ST. 89. V CELJU, TOREK 19. AUGUSTA $919 LF.TO S. tehaja vaak torsk, A*trt«k in •Oboto. - C«mm i Za celo leto 36 K, U pol leta 18 kron, za čctrt Ida 9 K, n 1 mesec 3 krone. Petamfl»« As ««ilka »tan« 40 vlaarjow. Na pismene naročbe brea poiiljatvt dcnarja m ¦• nor«Ma ozirstt. Naročnlki na) pošiljajo naroČnlno po poštnl nakaznici. ReklaniacIJe gtede llsta so poštnine proste. Ne- trankirani dopisi ae ne iprejemajo, Na dopise brez poflplsa se nc ozira. 1ZDAJA IN TISKA ZVEZHA TBSKARMA V CELJU. ¦¦¦ ¦¦¦ ^HHa^^ bbbt bb^^^^H bbbbb^^ ^aaaa^' bmb^^^t HP*^^| Uradnlttv« lo upravnlstvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulloa 4t. 3. Oflasi se računajo po porabljenem •rostoru in siccr: za navadne oglase po 90 v od 1 mm, za poslana, na- snaniU občnlh zborov, naznanila o amrti, zahvale itd 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popmt. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it 65. ODGGVORNI UREOMIK VEK0SL.AV SPINDLER. Dr. V. KUKOVčC: Kaj pomeni nova vlada kraljestva SHS. (lz poročila na zboru krajevne organi- zacije JDS v Celju 18. avgusta 1919.) Ali je res obZalovati, da ni prišlo do koncentracijske vlade? Ali je kriva nestrpnost demokratske zajednice in njena vladeželjnost? Ali bodeXse ko- alicija samih demokratov s socijalisti mogla držati? V katerem oziru nam jamči program nove vlade za zboljšanje javne uprave? Ktere državno-pravne posledice bode imel boj demokratov s konservativci? Kak pomen ima novi položaj za razmerje moči strank v Sloven iji? Vsa ta vprašanja so pereča in so na dnevnem redu. Očita se nam pred vsem, da se ni resno hotelo sodelo- vanja z radikalci, narodnim in jugoslo- vanskim klubom. Ootovo je, da se demokratom ni zdelo mogoče v tem smislu želeti sode!ovat)ja radikalcev, kakor se je isto pojavljalo zadnje me- sece. Če je Stojan Protič kot minister- ski predsednik sprejemai dan na clan odposlanstva nasprotnikov agrarne re- iorme, ko je ta reforma najaktualnejše socijalno vprašanje, je pač razumljivo, da si nadaijevanja tega postopka ni mogla žfileti cemokratska stranka, ka- tere clan in zaupnik je po soglasnem sklepu iste vlade izvaial to reformo. Kakšno sodelovar.je, če je • Protičeva stranka naravnost spremenila prej odo- breno tozadevno stališče! Če bi demo- kratska stranka pustila pasti agrarno reformo, odrekla bi se glavni točki svojega programs. — Nad pol leta vo- dil je Momčilo Ninčič finance. Pustil je v svojem ministerstvu nad 30.000 ne- rešenih aktov. Sklepov ministerskega sveta o valuti ni reševal, ker so mu nasprotovali nodrejeni činitelji. Stvarne ugovore »liberalnih« Slovencev je za- vračal z očitki protidržavnosti istih. Ko bi bil moral biti zadovoljen, da se ga ni klicalo na odgovor zaradi sumljive nemarnosti visokih činiteljev finančne üprave, zaradi nastavljanja sorodnikov itd., mislil je, da je dobro opravil, če je slovenske dobavitelje vojaških po- trebščin dolžil, da prepr^čujejo zedi- njenje armade. Če bi naj bilo v tem oziru vse pri starem ostalo, potem se pač more pritrditi dr. Korošcu, da nam ni biio resno za sporazum na taki podlagi. Saj bi se bližaii s tem po- stopkom grozovitemu polomu. Nazori konservativcev in demokratov so si bili tu toliko nasprotni, da je moral en del stvarno odnehati, ali pa nasprotna stran prevzeti odgovornost za vlado sama. Iz stališča državnega interesa ni obžalovati, če se ogenj in voda nista mogla sprijazniti. Ako ima kaka politična stranka, kakor v našem ' slučaju demokratska zajednica, prepričanje, da po njenem programu javni položaj more ugod.no in temeljito zboljšati, tedaj se ne sme pomišljati meriti svoje moči s politično j nasprotno skupino. Vladeželinost v tem ! slučaju ni graje vredna, ampak bi zgo- dovina baš nasprotno morala izreči naj- ostrejšo obsodbo nadi stranko, ki ni čutila v sebi dovolj odločnosti izposta- viti se odločitvi, da v boju za svoj program ali zmaga ali propadc. Živ- Ijenjski cilj političnih strank je bil in bode izbojevati svojim načelom uspeh. Nositelji idej v siranki niso le opravi- čeni v to svrho polastiti se vlade, ampak so to dolžni stranki in narodu. Prepričani smo, da je udejstvovanje programa edinstvenosti nujna državna zadeva. Vidimo na vseh koncih in krajih, da s« dobri narod zastruplja z vzbu- janjem želje po razdružitvi. Dolžnost je, protiviti se, če treba z napetjem vseh sil, da se delo takih strank or.emogoči, naj se imenujejo frankovci ali radičevci ali narodni klub ali radikalci. Ali zmaga razcepljenje ali ujedinjenje, to vprašanje je prezrelo, da bi ga pustili še dalje dozorevati. Čimproje odločitev pade, tem manjša škoda zadene warod. Če to hočemo, ni to nestrpnost, ampak naša volja, ravnati se po svojem pre- pričanju za edinstvenost in popuščati v smeri avtonomije le, v kolikor no trpi prva. Ako je prišlo do sodelovanja med demokrati in socijalnimi demokrati, more to pač vznemirjati konzervativce, ne nasprotuje pa svetovnemu položaju. V sosednih nemških in v češki državi, kjer je še nedolgo vladalo meščanstvo, je vlada po večini v socijalističnih rokah. Tudi v Franciji koprnimo po premoči demokratičnih činiteljev, od kterih pričakujemo več pravičnega ra- zumevanja nego od irnperijalistov. In pri nas naj bi bilo nenaravno, da se demokrati zvežejo za gotov delovni program s socijalnimi demokrati? Di- plomatski zastopnik ugledne velesile v Beogradu ie izrazil svoje veliko zado- ščenje, ko je izvedel, da je v Beogradu prišlo do te času primerne koalicije. Idejnih nasprotij ni, ki bi bila nepre- mostljiva. BoljševiSka smer js očividno stopila v ozadje. Niti ene točke ni bilo najti, ki bi strankama ne dovoljevala tesne zveze. Nekaj žrtev je vreden ve- liki cilj skupnega dela in sta obe stranki dolžni v tem oziru z razmerami računiti. Pripravljeni smo pa iti v boju za skupni delovni načrt mi demokrati in socijalisti in se ne bomo skusili iz- ogmti niti posledicam. Kadar pride za stranki» doba, da se udejstvujejo z vso silo, če se gre za življenje ali smrt stranke, malenkostni obziri ne pridejo v poštev. ^ Oscbuosti so v poJitieiiern življcnju prograiii, če jnrnčijo imeria za izvrse- vaiije programa. Mii'istrski prtdscdnik Ljuba Davidovič, xotovo dober ?rb, je poznavalcc tudi naših bolj /apacbiii) ra?r- lner. Koliko jc nas Slovorice rn/umel, kažc rešitcv vseisčilišk^a vprašanja v Ljiibljani. Svclozar lMbičcvič je izzval innogo nasprotij, ker je bil neupogljlv, kjer je bilo po njegovom nincnju neao- pustno odjenjati. Pritožbe o notrajjji u- pravi na Hrvaškem in v Bosni temelje Pač na tem, da vodstva nimajo Starčc- vičanci, narod pa ni nezadovoljen s stvar- nim polozajem. Da bode se pa upravičc- nini željani ugodilo, ne bode Pribiecvie ovira niti v omcnjenih delili države. bla- godejno mova vplivati v dosedajnem ob- moeju radii aleev, če se z doslednostjo v sistemu odstranijo iz uprave osebc, ?.f,- per ktere so tehtni stvarni pomisleki, ktere so se pa držale od Protiča in' ur.:- gili mogočnih protektorjev. V tem oziru se pa boj mora izhojevati in je to ravno- tai.o dobro znano dr. Korošcu, ki ima vpogled v razmere radikalskcga uradni- štva, kakor je znano nam. Močni roki želczniške^a jninistra Oraškoviea je zaupati, da bode tudi on vines posegel v svojem podroeju, kjer se še marsikaj ni zgodilo. Ako bode pod Kristanom kot ministrom sum in rm! in tovej tudi prcmogovnikov usnelo dvignlti produkcijo premoga, je od tega uspeha no zmerno nmogo odvisno. V zvezi s tc- nii preosnovarni nam je pričakovati u- spchov našega delavnega rojaka dr. Kramerja v organizaciji tr.efovirie tcu:- bolj. ker iiživa dober glas kot razumc-i in niarljiv delavec rra vsakem polju. Tr- govina in promet bosta pa roko v roki z ministrom financ Vojo Veljkovieem mo- gla pripraviti pot regulaeiji valute in imamo, kakor so parlamentarni boji zad- njili tednov dokazali, v tem možu priča- kovati pravičnega razumevanja tudi po- sestniki krone. Na polju agrarnc refor- me, ki bode v rokah poljedclskega mini- stra dr. Poljaka, v.strajamo na svojem stališču in je iskati v zopetnem vstopu Vitomira Korača v ministrstvo novo jamstvo tudi za rešitev tcga važnega vprašanja. 2al nam je. da se je odtegnil dr. Korošee s svojci iz uloge odgovo^- nosti, ker tega res ni bilo treba ,toda pro- gram in osebe, ki so vzele vlado v roke, morejo nas le utrditi v dobrem upanju na z-boljsanje javne uprave, ki je najnujnejša potreba. Ali bode parlament izvrseval pravico in dolžnost kontrole v polni meri ali ne, o tem naj ga kliee na odgovor nn- ša javnost pri bližnjih volitvah. V državnopravnem oziru stoji nilada država vsekako pred nevarno situacijo. Zdi se, da bodo konzervativne stranke smatrale položaj za sebe kot vprašanje za svoj biti ali ne biti in da si bodo, ali so si že podali davno to/.adevno roke radi- kalci in narodni klub, mogoče tudi dr. Ko- rošeev klub. Zdi se nam mogoee, da bo- do pustili v ncmar edinstvenost in se od- ločili v interesu lastne politične moei za razcepljenost. JVIogoce se ne bodo prc- mislili spraviti eelo dinastijo v uevnr- nost, če ne bode plesala, kakor so Lele- ]i ji svirati. Prepričani smo pa, da bode trezen dull naroda v tem potrebnem bo- ju na strani zdni/.ene demokracije in tia bode ista zmagala v korist edinstvenc države. Svesti smo si vscli možnosti In z vsemi računimo. Kako bodo se strankarske razmere v Sloveniji ra/.vile, ni jasno. Znana nain je brezobzirnost bojevanja naših' konzer- vativcev, 4oda vajeni smo ga. Našc so- misljenike eaka važna odločitev za bo] v prid demokracije in ljudskih koristi in narodne države. Vsakdo je dolžen hiti v tem boju na svojem mestu. Pri nadstra.-T- karskem loncu si ne bode mogel kuhati nikdo julie, ee noče, da se bode preko nijega šlo na dnevni red. Zaslombe Du- naja in Rima ni vee, narod bode in je zia- sti med vojsko že izpregledal in je postal samostojen mislec. Našel bode svojo pot, kjer je navidezno ne najdejo razni sloven- ski politiki. Preporod pa prihaja neizo- ^ibna tudi za Slovenijo. Fin. komisar J. Satler: Valutni EJ^obiemi» (Daljc.) Kontingentiranje bankovcev. Svojo uotranjo vrednost črpa denar predvsem iz narodnega gospodarstva in primernega kontingentiranja. Države kontingentirajo Stevilo ban- kovcev različno. Francija ima od 1. 19li dedocen maksimalni kontingent 6800 mi- lijonov, do katerega lahko izdaje ban- kovce. Tam je ta kontingent neodvisen od zlatega zaklada notne banke, kar je povsem pravilno. V Avstro-Ogrski Je inoralo biti pred vojno 40% bankovcev pofcritih z zlatom, ostalih 60% pa je mn- ralo imeti baneno kritje (v vrednostnili papirjih. menicah, devizah itd.) s kratKo (3—6meseeno) skadenco. Preko tega kritja se je lahko izdajalo še za 400 mill- jonov bankovcev brez davka, to mejo presegajoči znesek pa je bil podvržen 50 Lobo, currumpawski kralj. A»gleški spisal Ernest Seton-Thompson. (Dalje.) ' III. Edenkrat ali dvakrat scm opazil nc- kaj, po čemur sem začel slutiti, da med currumpawskimi volkovi ni vse v redu; odkril sem bil sigurne znake neposluš- nosti in nepokornosti. Sled nekega male- ga volka se je nainree jasno razbiral od sledov drugih in često je ta v.olk stopal daleč pred samim vodnikom. Tega nl- sem mogel pojmiti, dokler mi ni neki -jastir nečesa omenil, kar je zadevo raz- bistrilo. »Davi {.em videl četo,« je rekcl p:: stir, »a ona neposlušna volčica, ki bezi vedno spredi, je Blanka.« Tedaj se mi je zasvitala prava istina. Blanka je edlna sniela biti tako neposlušna. Kakega dru- gega volka pa bi Lobo radi nepokoršči- ne na mestu zadavil. Radi tega sem skoval nov načrt. Za- klal sem telico in nastavil okoli tnipla nekaj pasti, vendar tako, da so mogle biti takoj opažene. Glavo junice, ki je volkovi niti ne poglcdajo, sem odrezal in jo vrgel bclj na stran, ali okoli nje seni Postavil šcst pasti, ki sem jili pa pazljl- vo skril. Ko sem opravljal ta posel, scm iniel namazane roke, čevlje in orodje s svežo govejo krvjo, kakor da je potckiii iz odrezane glave. Ko je vse to bilo go- tovo, sem potegnil po tem mestu neko- likokrat sem in tia krzno prerijskesa volka in z njegovo taco sem utisnil nad pasti volčji sled. Olavo sem postavi' tako, da je bil med njo in nekim grmom le ozek prelaz. Na tem mestu sem uko- pal dvoje svojih najboljih pasti in jih pn- evrstil za rogove. Volkovi imajo navado, da preiščejo vsako truplo, ki ga ^avohajo. To store tudi, če ne namcravajo jesti. Ta njihov običaj je bil podlaga za nTojo osnovo. Nadjal scm se. da se mora currumpaw- j ska četa truplu približati. Niti malo m- -sem dvomil, da najde Lobo takoj past poleg mesa in da ustavi svojo četo, ali uspeha scm prieakoval od gfavc, ker se je zdclo. da je malomarno odvržena. V jutru sem prišel, da pregledam pasti in kdo opiše moje veselje. Bili m> sledovi celc čete, a mesto, kjer je ležala glava, je bilo prazno. Brzo scm preiskal sled in našcl. da ]2 Lobo po.qn.tl svoje volkove od mesa, a ntki mali vnlk jc krenil na stran, da preišč.: ftlavo in pri tem se '¦• vjčl / past .^li smo za stedom is1 ko snio j'i^aii ere miljo, smo opazili nesrečno volknljo Blar.ko. Hitro je bežala, dasi jo je ovira - la vclika goveja glava. Skoro da nam je u.?la z vida. DoSH smo jo še le, ko je za- šla med pečevje, ker so sc rojfovi telii:c zapikavali za kamenje. Med vsemi vol- kuljami, kolikor sem jili videl, je bila Blanka najlepša. Krzno jej je bilo iiich- ko, ü'osto in skoro povsem belo. Postavila se je v brambo in je zr-.- tuliJa s strašnim :»lasorn To strašno tu- ljenjc se je ra^lcgalo po cloliri. rl am od daleč smo zaslisali globoko tuljeiije, Od- ziv starega Loba. Bil je to njen posled- nji krik, ker v tern smo že bili dospeli in ona je morala vso pažnjo in silo upo- rabiti za svojo obrambo. Sledil je grozen prizor. Svoje vrvl smo vrgli za vrat volkulji, ki je bila ob- sojena v smrt, in pognavši konje na na- sprotno stran, smo čvrsto potegnili. Blanki je prišla kri na gobec, oei je iz- bulila, udi so jej odrveneli in padla Je mttva na zemljb. Odjezdili smo domov, a za seboj smo vlekli mrtvo volčico. Ne- popisno je bilo naše veselje. ker smo za- dali Labu strašen iidarcc. f)b času usmrtitve volkulje, pa tudi kasnejc, ko smo se vračali dolov, smo čuli, kako tuli Lobo v kratkih presledkih. Po äirokih poljanah je taval in iskal Blanko. Ni je hezvesto zapustil, ampat: ko je videl, da je ne more več rešiti, Je pobcgnil, da sc umaknc našim puškam. Za čas celega našega pota smo ga euli, kako tuguje. Iskal jo je zaman; in meni Jc bilo jasno, da mu je bila Blanka zvesia družiea. Ko je bilo solnce že zašlo. se je zde- lo, da prihaja bliže v smeri napram nam. Glas mu je postajal vse jasneji in v njem se je razbirala njegova tuga. To ni bil več oni močni, zapovcdujoči glas vladar- ja, ampak zateglo, tir/no zavijanjc: Blan- ka! Blanka! Lobo ni bil več daleč od rnesta, kjer smo obvladali Blanko in zül \ se, da je koncčno našel sled. Naenkrat se zaeuje grozen krik — našel je mesto, kjer je bila Blanka umorjena. 2a- lostno in bolno je bilo njegovo zavijanjc in še sami okoreli pastirji so pravili, aa še nikoli niso čuli volka tako bolestno zavijati. Lobo je moral razbrati. kaj se Je dogodilo, ker ono mesto, kjer je Blanka poginila, je bilo nakvašeno z njeno krvjo. Tedaj je šel po našcm sledu do Uo- movja. Da-li je mislil tu najd Blanko, ali je imel nakano osvetiii se, ne vein. Vse- kakor je storil poslcdnje, ker pograbivgi našcga siromasnega psa nekje izven o- graje. ga je raztrgal na tisoče koščkov in to komaj 50 mctrov pred našimi vrati. Po vseh znakih s« zclj, da je bil to noc sam samcat. kajti sledečega jutra sern naSel samo eden sled. Po tem sledu sem spoznal. da je Lobo nesmotreno bega! sem ter tja, česar ni sicer nikoli delaT. Zato setn nastavil na preriji zelo mnoso pasti in uspeh je bil inoj. Lobo se je res uiel, u b'i je tako močen, da se je odtrgal in vrgel s sebe past. (Daljc prih.) Stran 2. »NOVA DOBA. Stev. 89 odsotnemu davku. Cimveč jc znašal zlatl bančni zaklad. temveč se je lahko izda- ajlo bankovcev in cim bolj se je skrčilo zlato v bančnih predalih, tcmbolj se Jc moralo reducirati stjvilo izdanih bankov- cev. Ako se je moralo poplačati inozem- skc terjatve z zlatom, ker je bila naSa plaeilna bilanca ne ugodna, se je tiioralo potegniti takoj določeno število bankov- cev iz prometa, kar je povzročevalo po- manjkanje plaeilnih sredstcv in z oziron na to denarno draginjo. Nasprotno je do- tok zlata povzroeil večje število bankov- cev in razvrednost denarja. Vsled toga se je obrestna niera v Avstro-Ogrski vedno spreminjala, medtem ko je pri si- stemu maksimalnega kontingenta ista o- stajala v Franciji dosti stalnejša. Pomen bank in drugih denarnili zavodov za denarno veljavo. Stevilo bankovcev, ki jili naj držav- ne banke emitirajo, mora biti ob vsakern času drugačno in se mora prilagoditi pro- metnim potrebam. Cim initenzivnejši je proinet in čim redkejše izvršujc vsak po- samczen bankovec svojo vlogo kot po- sredoval^c pri prenosn vrcdnosti, ten večja je potreba bankovcev oziroma pla- eilnih sredstev na splošno. Iz tega izpic- vidimo, kakšen pomen imajo v dr/avi tiidi z ozirom na denarno veljavo banke, hranilnice in posojilnice, ki vsesavajo v sebe imejiteljem nepotrebna plaeilna sredstva ter jili stavijo na razpolago onim, ki jili rabijo v svrho nakupa vred- uosti. Na ta način se zniža znatno števi- lo za obavo prometa potrebnih plaeilnih sredstev. Opozoril bi pri tern na Črno jsoro, kjer sem imel priliko opazovati v tern pogledn prav nevarne posledice. Ta državica, kolikor mi je znano, ni imela v'ec kakor eno ali dve mali banki tcr inenda dve hranilnici ozir. posojilnici. Vsa glavnica, vtelešena v plaeilnih sred- stvih, je ostajala v nogavicah črnogor- skih kmetov in ker vsled splosnega, tam- kaj obstoječega medsebojnega nezanpa- nja tudi podeljevanja zasebnega kredita ni bilo v zaželjeni meri, je bila v državi potrebna vedno nova množina plačilnln sredstev in to vkljub izginjajoče malemu prometu, ki se je v tcj revni državici mo- gel vršiti. Da neraznmevanje pomena bančnih inštitueij, kakor tudi pomaujka- nje teh slednjih na potrebuo množino plaeilnih sredstcv in torej tudi na veljavo denarja neugodno vpliva, je jasno. Država, v kateri je razvita organf- zacija bank in splošnih kreditnih zavo- dov. potrebnjc dosti manjšo množino de- narja, kakor v tern oziru ncorganizirana država. Ne samo dejstvo, da v takih dr- žavah opravlja vsak bankovec pogostej- se svojo nalogo, nego tudi moznost transskripcij, ki se v tern slučajii lahko vršijo, opravieuje v takih državah zma- njšano število plaeilnih sredstev. Prenos vrednosti se lahko izvrši ali potom nn- štetja gotovine v roke prodajalca ali pa na abstrakten naein, kjcr denar ne igra nikake posredovalne vloge, nego se n. pr. knpnina na korist prodajalca pri ban- ki. kjer imata kupec kakor prodajalec svoje racune (konti), kratkomalo prcpi- se. Ta slednji način plaeevanja zmanjša potrebo .plaeilnih sredstev prav znatno in zvišuje denarno vrednost, vsled Cesar sc je prieelo med vojno intenzivno gibanje proti placevanju v gotovini. Zalibog so ostajali vsi tozadevni pozivi merodajnlii narodnogospodarskih pisateljev neupo- števani, ker se odgovorni kratkovidni faktorji avstrijskc drzavnc oblasti za po- membnost teh naukov niso brigali. Mo- goče bi nam bilo v tern oziru prxhranje- no marsikatero zlo, ki ga bomo morali danes ali jutri pri reševanju valutne kn- ze bridko okusiti. S prometom, ki se obavlja brez go- tovine se zmanjsa potreba plaeilnih sred- stcv, kojih število mora pa tcmbolj rasti. čim višje so cene posameznim potrebsei- nam. Ta naein obave prometa bo za nns vse dotlej posebne va/.nosti, dokler sc cene blagu ne bo do ustalile in bode ob- stojala vsled nezadostne produkcijc stal- iio tendenea naraščanja cen. 'Pri vsem visokem številu (6 milijard) plaeilnih sredstev, ki baje krožijo po nasem jugo- slovanskem ozcmlju. je vsled visokih ecu nemogoče obavljati nemotcno promet In nastaja zdaj tu, zdaj tarn obeutno pomr«- njkanje denarja. V »Slov.'N.« od 17. apri- la 1919 eitamo, da je v Zagrebu nastaTo obeutno pomanjkanjc plaeilnih sredstev in da je bila potreba od avstro-o^rske banke zahtevati za 118 milijonov ban- kovcev. Isto potrebo je eutil pred tpdnl Osjek, kjer je morala obeina pod držav- no kontrolo in gartmcijo izdati obcinski denar, da se odpomore pomanjkanju de- narja. Seveda je ta naein gospodarenja podoben vlivanju olja na ogenj, namesto vode. Namesto, da bi se z vsemi sredstvi I delovalo na to, da se odstrani iz promera nepotreben del bankovcev in drugih pla- eilnih sredstev, se jili še unietno pomno- žuje. Vsaka nova emisija le še potcnclra razvrednost obstoječih bankovcev. Pri tern trpi vse narodno gospodarstvo in eimvee bo tega papirja, tern vjeja ntes- ne biti konena katastrofa. Kakor ne ka/.e koutingent plaeilnih sredstev reducirati na neki pretirani minimum, tako je vsako prekmerno pomnoževanje istih nevaix;; strup za razvoj gospodarstva. Ta stru:> pa more vendar ti;di v gotovem oziru ueinkovati kot zdravilno sredstvo v na- rodnem gospodarstvu, ali samo takrat. ee je doziran v primerni meri. (Dalje prih.) P0LST1ČNE VESTI. Nova vlada. Pozno v noči 14. tm. se je zaznalo za listo nove vlade, ka- tere sestavo je predložil min. preds. Davidovič 15. tm. regentu Aleksandru v odobrenje in v podpis ukaza o usta- novitvi koalicijskega ministerstva iz članov demokratske zajednice (13) in soc. demokratov (3). Ministrstvo zu- nanjih zadev je obdržal dr. Trumbič, ki je za enkrat izven strank. Nova vlada je sestavljena sledeče: pred- sedstvo: Ljuba Davidovič, zunanje za- deve: dr. Ante Trumbič, finance: dr. Voja Veljkovič, notranje zadeve: Sve- tozar Pribičevic, pravosodje in priprava konstituante: Kosta Timotijevič, javna dela: Velizar Vulovic, promet: Milorad Draskovic, prosveta: Pavle Marinkovic, verstvo: dr. Tugomir Alaupovič, kme- tijstvo in agr. reforma: dr. Fr. Poljak, trgovina in industrija: dr. Albert Kra- mer, vojska: Števo Hadžič, pošta in brzojav: dr. Edo Lukinič, soc. politika: Vitomir Korač (soc. dem.), prehrana in obnovazemlje: Vilim Buk^eg, (soc. dem.), šume in rude: Anton Kristan (soc. dem.), zdravje: dr. Krulj. Narodno predstavništvo bo skli- cano na četrtek 21. tm. k seji, v ka- teri se predstavi nova vlada z obširnim delovnim programom. Zahtevala bode tudi eno- ali dvomesečni računski pro- vizorij. Tokrat bi zasedal parlament le nekaj dni in šel potem do jeseni na enomesečni dopust. V jeseni pride na \ vrsto agrarna reforma, volilni red za konstituanto in valutno vprjišanje. Demokratska zajednica ima jutri v sredo 20. tm. zelo važno sejo. Delegati avstrijske republike so prišli v Beograd zaradi trgovskih do- govorov z našo vlado. Bolgarija. Za guvernerja v Bol- gariji je imenovan poveljnik ententnih podonavskih čet, francoski general Gra- ziani; za poveljnika zavezniških čet na Bolgarskem general Chretiom in za načelnika generalnega štaba general Chlaudel. Med Čehi in Poljaki zaradi Te- šinskega ozemlja še vedno ni prišlo do sporazuma. Na Poljskem zahtevajo od vlade, naj predloži Čehoslovakom ultimatum in naj se odloči vprašanje z orožjem. Zavrneni protipredlogi delegatov avstrijske republike. Iz Pariza poro- čajo, da je teritorijalna komisija mi- rovne konference dne 14. tm. proučila noto delegatov avstrijske republike in zavrnila vse predloge. Kari habsburški spletkarl. Po vsej sili bi rad bil že zopet vladar. Iz Švice se zanesljivo poroča, da je Že 22. jun. bil v Lucernu sestanek visokih avstrijskih in ogrskih oseb, ki so raz- pravljale o padcu Bela Kuna. Tudi bivši cesar Karl je bil navzoč, dalje nadvojvoda Friderik, grof Julij Andrassy, princ Windischgrätz in Schönburg. Razne plemenitaške glave torej še, vedno spletkarijo v prid liabsburgovcem. Iz Rusije. General Judenič name- rava s pornočjo estonske armade na- pasti Petrograd. — Boljševiške čete so se morale pred ukrajinskimi četami, ki prodirajo proti Kijevu, umakniti proti Usmanu in Kursunu. — Iz Ame- rike se pričakuje za Kolčakovo arinado velika množina vojnega materijala (45 tisoč pušk, več milijonov patron itd.) — V Sibiriji so se združile vse stranke, tudi socijalisti, 2a končno uspešno borbo proti boljševikom. Proti povratku Habsburgovcev so se odločno izrekle že najrazličnejše države. Tudi naš delegat Pašič se je v pogovoru z zastopnikom Amerike v svetu petorice, Polkom, odločno izjavil proti povratku Habsburgovcev. Polk je odgovoril, da ameriška delegacija za- vzema isto stališče kakor Jugoslovani in Čehi in da jih bo v tern oziru pod- pirala. IZ KOROTANA. V celovški klavnicl imajo od I. 1914 do I. 1919 izgube 159.786 K 62 v. Skozi 3 let sploh še ni bila pred- ložena nikaka bilanca, iz knjigovodstva pa ni bilo razvidno, ali delajo z do~ bičkom ali z izgubo. Krasno nemško gospodarstvo! NIARIBORSKE NOVICE Marlborska eskomptna banka — nova oriientacija. Dne 14. tm.se je vršil pod predsedstvom dosedajnega podpredsednika dr. Rudolfa Franz 47. redni občni zbor Mariborske eskomptne banke, kojega sklepe je posvedoČil no- tarski namestnik g. Franjo Kisper. Nad- zornik g. Ciril Tornan ugotovil je sklep- čnost zbora ter proglasil stari upravni svet. kojega 4 člani so sedaj v sovra- žnem inozemstvu, za razveljaven. Vr- šila se je nova volitev in so bili po- tom listkov izvoljeni sledeči gospodje: Dr. Rudolf Franz, Viktor Glaser, dr. Mirko Grasseli, dr. Josip Leskovar, dr. Franjo Lipold, Lovro Petovar, dr. Vilko Pfeifer, Josip Rosenberg, dr. Fric Scher- baum in Ivan Šoštarič. V nadzorovalni svet sta bila voljena gg. Drago Kobi in Ivan Veselič, za njill namestnika pa Adolf Himmler star. Po ravnatelju g. Hermanu predlagana razdelitev čistega dobička, ki dotira v smislu pravil raz- lične fonde ter zlasti tudi dovaja re- zervi za efektne izgube znesek 68.935 K ter predvideva za kupon leta 1919 plačilo 20 K (5%)i se je sprejela v vrednost, odnosno je bila odobrena. Na tern občnem zboru so bile oddane pomembne izjave, zlasti tudi po vlad- nem komisarju g. dr. Pfeiferju, ki kul- minirajo v tern, da naj tvorijo podlago delovanju tega domačega bančnega instituta le čista gospodarska politika, stvarno vodstvo ter popolno vpošte- vanje novonastalih razmer v Mariboru, kateremu se obeta kot obmejnemu mestu v trgovsko - političnem oziru važna vloga. Pričakuje se, da bo ta sporazum na gospodarskem polju na- šel razumevanje v krogih interesira- nega Ijudstva, to pa v korist njemu samemu. PTUJSKE NOVICE. Prvo slovensko kavarno (»Bal- kan«) so otvorili 9. tm. v Ptuju. Najem- nik je ptujski Slovenec Janko Vučak. CEUSKE NOVICE. General SmiljaniČ se je na pov- I ratku v Ljubljano v soboto in v ne- deljo ustavil tudi v Celju na kratko inšpiciranje tukajšnje garnizije. Dne 27. maja, ko je pripravil ofenzivo na Ko- roškem, ie zapustil Ljubljano. Vodil je osebno operacije za osvobojo Korotana, kjer so naši odredi tekmovali med seboj v vztrajnosti in junaštvu in kjer se je izkazala moč našega orožja. Pariz nas je sicer prisilil, da smo morali zapustiti Celovec in se nekoliko umakniti. Tudi zavzetje Beljaka nam je bilo iz Pariza zabranjeno. General Smiljartič se je po- dal iz Korotana in je dne 12. tm. osvo- bodil tadi Prekmurje. Vrlemu možu-ju- naku se poklanja hvaležni slovenski narod, zakaj rešil nam je s pomočjo junaške armade dva bisera slovenske zemlje. Kako do!go se boste dali še za nos voditi? Prejeli smo: Bivši mestni ekonom Derganc bi bil moral že davno izprazniti stanovanje na Kralja Petra cesti in ga oddati novemu mestnemu oskrbniku g. Bezenšku. Toda g. Derganz si zna očividno merodajne gospode ovi- jati krog prsta, zakaj še vedno tiči v stanovanju na kralja Petra cesti, dočim mora radianjega uboga tržaška družina, ki bi imela priti v sedanje Bezenškovo stanovanje, še vedno stanovati v želez- niškem vozu za 14 K dnevne najem- nine. Derganzu je bilo nakazano drugo stanovanje na kralja Petra cesti, pa mu ni bilo po volji in ni Šel tja. Ko smo nedavno povedali, da ima itak svojo vilo in v njej prazno stanovanje, pa je šel in vilo enostavno prodal. »Kaj nam pa morajo!« No in sedaj je sei na ma- gistrat in prosil (ali zahteval?, tudi to je mogoče!!), naj ga puste še tako dolgo, da dobi iz Nemške Avstrije od sorod- nika brzojavni poziv za odhod v »ob- ljubljeno deželo!« Seveda so mu šli na lim in mu dovolili. Čudno je vsekakor, če se pustijo ljudje od kakega Derganza tako za nos vleči. In zavoljo takšnega človeka se pusti trpeti od naše države nastavljene ljudi v železniških vozovih! Neverjetno! „Neprijeten prizor." Notico v zad- nji številki pod tern naslovom moramo popraviti v toliko, da poulične bitke ni povzročil orlovski narašČaj, ampak na- raščaj socijaldemokratičnega telovad- nega društva ,Svoboda', ki telovadi ob Četrtkih. Tajništvo celjskega Orla nam poroča, da tudi ono najostroje obsoja slične prizore, povzročene od katerekoli strani, ker namen vsakega telovadnega društva je nravna vzgoja mladine, ne pa navajanje k surovosti in podivja- nosti. Umrl je železniški revident g. Ivan Stopar, primorski begunec, v celjski javni bolnici. Zadela ga je kap. Nedavno mu je umrla žena. Zapustila sta 3 ne- preskrbljene otroke. Pogreb je bil v nedeljo 17. tm. Vrlemu narodnjaku naj bo lahka naša gruda! „Volkašin", lepa dramatična prav- ljica o hajduku-roparju in njegovi ne- vesti Katri, je privabila minoli četrtek \ v na5e mestno gledališče toliko občin- stva, da je bilo gledališče do zadnjega kotička zasedeno. Mnogi niso več pro- storov dobili- Igralci pod vodstvorn člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Povheta so se z ljubeznijo vživeli v svoje uloge in tako lahko trdimo, da se je igralo lepo, v spIoSno zadovolj- nost. Nekaj novega je bila krasna vpri- zoritev pristne belokranjske svatbe, kjer so svatje kot pevski zbor pod vodstvom g. Preglja in ob spretnem spremljevanju godbe izvrstno rešili svojo igralsko in pevsko cast. Čujemo, da priprbravlja naše dramatično društvo za v kratkem novo prireditev. Državna posredovalnica za delo podružnica za Celje inokollco. V pre- tečenem tednu je na novo iskalo dela 39 moških in 6 Ženskih moči. Delo- dajalci so iskali 24 moških in 9 žen- skih moči. Posredovanj se je izvršilo 13. — Dela iščejo : 15 strojnikov, kur- jačev, ključavničarjev, monterjev, me- hanikov, kovačev, kleparjev, zlatarjev ; 4 mlinarji, peki, mesarji ; 5 natakarjov oz. natakaric ; 2 polirja; 1 stavb. teh- nik ; 6 tesarjev, steklarjev, slikarjev, vrtnarjev, pečarjev; 12 rudarjev; 7 hlapcev ; 7 ekonomov ; 10 pisarn. moči; 49 raznih delavcev; 4 kuharice ; 4 bla- gajničarke; 19 trg. uslužbencev ; razni vajenci. — Delo je na razpolago: klju- čavničarjem, kleparjem, mizarjem, ko- larjem, sodarjem, pis. močem, hlapcem in deklam, kuharicam, sobaricam, go- spodinjam, hišinam, navadnim delav- cem in dninarjern ter različnim vajen- cem. Obrtniški sestanek v četrtek 21. tm. ob 8 uri zvečer pri Percu v Ga- berjih. Predlog iz občinctva. Pišejo nam. Marsikaj še človek vidi, kar pravega narodnjaka mora v sree boleti. Koliko elementov je še tu, ki absolutno ni- majo pravice, bivati še dalje v naši državi; koliko se s strani naših ljudi — med častništvom. uradništvom in drugim civilnim prebivalstvom! — švabčari; koliko še vedno greše naši ljudje z zahajanjem v nemške tr- govine in gostilne. Predlagamo: iz vseh stanov in strank naj se osnujenarodni odbor, ki bo vse to nadzoroval in skr- bel, da se korenito spremeni. Samo pol leta strogega dela v tern smislu, in lastnika Narodne kavarne bo minila volja še kedaj predlagati v gostilničarski zadrugi, naj ostane nemški uradni je- zik. Odbor mora biti seveda sestavljen iz neodvisnih, nesebičnih, odločnih Slo- vencev in Slovenk in ne sme biti v njem niti ena oseba „z maslom na glavi". Odbor naj bi tudi skrbel zato, da bodo predstojniki naših uradov vpoštevali upravtčene prošnje jugoslo- vanskih državljanov, dä :-e bodo šle vse v koš ali pa iežale v kupih za podlago pisarniSkega prahu. Odbor bo moral . tudi gledati, da bomo imeli v Celju res samo narodno uradništvo. Vse, kar ima (bodisi sami bodisi po ženah!) v Celju še nemško sorodstvo, se mora prestaviti odtod v druge kraje, da ne bomo kedaj še tudi mi deležni dogodkov, enakih mariborskim. Tudi slučaji, da naši narodni odvetniki vla- čijo nemškutarske grešnike iz jam, ka- tere so ti pod staro Avstrijo Slovencem kopali, sedaj pa sami vanje padli, mo- rajo ponehati. Osebe, ki se čutijo zmožne za to važno nalogo in imajo Stev. 89 »NOVA D O B A« Stran 3. potrebno voljo za vztrajno delo, naj skličejo sestanek. Vodstvo plinarne ponovno opo- 2arjamo na uhajanje plina iz cevi bli- zu pošte, kjer je od časa do časa ne- znosen plinov smrad. Je vendar škoda plina, ki je itak v današnjih razmerah dovolj drag. Uradni dnevl pri gospodarskem uradu v Celju so samo ob torkih, če- trtkih in sobotah od 9. do 12. ure; izven teh dni odnosno ur se strank radi preobilega dela na noben način ne bo sprejemalo. Prijeten tovariš. Strojevodja Alojz Černovšek je te dni sedel v kavarni Union v Celju z nekim Andrejem Cokelj, stanujočim v Mariboru, in mu za čas, ko je sei na stranišče izročil zavitek s 23 bankovci po 1000 K in 70 bankovcev po 100 K. Ko se je vrnil, ni bilo več Coklja in ne de- narja. Oboje je izginilo brez sledu. Coklja če iščejo. Star je krog 30 let, suhega obraza, plavolas, oblečen v jahalne hlače, prenarejene iz častniške- ga blaga, in v površnik iz temne vo- jaške suknje. „Briefmarken des SüdsklavJ- schen Staates besorgt Fritz Jakowitsch, Cilli in Steiermark" Tak inserat čita- mo v »Internationales Briefmarken - Offertenblatt« — u. Radovedni smo, ¦če se je nesramnost s poznamenovan- jem »Südskiawisch« natisnila z vedno- stjo F. Jakowitscha ali nel DNEVNE NOVICE. Skrajni čas. Za pogoščenje jugo- slovanskega dijaštva 31. avg. in 1. sept. t. l. v Celju skrajni čas vposlati pri- spevke. Za maturantski izlet v Ljub- ljani se je rabilo kakor čujemo nad 20.000 K. Za sprejem v Celju, ki ne sme izostati, treba torej tudi primernih žrtev, kterih se naSi napredni krogi pač ne bodo branili. Ta teden naj se pozivu za vpošiljatev prispevkov go- tovo že ustreže. Pripravljalni odbor. Podpirajmo ubogo, učečosemla- dino! Naša država potrebuje na vseh poljih veliko šolanih ljudi; toda nešteto mladih ljudi je, ki bi radi šli v sole, pa nimajo sredstev. Zato je deželna vlada uvedla posebno podporno akcijo, ki je zamišljena sledeče: 1) v vsaki občini se osnuje »občiriski podporni odbor«; na čelu mu je župan, v odboru pa župnik, nadučitelj in drug! zastop- niki občine; odbor nabira prispevke in ima vsak mesec vsaj enkrat sejo; 2) vsi občinski podporni odbori enega okrajnega glavarstva se združijo v ok- rajni podporni odbor, v kateri pošlje vsak obč. podp. odbor po enega zastop- nika; 3) pri poverjeništvu za uk in bogočastje se osnuje osrednji podporni odbor. ObČinski podp. odbori pošljejo nabrane zneske slednjemu. Dijaki vla- gajo prošnje pri obč. podp. odborih, ki jih pretresejo in vpošljejo v daljni pre- tres okr. podp. odborom, ki jih pa kon- čno predložijo osr. odboru. Prispevki so določeni: ustanove po 1000 K, letni prispevki po 20 K in darila. Vsak naj podpira z vsemi močmi to akcijo, zakaj tu naložen denar bo donašal domovini stotere obresti. »Slovenska Matlca«. Pod tem imenom je te dni zopet oživelo slovaš- ko kulturno društvo s cilji naše Slo- venske Matice, ki je bila ustanovljena isto leto ko na5a (189E), ki pa jo je Tisza I. 1875 razpustil in konfisciral njen imetek. Osebne vesti. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je v svoji seji dr^ 16. julija t. 1. poverila referat za vinarstvo in kletarstvo za Slovenijo vi- narskemu nadzornikti Francu Matjašiču in ga pridelila poverjeništvu za kme- tijstvo v Ljubljani. V isti seji je de- želna vlada sklenila, da se ustanovi za Slovensko Štajersko samostojno kle- tarsko nadzorništvo s sedežem v Mariboru. Za kletarskega nadzornika v Mariboru je imenovan vinarski nad- zornik Jos'ip Zabavnik, ki je službo že nastopil. Kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani opravlja odslej kletarsko nadzorovalno službo na Kranj- skem in na Slovenskem Koroškem. Za posetnike kopallšČ. Ministr- stvo saobračaja objavlja naredbo z dne 28. julija 1919 St. 10852, glasom koje velja za posetnike kopaližč, če se iz- kažejo s potrdilom, da so se mudili v kopaliSču vsaj 15 dni, na državnih že- leznicah polovična vožna cena. Za vož- njo v kopališče je treba plačati polno ceno, za povratck pa velja prvotni vozni list brez doplačila. Pobegnila je iz Štor 15letnaEli- zabeta Čretnik, potem ko je bila pri tatvini zasačena. Opozarja se občinstvo na to dekle in se prosi, kdor bi ve- del njeno bivališče, naj to naznani bliž- nji orož. postaji. Dekle je bilo pri po- begu slabo oblečeno, boso in gologlavo, je debelega okroglega obraza, govori dobro nemško in slovensko, stariše ima v Nemčiji in ni izključeno, da si bo nadjalo tudi drugo ime. Razpisana je tobačna glavnatra- fika v Mariboru, Tegetthofova ul. 77. Čisti trafikantski dobiček leta 1918 je znašal 4923 K 79 v, Jamščina 490 K. Ponudbe do 3. septembra 1919. Splošnl socijallstični kongres se vrši začetkom febr. 1920vŽenevi. Ju- goslavija bo zastopana z 8 delegati. Jugoslovanski konservatorij u- stanovi »Glasbena Matica« v Ljubljani. Prvi oddelki se prično že letošnjo jesen. Proti bed. V »Slovencu« z dne 17. t. m. čitamo pod gornjim naslovom sledečo notico : »Sinjsko — cetinjska duhovščina z dekanom in gvardijanom na čelu je poslala škofu Cariču na- slednjo spomenico : »Ker bera ni več času primemo sredstvo za materialno vzdrževanje dušnopastirske duhovščine, pač pa je to ponižujoč in za mnoge ubijajoč način vzdrževanja, prosimo vse odločujoče činitelje, naj se odločno za- vzamejo za to, da se dušnopastirska duhovščina čimprej na dostojen način stanu primerno preskrbi, ljudstvo pa reši dosedaj vzakonjenega običaja, da v naravi doprinaša za vzdrževanje svo- jega župnika.« — Čujmo! Ko je pred leti naše napredno časopisje zavzelo enako stališče, nas je med drugimi tudi »Slovenec« pošteno opsoval. Nobelova nagrada za književnost bo letos podeljena norveškemu pisa- telju Knut Hamsunu. Sok&Istvo. Na sokolski zlet v Radečah so prihitela društva iz Spodnjega in Gor- njega Posavja, br. Hrvatje in Srbi s članicami ter v precejšnjem številu tudi Celjani s sokolicami, ki so vprvič javno nastopiie. Vseh Sokolov v kroju t>e je zbralo nad 250. Sokolski Savez SHS je zastopal br. Kajzelj, ki je pozdravil imenom Saveza na telovadišču zbrane Sokole. Ob prihodu v Radeče so bili Sokoli in Sokolice prisrčno pozdrav- Ijani, z oken je letelo nanje cvctje, govorili so se navdušeni pozdravni go- vori. Vsa prireditev je bila delo gor- njega in spodnjega posavskega okrožja celjske sokolske župe. Pri javni telo- vadbi je pokazalo posavsko okrožje mnogo resnega dela. S prostimi vajami je nastopilo 76 telovadcev in 65 telo- vadk. Najlepšo točko pa je tvoril trbo- veljski sokolski naraščaj, okoli 50 po številu. Na tem delu častitamo trbo- veljskemu Sokolu in uzornemu njego- vemu vaditelju. Nastopil je lepo tudi naraščaj Sokola v Hrastniku in Ra- dečah. Br. Srbi so nastopili z lepimi prostinii vajami, enako tudi srbske So- kolice. Telovadbo je zaključila celjska vrsta telovadcev na bradlji in zagorska na drogu. Sokolski zlet v Radeče je krasno uspel, drugače tudi biti ne more, kajti vsa posavska sokolska društva neumorno delujejo. Le tako naprej! DOPES). Iz Vojnika. V eni zadnjih številk »Slovenca« nekdo kar v eni sapi na- vaja ustanövitve in veselice v Vojniku 15., 17. in 24. t. m. Dopisnik bi naj jasno povedal, kdo so tisti, ki »bodo« uprizorili 17. t. m. šaloigro»Tri sestre« ? Ali je «Slovenčev« dopisnik že tako siguren zmage, da nas je v svoji no- tici uvrstil kar med »Slov. kmetsko zvezo« in pa »Orle«? Za enkrat je še prehitro računal in zato tudi v svojem računu napravil veliko napako. Mi se bodemo že sami uvrstili, kamor spa- damo. — Čisti dobiček veselice 17. tm. gre v splošen narodni namen; zato smo nastopili pri jgri in v pevskem zboru y veliki večini ljudje, ki se ne strin- jamo z notico «Vojnik pri Celju«, ki je pred par dnevi zagledala v»Slovencu« luč sveta. Morali smo gornje napisati, ker drugače bi kdo mislit, da se je v Vojniku osnovalo kakšno društvo ,Sloga'. Izgleda, da bi nekaterim bilo po volji takšno društvo; mogoče bi se pa dalo zlorabljati v „svoje" namene. Nismo tako kratkovidni, da ne bi videli, kam pes taco moli. Prostovoljno gasllno društvo na Vranskem priredi v proslavo svojega 30 letnega obstanka veliko vrtno ljud- sko veselico dne 24. a v gust a 1919 popoldne ob 3. uri. Iz gornjegrajskega ok raj a se nam na dopis v St. 87 „N. D." poroča, da sta vdova DruškoviČ in pa Potrč imeli ponujen petrolej, pa ga nista ho- teli vzeti. Kovšak pa je dobila sol in petrolej. (Ponovno opozarjamo cenj. dopisnike, naj se o vsaki stvari poprej natančno pouče, predno kaj poročajo! Op. ur.) Iz Posavja. Pred vojno se je na nekem mlinu blestel lep slovenski na- pis. Med vojno je izginil, ostalo je le še gospodarjevo ime. Tudi danes — 10. mesec po preobratu! — še ni pri- romal nazaj. Kako in čemu, nam je uganka. Vel. Dolina na Dolenjskem. Ču- dili se bodete, da se oglašamo iz tega zapuščenega kraja. Pa pri nas so ra- zmere takšne, da ni več mogoče mol- čati. Aprovizacija se že pol leta ne briga za nobeno stvar, nismo še videli sladkorja, ne soli, še manj pa moke. Kdo je vzrok, da ubogo ljudstvo ne dobi najnujnejših živil? Naš župan in sploh vsi klerikalni odborniki se ne brigajo prav nič, pač pa mirnogledajo, ko razni postopači naravnost ropajo. Če pride kak kmet ali kmetica iz Bre- žic, kamor gredo, da si preskrbijo po- trebno, jih lopovi ustavijo s puškami v rokah, in oddati morajo hočeš nočeš drago nakupljeno blago, katero potem lopovi prodajo in si denar razdelijo. — Prav po boljševiško. — Opozorili in prosili smo že župana pomoči, pa zaman. Vsak drug Župan bi prosil po- moči pri vladi, ako bi sam ne bil kos takim tičem. — Sedaj pa prosimo vlado, naj napravi red, naj zadevo preišče in nam postavi na županski stolec ener- gičnega moža. Župan, ki ni zmožen, sam reda držati in ki hodi po nasvete v Župnišče, kjer se ga proti nam kme- tom le nahujska, ne spada na županski stolec. Malanedelja pri Ljutomeru. Spo- minu našega domačina iz moravske občine Janka Budja dovolite, da po- svetirn par vrstic. Bil je računski pod- častnik, v civilnem poklicu trgovski pomoČnik. Služil je pri vojakih od 1. 1911. Na Koroško se je javil prosto- voljno. V bojih pri Sv. Pavlu v La- budski dolini je vsled zahrbtnosti ci- vilnega prebivalstva padel 30. maja in bil 1. jun. tarn pokopan. Vrlemu vojaku bodi časten spomin! lz ljutomerskih goric. Čas pre- obrata, v katerem živimo, je sprožil marsikatero novo misel, eno bolišo, drugo slabšo. Ustanovile so se različne organizacije. Ena izmed teh je baje tudi neka »Ekonomska strokovna zveza« katera hoče zastopati samo gotove okraje. Ali je očetom te «strokovne« zveze za splošni blagor ali le za ceno slavo, dosedaj ni razvidno, pač pa veje izza kulis boljševiški duh. — Tako se je sestalo pet ali šest oseb in skovalo resolucijo po njih nazorih brez sodelo- vanja stanovskihtovarišev. Zastopstvo posameznih okrajev so si kratkornalo med seboj razdelili. Značilno je, da je bilo zastopanih več okrajev kakor ima zveza članov. Med drugiin se v reso- luciji zahteVa takojšnja odstavitev vseh nastavljencev, ki niso absolventi stro- kovnih šol. Vendar kako protislovjel Sarti g. predsednik — bržkone po lastni volji — je le viničarski tečajnik. Orrie- niti je, da se je v Ljubljani osnovala zveza absolventov kmetijskih Sol za celo Slovenijo, kar je bilo tudi v vseh merodajnih časopisih razglašeno. Čemu toraj neutemeljen separatizem? Da se eden ali drugi teh gospodov ni javil k zvezi absolventov, je razumljivo, saj nekateri te pravice sploh ne posedujejo. O celi zadevi prosimo pojasnila. TRGOViNA, ORBT IH NA- RODNO GOSPODARSTVO. LESNA TROOVINA DRAVSKE DOLINE. Kako velikega pomena je dandanes za severni del Jugoslavijc združitev go- spodarskih panog v trdno falango, so spoznali naši lesni trgovci dravskc, mc- žiške in mislinjske doline ter Koroške. Izvoz lesa v inozemstvo in državne po- trebščine silijo lesne trgovce v združi- tev, da kot jednota nastopajo v vseTi slučajih, ko bo treba ščititi, domače na- rodne interese in domači kapital. Naši narodni lesni trgovci ustanovili so si pred kratkim »Društvo lesnih trgovccv dravske doline ,Sever'« s sedežem v Mariboru. Namen tega društva je ščititl lesno trgovino severnih krajev pred tu- jimi izkoriščevalci, tako da bo ostala les- na trgovina tu ob meji v rokah naSih narotinih lesnih trgovcev in industrijal- ccv. Novo društvo se je postavilo prvo na edino pravo demokratično stališče. da socializira lesno trgovino, tako da bo deležen na dobičku tudi uradnik in de- lavec. Le na ta način hoče preprečiti »Sever«, da bi se po tujih podjetnikih izkoriščalo naše delavne moči v kapita- lističnem smislu. Lesni trgovci, združenl v društvu »Sever« zahtevajo za se !n za svoje rojake eksploatacijo državnih gozdov, ker imajo do tega vso pravlco in ker stremijo za tem, da ostane narodn! kapital v domačih rokash. Namen društva je tedaj brezdvom- no kristalno čist in bazira na tendeneah države same, zato mora vsak Jugoslo- van, ki mu je gospodarski razvoj novc države na srcu, društvo »Sever« po zdravljati in čestitati našim lesnim tr- sovcein, da so se združili. RAZNE VESTI. Strašen zločin se je zgodil ne- davno v Devinu na Primorskem. Pred kratkim se je vrnila tja Pernarčičeva družina iz begunskega taborišča na Štajerskem. Hišo je našla porušeno, zato si je napravila pri Sv. Ivanu leseno barako v gostilniško svrho. Gostilno sta oskrbovala oče Josip in sin Alojz. Pred 14 dnevi zjutraj pride k gostilni neki delavec in najde očeta Pernarčiča ležečega na pragu v krvi mrtvega. Imel je 7 ran z bodalom. Delavec stopi v barako in najde tarn tudi sina Alojza v rnlaki krvi na postelji mrtvega. Imel je 9 ran z bodalom. Na tleh je Iežala listnica z raznimi pismi, katero je de- lavec takoj oddal na pristojnem mestu. Varnostna oblast je zločince kmalu izsledila. Bili so trije italijanski vojaki, ki so še spali pri bližnjem železniškem predoru — še vsi krvavi. Prienemso še našli 60 Hr. Uinrl bogataš. 10. t. m. je umrl znani amerikanski milijarder Andrew Carnegre v starosti 84 let za pljučnico. V dobro- delne namene in za napredek znanosti In umetnosti je dal že za živa 200 milijonov dolarjev. Tudi je spisal nekaj knjig. Zadnja po^očita Ugodna znamenja za novo vlado. LIHJ. Beograd 18. avg. Vse Casopisje — razun radikalskcga — tako »Trgovln- ski Qlasnik«, »Pravda«, »Epoha« itd. po- zdravljajo novo vlado zelo simpaticuo. Tabor prekmurskih Slovencev v Bela- tineih. LDU. Belatinci 18. avg. Včeraj je našc Prekmurje na sijajcn naein prosla- vilo največ.ii dan svoje zgoclovine, praz- nik vstajenja, osvobojenja. Nad 20.000 našega naroda se je zbralo. Od vseh strani je vrel narod skupaj peš, na okra- Šenih vozovili, možje in f ant je nu konjih. Prišli so tudi LjutomerCani, njihov Sokol in veliko občinstva. V slovesnem triumTu sta bila sprejeta vojaški poveljnik Uzori- nac in civilni upravitlj dr. Lajnšic. Go- vor se je vrstil za govorom: dr. Kovačič, 2upnik Klekl, Viktor Kukovec iz Ljuto- mera in drugi. Po zborovanju je vsa množica zapela »Lepo našo domovino^. Prevrat v zapadni Ogrski. Nemško prc- bivalsivo proglasi združenje s Štajersko. LDU. Dunai 18. avi?. Veeraj in dancs se vrše po vseh nemškili obeinah zapac- ne Ogrske velika zborovanja za priklju- eenje k avstrijski republiki. V sklepih iz- javljajo zastopniki nemških občin sloven- no, da se smatrajo kot del Štajerske In da izstopajo iz ogrske državne zvezc. Vsak hip pričakujcjo vkorakanja nem- sko-avstrijskih eet. Vlada avstrijske rc- publiko je končala vse vojaske priprave za zasedenje zapadne Ogrske. Mirovna konferenca pojdc na počitnice. LDU. Pariz 18. avg. Glasom zauen- Ijivih vesti pretrga mirovna konferenca za trl tedue svoje delo. Upanje je, da bo do takrat podpisan mir z avstrijsko rc- publiko. Napet položaj med Zedinjenimi državami in Mehiko. , LDU. Pariz 18. avg. Iz Washingto- na poroeajo, da se je položaj med Zeü. državami in Mehiko poostril. Verjetno je, da čete Zed. držav zasedejo Mehiko. Stran 4. »NOVA D d B A« Stev. 89 ffJLiJHLiCP JL IMm Mß%ßlVm> reglstrovana kre- dlfna in sfavbena zadruga z om, zav. V CELJU Prešornova ultca št. 15. sprejema branllne vloge in fill obresluje po /