%»(< C0L03JEVE inFOSmACUE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA Leto XIII. FEBRUAR 1984 slovenskem kulturnem prazniku je bila otvoritev prenovljene Vodnikove domačije v Šiški GOLOB MEDVODE 265 560 si. 2 LETO KULTURE Februar je pri Slovencih izbran za mesec kulture, oz. spomina na vse velikane besede: med njimi Prešerna poeta — buditelja našega malega naroda pod Triglavom. Stoletja je slovenski živelj iskal svoj prostor pod soncem in ponižno pod strahovladami vseh vrst močnih rojeval svoj jezik, svojo pesem in o-bičaje. Že zgodaj je svojo molitev zapisal v kamen, kasneje zbral v knjigo. Biblijo je dobil v svojem jeziku nedolgo za kulturnimi velesilami tistega časa. Reformizem je bil s svojo svežino idej bogat čas za naš narod. Kasneje nas je v Evropi predstavila Slava vojvodine Kranjske, tudi Linhartov Matiček je dobro pokadil pod finimi francosko privihanimi nosovi. Sklad nad skladom se dviguje Triglav — Sveta gora, nam oznanja Vodnik, baron Žiga radodarno podpira in zbira okrog sebe može besedne in naravoslovne znanosti. V daljavi že sluti dobri sosed svet'ga Marka čas, ko rojak prost bo vsak. Kam daleč so doktorja soneta ponesle misli, koliko stoletij naprej, najbrž niti vrag ne ve, ki nam še vedno soseduje. Najlepše so sanje svobode, zato največkrat ostajajo le sanje. Vendar sanjati z okovi na rokah in nogah, z vklenjenimi mislimi, v senci jedrskih konic, sanjati o svobodi, bratstvu brez ljubezni je kakor, da bi up v strah pognal. Očitajo nam, da smo jokav narod. Tudi pesmi, tiste narodne o dekletu, vinu, fantovskem veselju in vojskah se končajo v solzah in pomilovanju. Morda je temu vzrok naša majhnost, utesnjenost med morjem, Alpe in širjavo Panonije. Kdo ve! Rasel je naš cvet neveselo ob potoku let in pišu stoletij. Vsemu navkljub je dozorel v preskušnjah in borbi, tako da zdaj lahko odkrito pogleda v obraz Velikim, pa čeprav bi kot protiutež na tehtnico Besede položil le drobno knjižico z naslovom Poezije. Prešernova družba priporoča v letu 1984 naslednje izdaje: 1. REDNO KNJIŽNO ZBIRKO PD ki obsega 6 knjig domačih avtorjev: — Prešernov koledar ’85, Franc Šetinc: Človek z več imeni (roman), — Polona Škrinjar:: Črni človek (roman), — Miško Kranjec: Šola za čarovnike (izbor za mladino), — Edvard Kardelj: Spomini (obdobje 1944—1957), — Čamil Sijarič: Dvorec (roman). Prednaročniška cena zbirke znaša 750 din (broširana izdaja). Zbirko prejmete h koncu novembra. 2. Zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA ki obsega 6 izbranih romanov iz svetovne književnosti: — Wilhelm Raabe: Sladkosned, — Robert Pinget: Sinko, — Jefferson Cooper: Kapitan morski volk, — Eda Kriseova: Pompejanka, Ana Maria Matute: Vojaki jokajo ponoči, — Josef Courad: Srce teme. Romani izhajajo skozi vse leto, cena zbirke je 1.500 din. 3. Mesečno ljudsko revijo OBZORNIK To je poljudna revija z vsestransko zanimivo tematiko. Vsak mesec prinaša kratke novele domačih in tujih avtorjev ter zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zanjo se navdušuje mladina in ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. Letna naročnina (12 številk) je 600 din. Oglasite se poverjeniku, če se boste odločili za kakšno knjižno zbirko ali revijo OBZORNIK. Vaš poverjenik: Anica Petaci (tel. 204) COLOR 2 GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1984 DS TOZD in DS so v februarju obravnavali predlog gospodarskega načrta in ga z manjšimi pripombami oziroma dopolnili tudi sprejeli. V nadaljevanju vam posredujem kratek pregled vsebine oziroma zadolžitev, ki smo si jih s tem planom zadali v letu 1984. V letu 1984 planiramo skupno prodajo v višini 30.155 t kar predstavlja 15 % več od realizacije preteklega leta. Od skupne količine odpade na TOZD Smole 13.2001 ali 3 % več in TOZD Premazi 30.1551 ali 22 % več od leta prej. Celotna prodaja je predvidena na naslednje področje: — domači trg 29.355 t ali 68 % — izvoz — konvertibilni 3.000 t ali 7 % — izvoz — klirinški 4.3001 ali 10 % — interna prodaja 6.700 t ali 15 % SKUPAJ 43.355 t 100 °/o Glede na predvideno prodajo je potrebno v proizvodnji TOZD Smole realizirati 13.200, v TOZD Premazi pa 33.856 t oziroma skupaj 47.056 t proizvodnje. Za realizacijo takšnega obsega proizvodnje je potrebno nabaviti skupno 45.588 t surovin, in sicer: količina v t Doma Uvoz Int. nab. Skupaj TOZD Smole 7.005 6.847 500 14.352 TOZD Premazi 15.360 9.676 6.200 31.236 SKUPAJ 22.365 16.523 6.700 45.588 Vse surovine predstavljajo vrednost 5.954 milijonov din. Realizacija prodaje v vrednosti predstavlja naslednje količine: TOZD Smole TOZD Premazi (v milijon. $) Domača prodaja 834 4.901 Izvoz — konvertibilni 257 (1,7 |) 225 ( 1,5$) Izvoz — klirinški 39 (0,3 $) 1.240 (10,3 $) Interna prodaja 1.497 158 Skupaj 2.627 (2,0 $) 6.524 (11,8$) Število zaposlenih bi se v DO Color glede na povečane planske obveznosti povečalo iz 651 z dne 30. 9. 1983 na 691 delavcev ali povečanje za 40 delavcev. V povprečju pa bi imeli zaposlenih 665 delavcev. Zaposleni 30. 9.1983 Plan 1984 Povprečno štev. del. v letu 1984 TOZD Smole 111 127 ( 1 pripr.) 117 TOZD Premazi 349 (1 pripr.) 373 ( 3 pripr.) 360 DSSS 191 191 (+ 2 pripr.) 188 Skupaj 651 691 665 V letu 1984 bomo za nabavo surovin, repromateriala, opreme in rezervnih delov potrebovali skupaj za DO 19,239.000 ZDA $ in 2,117.000 klirinških $. Od tega bomo z lastnim izvozom pridobili 2,155.000 $, ostalo razliko pa bo potrebno pridobiti prek drugih oblik združevanja. Za redno poslovanje bomo v letu 1984 porabili 140,1 milijona kWh kar predstavlja približno enak nivo kot leto prej, vrednostno pa to predstavlja 62,4 milijona din oziroma ca. 90 % več kot preteklo leto. Za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja ter nove investicije predvidevamo stroške v višini 730,8 milijona din. V tekočem letu bomo s sredstvi amortizacije razpolagali v višini 11,6 milijona din. Za sklad skupne porabe namenjamo sredstva v višini 41,5 milijona din, kar predstavlja 57 % več kot prejšnje leto. Na takšno povečanje vplivajo predvsem planirana povečana sredstva za letovanje delavcem, razširitev počitniških zmogljivosti in zdravstvene storitve ob prehodu koriščenja dodatnih oziroma posebnih zdravstvenih uslug v novem zdravstvenem domu Medvode, ki bo letos pričel z delom. Za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev predvidevamo sredstva v višini 32,6 milijona din. V letu 1983 smo za bruto OD v masi za DO namenili 259,8 milijona din. Za tekoče leto pa glede na povprečno povečanje zaposlenih in predvideno rast dohodka in produktivnosti ter izvoza predvidevamo sredstva za OD v višini 356,9 milijona din, kar predstavlja 37 % več kot leto prej. OD na zaposlenega na mesec bi se iz 33.457 dvignil na 44.285 din oziroma za 33 %. Za pokrivanje splošnih stroškov bomo po predvidevanjih potrebovali 449,4 milijona din, kar predstavlja 47 °/o povečanje. Skupni učinki, katere naj bi dosegli skozi zadane naloge v gospodarskem načrtu, so podani v naslednjih postavkah: Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek Q O Skup. poraba Poslovni sklad Rezervni sklad TOZD Smole 2.807,2 552,6 427,6 66,4 12,9 334,5 13,8 TOZD Premazi 6.925,5 1.421,1 1.091,0 187,9 39,0 828,5 35,5 DSSS 187,9 133,7 115,5 102,5 13,1 — — DO COLOR 9.920,6 2.107,4 1.634,1 356,8 65,0 1.163,0 49,3 Alojz Izlakar Cene konec leta 1983! Indeksi cen na drobno XII 83 I- -XII 83 XII 82 I- -XII 82 SKUPAJ 160,1 140,4 BLAGO 161,1 140,9 — industr. izdelki 160,4 140,3 — kmetij, proizv. 165,7 147,6 Živila 163,3 144,8 — žita in izdelki 135,7 131,4 — vrtnine 167,1 135,1 — sadje 169,3 137,2 — sveže meso 177,3 159,5 — izdelki iz mesa 164,2 145,0 — jajca 169,4 131,2 — mleko in izdelki 159,4 141,3 Alkoholne pijače 157,3 134,0 Tobačni izdelki 163,7 145,2 Tekstilni izdelki 157,9 145,6 Volna in pletenine 137.9 135,4 Obutev 161,2 144,8 Kurjava 159,3 146,7 Pohištvo 154,6 128,3 Šolske potrebščine 162,7 153,4 Prometna sredstva 178,3 126,0 Gradbeni material 142,7 131,2 STORITVE 149,4 129,7 Stanarina 137,3 131,8 Prisp. za uporabo mest. zemljišča 115,4 114,7 Obrtne storitve 138,6 124,4 Komunalne storitve 154,0 131,8 Prometne storitve 170,5 137,6 PTT storitve 123,1 114,6 Indexi cen na drobno v SFRJ in SRS XII 83 I—XII 83 XII 82 I—XII 82 SFRJ SRS SFRJ SRS SKUPAJ 158,4 160,1 139,1 140,4 Kmetij, proizv. 154,0 165,7 144,1 147,6 Industr. izdelki 159,9 161,1 139,3 140,9 Storitve 150,0 149,4 129,7 129,7 Indeksi cen industrij, izdelkov pri proizvajalcu v SFRJ in SRS XII 83 I—XII 83 XII 82 I—XII 82 SFRJ SRS SFRJ SRS Industrija skupaj 155 156,3 132,0 130,6 Sredstva za delo 129,9 128,3 122,1 113,0 Reprodukcijski mat. 161,4 160,6 133,9 130,2 Blago-šir. potroš. 152,2 160,2 131,7 136,4 Ostalo 132,0 152,5 116,4 119,3 5. javna obravnava skupne disciplinske komisije Izvršljivi sklepi Čedomir Stojičevič, na delih in nalogah težja skladiščna dela v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne L, 2. in 10. avgusta 1983 neopravičeno izostal z dela, ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih, mu je izrečen u-krep JAVNI OPOMIN. Miloš Bukovec, na delih in nalogah — medfazno kontroliranje izdelkov v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela 12. in 27. septembra 1983 ter s tem storil hujšo kršitev po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in da je z opustitvijo registriranje odhoda z dela dne 2. 9. 1983 storil kršitev, ki je navedena v 20. členu pravilnika o spremenljivem delovnem času. Za navedena dejanja mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Vinko Mohorčič, na delih in nalogah izdelovanje smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 21., 22., 23. in 24. septembra ter 21. oktobra 1983 neopravičeno izostal z dela ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Izrečen mu je naj strožji ukrep — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA s pogojno odložitvijo izvršitev za dobo 12 mesecev. Darinka Mezek, na delih in nalogah — čiščenje notranjih prostorov v DSSS, je odgovorna, da je samovoljno nadaljevala s koriščenjem letnega dopusta in tako neopravičeno izostala z dela 3., 4. in 5. avgusta 1983. S tem je storila hujšo kršitev obveznosti po 15. točki 97. člena pravilnika o delovnih razmerjih in ji je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Marjan Ko valjev, na delih in nalogah — izdelovanje zahtevnih smol v TOZD Smole, je odgovoren, da je bil dne 13. oktobra 1983 močno vinjen na delu, v sled česar je bil odstranjen z dela in napoten domov. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedena v 13. in 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 3. mesecev. Robert Staj er, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole, je odgovoren, da je dne 29. septembra 1983 neopravičeno izostal z dela ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Alojz Izlakar COLOR3 Analiza koriščenja počitniških enot Letni dopusti so že zdavnaj za nami. Preživeli smo jih tako ali drugače. Kako pa smo ravnali z našimi počitniškimi kapacitetami? Pred vami je analiza uporabe počitniških enot DO »Color«. Izdelana je na osnovi vpisov letujočih v za to pripravljene obrazce. Sama analiza je izdelana z namenom, da bomo ob upoštevanju navodil v prihodnje prispevali k večji urejenosti in boljšemu počutju v njih. Večina delavcev je opravila inventuro ob prihodu ali pa ob odhodu, vendar to ni najhuje, če upoštevamo dejstvo, da ni bilo velikih odstopanj pri inventarju. Upamo, da bomo v letošnji sezoni dobro prebrali navodila in se tudi resno lotili dela ob prihodu in ob odhodu v počitniški objekt. POČITNIŠKI DOM CRIKVENICA Stanovanje spodaj V Crikvenici — stanovanje spodaj je letovalo dvajset družin. Temeljito so popisali stanje inventarja letujoči v 2., 4., 5. ter 8. izmeni, letujoči v L, 3. in 7. izmeni so ugotavljali stanje le ob prihodu, letujoči v 6. in 9. izmeni popisa niso napravili. Nekatere postavke izkazujejo višek, nekatere manjko. V 2., 5., 8. in 9. izmeni so se na obrazec v katerega se je bilo potrebno vpisati, vpisala le ena od letujočih družin. Na začetku sezone so bili prostori slabo očiščeni. Tudi prvi letujoči za sabo ni počistil. Pripombe iz primopredajne knjige: — potrebno bo nabaviti orodje za urejanje okolice, — dokupiti bo potrebno posodo za solato, — zamenjati pokvarjen likalnik, — popraviti gasilni aparat. Stanovanje zgoraj V Crikvenici — stanovanje zgoraj je bilo razporejenih 20 družin. Vestno so ugotavljali stanje inventarja letujoči v 6., 8. in 10. izmeni. Letujoči v L, 2., 3. in 9. izmeni so u-gotavljali stanje le ob prihodu, medtem ko letujoči v 4., 5. in 7. izmeni popisa niso opravili. Stanje inventarja ob zadnjem popisu se ne ujema z začetnim stanjem. Izkazani so viški in manjki. Prvi letujoči pripominja, da so bili prostori zelo zanemarjeni. V 4., 8. in 9. izmeni se je na obrazec, ki ga je bilo potrebno izpolniti vpisala le ena od letujočih družin v terminu. Pripombe iz primopredajne knjige: — potrebno bo popraviti bojler v kopalnici, — popraviti bo potrebno okensko navojnico, 4 COLOR — gumb pri štedilniku je pokvarjen, — pri hladilniku so odtrgana vratca zamrzovalnika, prav tako je dotrajano tesnilo pri hladilniku. PELEGRIN Hišica številka 1 Razporejenih in letovalo je enajst družin. Letujoči v L, 2., 3., 4., 8., 9. in 10. izmeni so popis inventarja temeljito opravili, letujoči v 5., 11. in 12. izmeni so ugotavljali stanje inventarja le ob prihodu medtem, ko letujoči v 6. in 7. izmeni inventure niso opravili. Bistvenih inventurnih razlik ni ugotovljenih. Pripombe iz primopredajne knjige: — v dnevni sobi bo potrebno zamenjati nekaj ploščic, — jogiji so zamazani in jih bo potrebno očistiti, — dotrajana je sedežna (vrtna) garnitura, — zračna mapa je neuporabna, — na oknih bo potrebno montirati mreže zaradi mrčesa. Hišica številka 2 Razporejenih in letovalo je trinajst družin. Letujoči v L, 2., 3., 4., 6., 7., 10., 11. in 13. izmeni so popis inventarja opravili, letujoči v 12. izmeni so stanje inventarja ugotavljali le ob prihodu oz. odhodu. Letujoči v 5., 8. in 9. izmeni inventure niso opravili. Zadnja izmena, v kateri so letovali upokojenci ob popisu ugotavljajo viške in manjke inventarja. Pripombe iz primopredajne knjige: — vinaz ploščice v kuhinji so poškodovane, — v sobi so pokvarjena vrata o-mare, — dva camp stola sta v zelo slabem stanju. Hišica številka 3 Razporejenih in letovalo je enajst družin. Letujoči v 7., 8., 11. in 12. izmeni so inventurni popis vestno opravili, letujoči v L, 2., 3., 4., 5., 9. in 10. izmeni so ugotavljali inventurno stanje le ob prihodu oz. odhodu. Letujoči v 6. izmeni inventure ni o-pravil. Zadnja izmena v sezoni ugotavlja višek oz. manjke inventarja. Letujoči v prvi izmeni pripominja, da je bila hišica v zelo slabem stanju, kakor tudi njena okolica. Do naslednje izmene je hišico u-redil in očistil okolico. Pripombe iz primopredajne knjige: — hladilnik je dotrajan in ga bo potrebno zamenjati, — vrata garderobnih omar se ne zapirajo, — na polknih so pokvarjene kljuke. Hišica številka 4 V hišico številka 4 je bilo razporejenih dvanajst družin. Letujoči v L, 2., 3., 5., 6., 11. in 12. izmeni so inventuro vestno opravili. Letujoči v 4., 8. in 10. izmeni so inventuro opravili nepopolno, ker so ugotavljali stanje inventarja le ob prihodu oz. odhodu. Letujoči v 7. in 9. izmeni inventure niso opravili. Bistvenih inventurnih razlik ni omenjanih. Pripombe iz primopredajne knjige: — do naslednje sezone je potrebno popraviti tuš, — trije stoli so polomljeni, — v spalnici so pokvarjena vrata omare, — v kopalnico je potrebno namestiti umivalnik. Letujoči v 1. izmeni pripominja, da je bila hišica ob začetku sezone v zelo slabem stanju, tudi okolica je bila zanemarjena. Letujoči v 2. izmeni je hišico očistil in tudi njeno okolico. AVTOCAMP »SIRENA« NOVIGRAD Prikolica številka 1 V prikolico številka 1 je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v 1. izmeni se ni vpisal v obrazec, ki ga je bilo nujno potrebno izpolniti. Letujoča v 2. izmeni je inventuro vestno opravila, medtem ko letujoči v 1. izmeni inventure ni opravil, letujoči v 3., 4., 5., 6. in 7. izmeni so ugotavljali stanje inventarja le ob prihodu oz. odhodu. Inventurne razlike so malenkostne. Iz pripomb ugotavljamo, da letujoči v 1. in 2. izmeni za sabo niso očistili prikolice. Pripombe iz primopredajne knjige: — skodelice za kavo bo potrebno dokupiti, — kozarci so poškodovani, — pokvarjeno je okensko gibalo, — ležišče je pokvarjeno. Prikolica številka 2 V prikolici številka 2 je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v 5. izmeni je popis inventarja opravil vestno, medtem ko so letujoči v L, 2., 3., 4. in 6. izmeni stanje inventarja ugotavljali le ob prihodu oz. odhodu. Inventurne razlike so malenkostne. Pripombe iz primopredajne knjige: — miza v jedilnici je pokvarjena, — hladilnik je dotrajan, — dokupiti bo potrebno sklede za solato. Prikolica številka 11 V prikolici številka 11 je bilo razporejenih in letovalo osem družin. Letujoči v L, 3., 4., 5., 6., 7. in 8. izmeni so popis inventarja vestno opravili, medtem ko letujoči v 2. izmeni popisa inventarja ni opravil. Bistvenih inventurnih razlik ni. Stanje prikolice (slabo ali dobro očiščeno) sta ugotavljale le 7. in 8. izmena. Do naslednje sezone bo potrebno zamenjati pokvarjeno zadrgo na baldahinu. Prikolica številka 12 V prikolico številka 12 je bilo razporejenih in letovalo šest družin. Noben od letujočih se ni vpisal v obrazec, ki ga je bilo potrebno izpolniti. Letujoči so ugotavljali stanje inventarja le ob prihodu. Ugotovljenih je nekaj inventurnih viškov in manj kov. Do naslednje sezone bo potrebno popraviti mizo. AVTOCAMP »STRAŠKO« PAG - N OVAL J A Prikolica številka 3 V prikolico številka 3 je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v L, 2., 3., 4., 5. in 7. izmeni so vestno opravili stanje inventarja. Letujoča v 6. izmeni inventure niso opravili. Inventurnih razlik ni ugotovljenih. Pripomba iz primopredajne knjige je, da je potrebno do naslednje sezone popraviti vrata prikolice. Prikolica številka 4 V prikolico številka 4 je bilo razporejenih in letovalo osem družin. Vsi letujoči, razen v 7. izmeni, so vestno naredili inventuro. Inventurne razlike so malenkostne. Ob začetku sezone je bila prikolica v zelo slabem stanju — neočiščena. Inventar v prikolici je sicer v dobrem stanju, le skodelice za kavo in kozarce bo potrebno obnoviti, ker so že precej uničeni. Prikolica številka 5 V prikolico številka pet je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v 1„ 3. in 7. izmeni se niso vpisali v obrazec, ki ga je bilo obvezno treba izpolniti. Letujoči v L, 3., 6. in 7. izmeni tudi niso naredili popisa stanj a inventarja, letujoči v 2., 4. in 5. izmeni so popis vestno opravili. Slabo so očistili prikolico letujoči v 1. izmeni. Letujoči v 5. izmeni so ugotovili manke in viške inventarja. Prikolica številka 6 V prikolico številka 6 je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v L, 3., 4. in 5. izmeni so stanje inventarja vestno ugotavljali, medtem ko je letujoči v 6. in 7. izmeni ugotavljal stanje le ob prihodu, letujoči v 2. izmeni popisa stanja ni opravil. Inventurnih razlik ni. Letujoči predlagajo obnovitev skodelic za kavo, ker so dotrajane. Umivalnik v toaletnih prostorih je poškodovan. Prevleke za blazine so zamazane in letujoči predlagajo, da jih damo v čistilnico. Prikolica številka 7 V prikolici številka 7 je bilo razporejenih in letovalo osem družin. Letujoči v 2. in 5. izmeni so popis stanja vestno opravili, medtem ko so letujoči v 3., 4., 6., 7. in 8. izmeni ugotavljali stanje inventarja le ob prihodu oz. odhodu. Letujoči v 1. izmeni ni napravil inventure. Ugotovljen je inventurni višek. V prikolici bo potrebno popraviti strešno okno, ker pušča. Prikolica številka 8 V prikolico številka 8 je bilo razporejenih in letovalo sedem družin. Letujoči v prvi izmeni pripominja, da je bila prikolica slabo počiščena. Vsi letujoči so popise stanja inventarja vestno opravili. Inventurnih razlik ni izkazanih. Prikolica številka 9 V prikolico številka 9 je bilo razporejenih in letovalo sedem družni. Vsi letujoči so stanje inventarja vestno ugotavljali. Le pri eni postavki je ugotovljen inventurni višek. Letujoči v 1. in 6. izmeni za sabo niso počistili prikolice. Na osnovi pripomb v primopredajni knjigi je razvidno, da so skodelice za belo kavo in kozarci neuporabni in jih bo potrebno zamenjati. Kamp stoli so dotrajani, prevleke za blazine in odeje so zanemarjene in jih bo potrebno očistiti. Prikolica številka 10 V prikolici številka 10 je bilo razporejenih in letovalo 9 družin. Letujoči v L, 5., 6., 7. in 8. izmeni so popis stanja vestno ugotavljali, letujoči v 2., 3. in 4. izmeni so ugotavljali stanje inventarja le ob odhodu. Letujoča v 9. izmeni popisa ni opravila. Ugotovljenih je nekaj viškov in mankov inventarja. V prvi izmeni letujoča pripominja, da je bila prikolica slabo očiščena. AVTOCAMP »TERME« ČATEŽ Razporejenih in letovalo je dvanajst družin. Vsi letujoča, razen v 4. izmeni, so vestno opravili popis inventarja. Popis inventarja se ujema z začetnim stanjem. V primopredajni knjigi je pripomba, da so odtrgana vratca od zamrzovalnika pri hladilniku, kar bo do naslednje sezone potrebno popraviti. Z letovanjem v Čateških toplicah so bili delavci zelo zadovoljni. Pripomnili so le, da je bila prikolica z vseh strani zelo utesnjena. Ob analizi uporabe počitniških kapacitet ugotavljamo, da je bilo največ kršiteljev navodil ravno med letujočimi v počitniškem domu v Crikvenioi. Seveda pa so bili med njimi tudi posamezniki, ki so prejeta navodila vestno izpolnjevali. Ker v počitniškem domu v Crikve-nici v stanovanju spodaj in zgoraj hkrati letujeta dve družini, morata popis inventarja ob prihodu in odhodu opraviti oba, prav tako se morata obe letujoči družini vpisati v ustrezen obrazec. Prvi dopustniki ugotavljajo oz. predlagajo temeljito čiščenje počitniške enote pred sezono. Pripomba je prav gotovo umestna. V planu dela mladinske organizacije DO »Color« za leto 1984 je predvidena akcija urejanja — čiščenja počitniških enot na začetku sezone. Torej lahko pričakujemo, da bodo počitniške enote bolj urejene »pričakale« prve goste. Pristojna služba bo poskrbela, da bodo do sezone odpravljene vse pomanjkljivosti in okvare, obnovljen bo tudi dotrajani inventar. Ugotavljamo, da je bila v letu 1983 uporaba počitniških enot in odnos do inventarja v njih bistveno boljši od preteklih let. Na to so verjetno vplivala natančnejša navodila, ki so jih letujoči prejeli pred odhodom na letovanje. Poimenski seznam letujočih, ki niso prejetih navodil upoštevali, je oddan odboru za družbeni standard. Odbor bo na svoji seji kršitelje obravnaval in sprejel ustrezne sklepe v skladu s Poslovnikom o koriščenju počitniških enot DO. P. S. Iz pripomb v primopredajnih knjigah je razvidno, da so bili letujoči v večji meri z letovanjem zadovoljni, še posebno pa z letovanjem v Čateških toplicah. Iz povpraševanja članov kolektiva je razvidno, da bomo v prihodnje v Ča-teške toplice morali locirati vsaj še eno počitniško enoto. Viktor Potočnik COLOR5 Rezultati Colorjevega prvenstva v smučarskih tekih in veleslalomu (17. in 18. 2. 1984) TEK Ženske 1. Majda Jesenovec — 15.59, 2. Dragi Kosec — 16.15, 3. Aljeta Kr-šinar — 16.22, 4. Vida Zerovnik — 16.45, 5. Anica Petaci — 18.44, 6. Marjeta Štrukelj — 18.50, 7. Ida Primožič — 20.32. Moški 1. Peter Lampič — 14.38, 2. Franc Burja — 14.41, 3. Janez Peternelj — 14.48, 4. Frane Erman — 14.50, 5. Marjan Ločniškar — 15.00, 6. Pavle Jerina — 16.03, 7. Domin Košir — 16.55, 8. Miro Šuštar — 18.09, 9. Stane Žagar — 18.12, 10. Janez Svoljščak — 18.31, 11. Jože Hočevar — 19.15, 12. Mirko Plazar — 20.08, 13. Rado Lazarevič — 22.25, 14. Bruno Smertnik — 24.26. VELESLALOM 1. Ženske A 1. Majda Jesenovec — 54,67, 2. Marjeta Štrukelj — 58,30, 3. Dragi Kosec — 61,32, 4. Ivi Vardijan — 72,27, 5. Jelka Košir — 78,18, Marta Kerenčič 58,12. 2. Ženske B 1. Mimi Jamnik — 54,67, 2. Milena Kržin — 58,71, 3. Ida Primožič — 61,29, 4. Stanka Petrovič — 62,15, 5. Anica Petaci — 64,65, 6. Vida Žerovnik — 72,86, 7. Zorka Lesjak — 73,40, 8. Nada Culum — 78,01, 9. Jagoda Stančič — odstop. 1. Moški A 1. Domin Košir — 49,46, 2. Zvone Sedej — 50,39, 3. Dušan Čarman — 50,58, 4. Boštjan Pečenko — 51,64, 5. Robert Štajer — 52,07, 6. Jože Taler — 52,44, 7. Ljubo Pergar — 53,98, 8. Dušan Tehovnik — 54,70, 9. Stane Žagar — 55,40, 10. Mirko Plazar — 55,75, 11. Tine Veber — »Župan« kontra Elan ... COLOR 6 56,22, 12. Rado Lazarevič — 62,70, 13. Tone Kozjek — 74,12. 2. Moški B 1. Frane Erman — 50,14, 2. Jule Nardoni — 51,66, 3. Janez Štrukelj — 52,15, 4. Dane Založnik — 52,81, 5. Herman Dolinar — 54,87, 6. Miloš Bukovec — 58,44, 7. Niko Krh-likar — 59,51, 8. Miro Šuštar — 63,27, 9. Miro Zidar — 64,59, 10. Franci Kamin — 66,38, 11. Momir Savovič — 75,80, 12. Pavle Bukov-šek — 79,90, 13. Zoran Paniko — 110,67, 14. Bruno Smertnik — 133,39. Po teku je tudi čaj dober ... 3. Moški C 1. Jože Hočevar — 49,64, 2. Friderik Bešter — 53,42, 3. Jože Gostič — 55,98, 4. Dane Bitenc — 57,36, 5. Zvone Rožnik — 57,74, 6. Franci Krelj — 60,27, 7. Peter Lampič — 63,78. KOMBINACIJA Ženske — štev. negativnih točk 1. Majda Jesenovec — 2, 2. Dragi Strokovni pogovor pred borbo dveh ta — hitrih ... Kosec — 6, 3. Marjeta Štrukelj — 7, 4. Anica Petaci — 9, 5. Ida Primožič — 9, 6. Vida Zerovnik — 9. Moški 1. Domin Košir — 4, 2. Frane Erman — 5, 3. Jože Hočevar — 8, 4. Peter Lampič — 9, 5. Stane Žagar — 9, 6. Miro Šuštar — 11, 7. Mirko Plazar — 12, 8. Rado Lazarevič — 14, 9. Bruno Smertnik — 18. Colorjeve mlajše mladinke pred usodno tekmo ... Takole izgleda start dveh zagrizenih deklet... »Filmski nasmeh« zlate smučke Co-lorja za leto 1984 ... Zakaj smo zgradili vodnjak za hladilno vodo? Proizvodnja premazov in smol je velik porabnik hladilne vode. Izgradnja novih zmogljivosti je zahtevala dodatne količine hladilne vode in ureditev recikliranja oziroma povračanja hladilne vode ponovno v hladilni sistem. Z izgradnjo hladilnega in istočasno gasilnega bazena smo uredili preskrbo s hladilno vodo v proizvodnji smol, ki ne zahteva sorazmerno nizke temperature hladilne vode. Mešalnica je bila naš naj večji porabnik vode. Povprečna mesečna poraba vode v mešalnici v letu 1983 je bila 12.000 m3 ali 144.000 m3 v tem letu. Ze pri načrtovanju rekonstrukcije mešalnice v letu 1977 in tudi pri reviziji investicijskega programa 1980 smo načrtovali svojo preskrbo s tehnološko vodo in to z izgradnjo vodnjaka. Z geološkimi raziskavami se je pričelo že dosti preje in ugotovljene je bilo, da na teritoriju današnjega Colorja ne bo možno zgraditi vodnjaka, ker bi bile vrtine pregloboke. V stik smo stopili s sosedi (Tekstilno) in od njih dobili dovoljenje, da na nji- hovem terenu izgradimo za naše potrebe vodnjak. Edina njihova zahteva je bila, da izgradimo na njihovem terenu gasilni hidrant, ki bi ga uporabljali samo v primeru požara. Ko smo dobili njihovo dovoljenje, smo ponovno opravili geološke raziskave na njihovem teritoriju, ki so pokazale, da je v globini 7 m podtalne vode dovolj in da so njeni pritoki (kapacitete 26 lit. na sekundo). Dobili smo tudi dovoljenje, da ta pretok izkoristimo do max. 20 lit./sek. Tako smo leta 1981 pričeli z deli: Geološki zavod je izdelal vrtine. Gradbinec obzidal jašek, položil dovodno cev in električni kabel za napajanje črpalke in njeno upravljanje, na kar so se začele težave pri dobavi potopne črpalke. Kljub urgencam predvidene črpalke nismo uspeli dobiti in sledilo je tisto, kar pri investicijah ni zaže-ljeno, sprememba prvotnega koncepta. Odločiti smo se morali za popolnoma nov tip črpalke in s tem spremeniti celotni vodnjak. Dodatna dela so investicijo podražila za 100 %, izgradnjo pa podaljšala za 2 leti. Sedaj je v vodnjaku montirana črpalka z zmogljivostjo 600 lit./min. (10 lit./uro) in zadostuje za napajanje mešalnice. Letna zmogljivost vodnjaka je ca. 200.000 m3/leto. Na napajalnem cevovodu se nahajata tudi dva odcepa za gasilna hidranta. Ob tej priliki moramo tudi opozoriti, da voda iz vodnjaka ni pitna voda. Zato smo morali celotni sistem hladilne vode in sanitarne (pitne vode) spremeniti tako, da smo sistem sanitarne vode ločili — napajamo ga z vodovodno vodo — od hladilnega sistema, ki ga napajamo iz vodnjaka. V primeru, da zmanjka vode v vodnjaku, je možno s hitro prevezavo vključiti ponovno vodovodno vodo v hladilni sistem. Čeprav so bili stroški za izgradnjo vodnjaka visoki, računamo, da se nam bo investicija povrnila že po eno-letnem obratovanju vodnjaka. Za leto 1984 načrtujemo še izgradnjo reciklažnega bazena hladilne vode, ki bo občutno zmanjšal potrošnjo hladilne vode v mešalnici. Vid Koželj, dipl. ing. V obratu družbene prehrane Ali moramo tako? Prepričan sem, če bomo iskreni, da bomo na vprašanje v zvezi s kvaliteto in količino naših malic odgovorili dokaj pozitivno. Prepričan sem tudi, da so naši obroki po kvaliteti in količini ter kaloričnosti v primerjavi z drugimi organizacijami prav gotovo na vrhu. Ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva o našem lastnem prispevku in prispevku v drugih organizacijah. Mogoče prav tu tiči zajec. To dejstvo nam je pokazala lanskoletna analiza našega prehranjevanja. Če je vse to res, se sprašujem, zakaj od posameznikov (torej samo nekaterih članov kolektiva) tak odnos do delavk obrata družbene prehrane, ki se trudijo, da nam pripravijo in servirajo čim bolj kvalitetno hrano. Zakaj se ob tem ne vprašamo, v kakšnih pogojih te delavke delajo? Poglejmo samo to, da delavke o-brata družbene prehrane morajo vstajati v tistih zgodnjih jutranjih urah, ko večji del kolektiva še spi in si nabira moči za dan, ki ga ima vsak pred sabo! Da delajo v prostoru z visoko temperaturo in istočasno zaradi ventilacije pod močnim prepihom, prehodom iz teh vročih prostorov na druge lokacije, kjer delijo hrano in na koncu v deljenem delovnem času, saj se morajo po nekaj urah vračati iz dokaj oddaljenih krajev nazaj na delo. Poleg tega ni zanemarljivo dejstvo, da so delavci, ki delajo s približno enakimi zahtevami, bodisi v proizvodnji ali pa na drugih mestih, nagrajeni kar za 20 °/o bolje. Ali je vse to tisto, kar posameznike sili k nakazanemu ravnanju? Če je malica predvidena s pričetkom ob 9.30, nima noben pravice zahtevati od delavk obrata družbene prehrane malico pred to uro oziroma bolj točno, kar ob 9.10. Pritisk na vrata in razbijanje je tako, da se razbije 6—8 mm debelo steklo! To dejstvo potrjujejo tudi posnetki objavljenih slik. Mislim, da tako ne gre, saj delavke morajo od prihoda na posamezno lokacijo, kjer delijo hrano, pripraviti vse potrebno za delitev in se tudi same pripraviti. Konec koncev pa se lahko tudi vprašamo, kaj se v tistem času dogaja na izpraznjenem delovnem mestu, saj vendar hodimo na delo zato, da ustvarjamo in da od tega ustvarjenega potem tudi delimo. To pa preprosto pomeni, če bomo več ustvarjali, bomo tudi več delili. Podobno kot pred malico se dogaja tudi po 11. uri, ko delavke obrata družbene prehrane očistijo prostore in posodo, same malicajo ali pa pripravljajo hrano za druge potrebe (n. pr. za tečajnike). Ker iz navedenih in konec koncev opravičenih razlogov vrat ne odpirajo in ne upoštevajo najrazličnejših in ob tem nesprejemljivih želja posameznikov, so deležne najrazličnejših opazk oziroma žalitev, skratka ti posamezniki se obnašajo vse prej kot kulturno. Razbijajo po vratih, jih zmerjajo z neprimernimi izrazi, kritizirajo kvaliteto hrane, pogosto zahtevajo več o-brokov, če tega ne dobijo si ga pač skušajo izboriti, seveda tisti del o-broka (kos mesa, solato, konzervo itd.), ki jim najbolj ustreza, jim zalagajo vrata z naj različne j širn materialom, skrivajo ključe in še in še bi lahko našteval. Poudariti moram, da te pripombe naslavljamo le na nekaj delavcev pa tudi delavk, katerih imena so nam v glavnem poznana, zato bomo proti njim v bodoče predlagali ustrezne disciplinske ukrepe, saj se v takih pogojih ne da delati. Zakaj pa je večji del kolektiva z delom in hrano dokaj zadovoljen. Pogosto slišimo tudi pohvale. Po izkušnjah sodeč sem prepričan, da se tako obnašajo delavci, ki tudi pri delu, ki ga opravljajo, niso najbolj učinkoviti, da se doma ne hranijo najbolje in da v tovarni želijo zaužiti glavni dnevni obrok hrane, kar prav gotovo neopravičeno pričakujejo, čeprav lahko istočasno ugotovimo, da dejanski obroki naše malice pogosto so talki. Konec koncev moramo opozoriti tudi na odnos do inventarja (posode). Posamezniki po obedu nestrpno in nevestno nalagajo pladnje s posodo, ne da bi počakali (Nadaljevanje na 8. strani) COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 2 (138), leto 13, februar 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. marca 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA 1 W ***** •***• ***** -ir -/V G p K R ' V ■ it T p R -9 M E L E Z Pl o sS Af R vS r P / P leiTVr-l F / A/ £== O ftcrt* M sr o-*, zu p. E Z \-^7 r Z 51" £ 2> n lil G- R s 3 E /V ST * £ M, R / H J> / P R o N G L U