BpeuiBone m ■uuuujuiuiuiv psnnc — Leto XXII.. Št. 282 Upravmitvo; Ljubljana, Puccinijeva ulica S. Telefon k. 51-22. Jl-23. »1-24 tnserami oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica i - Telefoo k. Jl-25. 51-26 Podružnica Nov« mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pa pofcno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort Post- No 11-3118 izključno ZASTOPSTVO za oglase ue Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubhlicita Itaftana S. A. MUANO Ljubljana, torek 8. decembra 1a se je s prihodom Gotov tudi končala rimska doba Dolenjske in Dolenjsko je prešlo v srednji vek. FroS. Ferdinandu Seidlu v spomin Umrl je mož, kje tak je še med nami! Ako za koga. velja to za pok. Ferdinam-da Seidla. Bil je mislec, učenjak in vzornik. Kakor pajek je snoval iz sebe vse svoje dolgo življenje spise, razprave in knjige o naših gorah, njih rastlinstvu, potresih, vetrovih in vremenu. Kamenje mu je govorilo o svojem nastanku, svojem življenju in svoji starosti, cvetlice pa so mu razkazovale svoj čudoviti ustroj, svojo uepre-kosljivo smotrnost in svojo nedopovedljivo prilagodljivost. V delavnico sem tvojo zri in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje pre-rojevamje, prenavljanje, iz bitja v bitje prelivam je. Tako je lako rekel tudi on z Gregorčičem. Prof. Seidl je bil Eolova harfa, v katero se je lovilo večno valovanje neprestano se iizpreminjajoče prirode. Vse njene pojave je opazoval, meril, tehtal, zapisoval in uvrščal v red. Bil je prirodoslovec in kakor takšen je gledal in ocenjeval, kar se je godilo okoli njega in v njem. Njegov pogled je segal v daljno, daljno davnino in gledal takratno obličje nase zemlje. Z leti sta razširila njegova pridnost in njegovo hrepenenje po resnici, njegovo znanje v daljino, širino in globino. Bil je botanik, geolog in metereolog, torej pravi polihistor. Dostikrat je pravil, da je bilo njegovo najpomembnejše doživetje, ko je profesor v osmi šoli razlagal teorijo Kanta, Laplacea. Menda ga je prav ta dogodek napotil, da se je odločil za prirodo-slovje. Seidlov prednik na očetni strani je bil češkega pokolenja. Priimek Seidl je še dandanes na Češkem prav pogosto. Zmes češke in slovenske krvi je dosegla prav v pokojnem profesorju svoj višek. Seidl Ferdinand je bil v svoji mladosti šibkega in rahlega zdravja. Ko se je rodil, je bil tako revno nebogljenče, da so se bali, da ne bo roj tvu sledila tudi že smrt Zaradi tega so na vso moč hiteli, da be bil čimprej krščen in tako postal dedič ne-beškaga kraljestva. S pametnim, trezirim in preudarnim ž:vljenjem si je podaljšal svojo življenjsko dobo tako, da je bil pravi Metuzalem. Saj je umrl v svojem 87. letu. Skoro do zadnjih trenutkov je bil pri sebi. V svoji kratki bolezni je silU iz postelje, da bi delal, kakor je bil navajen leta in leta. Težko si je dal dopovedati, da je zadosti delal in da si je odpočitek več kakor zaslužil. Nenavadno dolgo življenje je Seidlu omogočilo da je obogatil znanoit in dal Iz se- be vse. Doživel je zadoščenje, da je bilo njegovo znanstveno delo splošno priznano. Prof. Seidl ni bil samo sloveč znanstvenik. Svojo skrb, vnemo in gorečnost je poklanjal tudi malenkostim, za katere se učenjak njegovega slovesa ne bi bil zmenil. Saj je bil član in dokler je količkaj zmogel tudi predsednik mnogih naš'h narodnih društev. Brez njega ni minila nobena prireditev, bodisi predavanje, igra ali proslava. Ako ga kdaj le ni bilo videti, je bil kriv samo tehten vzrok. Bil nam je stara, dragocena in častitljiva za tava, ki je šla pred nami, kažoč pot, po kateri je treba hoditi, da je človek sebi to drugim, v srečo, korist in blagor. Hudo nam je po pok. prof. Seidlu in pogrešali ga bomo. Saj je bil rarus nana in gurgite vasto. Pa kaj hočemo! Tudi on je moral plačati slednjič svoj dolg naravi. Kaj je naša dolžnost? Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu ecak! Prof. Seidl, ponosni smo, da si bil naš! Massenetsva „Tfaais" v Operi Massenetu so glasbeni zgodovinarji večinoma krivični. Neznatno in 't mimogrede je omenjeno njegovo ime tam nekje med Saint-Saensom, Delibejem in Bizetcm. od katerih priznavajo genialnost predvsem zadnjemu. Riemannu je Massemetov slog soroden Meverberjevemu, Anton Mayeir pravi o njem, da danes ni več prav užiten in da nekaj dobrih melodij ne more pokriti ostale osladne vsebine (Zuckergehallt) njegovih oper. Modernejši Biicken (z univerze v Kol-nu) mu je pravičnejši, imenuje ga prilagodljivega, barvno in melodično bogatega. Temu mnenju bi se kazalo pridružiti, ker ni v njem rasne ali narodne nestrpnosti in ker pravično ocenjuje svoj čas zelo slavnega francoskega skladatelja, člana francoske Akademije in imetnika neštetih odlikovanj in drugih vidnih časti. Massenet nima Verdijeve moči, Mozartove duhovitosti ali VVagnerjeve monuroental-nosti. Je skromnejši, šibkejši od teh velikanov, a čustveno dovolj dojemljiv, da nam je ustvarili nekaj odličnih oper. »Thais« ni njegovo najboljše delo. Daleč jo presega »Manon« predvsem po dovršenem orkestralnem slikanju sceničnega razvoja. Vendar se mi zdi, da kljub temu ne smemo imenovati te glasbe »muckasto laskajoče« Res je. da ji manjka sile. Čutni svet bi nnral biti pri kazan nebrzdanejše (pri tem nrslim na divjo čustveno silo v Šostakovičtvi Katarini Izmajlovni). a duhovni, asketski svet je prikazan za Francoza zadosti dobro. Massenet je eden od tistih skladateljev, katerih dela se označujejo s »piece bien faite«, z vsem nekoliko klasicistično Doudarjenim znanjem (če že ne s tako smerjo), ki Francoze vedno odlikuje. Čustvena razgibanost je najvidnejša v spevih Thais same. kjer dosega močne viške in se razplamti večkrat v žgočo, vse obsegajočo strast. Gotovo prešla,dko je prikazana spreobrnitev (medigra med tretjo in četrto sliko), dasi je zgolj instrumentalno ta del kaj lep dokaz skladateljeve sposobnosti. Za uspešno uprizoritev so se sodelujoči zalo potrudili in je predstava dosegla pri prvi izvedbi zalo lep uspeh. Režiral je Debevec, čigar dete se pozna ne toliko v zunanji sceni, kjer je imel dobre pomočnike, kolikor v pravilni notranja pripravi igralskega osebja. To se pravi, da je on eden od redkih opernih režiserjev, če ne edini, ki zna razložiti, za kad gre v vsebini iz čisto človeškega stališča. Taka psihološko-analitična razčlemba delo, vzporajena z glasbenim izrazom in prikazana v primernem slogovnem sceničnem okolju, nam potem da tisti rezultat resnobe in pristne človečnosti. ki jo vselej iščemo v velikih umetniških delih iin ki je Debevčeve režije nikoli ne pogrešajo. V glavni vlogi ie Valerija Heybalova. Težko je kritično poročati o umetnici, ki dosega dejstitve daleč nad običajno mero v našem gledališču. Njeno doživetje v osebo Tha"isi je igralsko popolno in pevsko podprto z izrednima glasovnimi in muzikal-nimi sposobnostmi. Še bolje prikazuje bol kakor radost ali celo razuzdanost Zato njen lik v izrazu vidno raste proti zaključku dejanja. Nasproti njeni vlogi stoji Primožič z vso težo in tehtnostjo asketskega Atanaela, ki ga prikazuje bolj človeško in bolj strastno, kakor je morda bila zamisel libretista. A zato nam je bližji. V tretji in v predzadnji sliki se s partnerico posebno ujemata kot dve Mina nasprotji grehf in askeze, hrepenenja in zapeljivosti. V ostaiiih vlogah, ki so znatno manjše, čeprav seveda nepogrešljive, nastopajo Sla- Zadnfa pat pr©£. Seidla Novo mesto, 3. decembra. Kako veliko priljubljenost, spoštovanje in ugled je užival pokojni novomeški znanstvenik profesor Ferdo Seidl, je pokazala njegova zadnja pot, na kateri ga je spremila poleg velike množice meščanstva tudi vsa novomeška srednješolska mlad'"na, katere vzgoji je pokojni profesor posvetil dobršen del svojega življenja. Že mnogo pred 16. uro so se zbrali pred hišo žalosti na Ljubljanski cesti številni njegovi stanovski tovariši, prijatelji in znanci ter vse novomeško dijaštvo, da se še poslednjič poslovi od nepozabnega pokojnika. Po cerkvenih obredih so novomeški pevci zapeli ganljivo žalostinko, nakar se je zvrstil veličasten pogrebni sprevod proti pokopališču. Za križem je stopala srednješolska mladina, za krsto, ki je bila obložena z venci in cvetjem, pa užaloščeni svojci, za katerimi se je uvrstil dolg sprevod, v katerem so b'li zastopniki oblasti, župan dr. Poienšek, celokupni gimnazijski profesorski zbor z ravnateljem g. Dolencem ia čelu. bivši župan dr. Režek, ravnatelj Kmetijske šole inž. Absec. zastopniki kulturnih m drugih ustanov Dolenjske metropole ter velika množica prijateljev m znancev. Po cerkvenih obredih v pokopališki kapeli in pred grobom so novomeški pevci zapeli še dve pretresljivi d olje v kot Nikija. Petrovčič kot Pailemon, Dolničar kot suženj, M 1 e j -ni ko v a kot Krob4a, Polajnarjeva kot Mitrala iin namesto obolele Španove Šturm-Stritarjeva kot opatmja. Besedilo je prevedel Štritof, a o tem je težko sodliti, ker je izgovorjava igralcev večidel slabo umljiva. Rlf ornim en to di carbnrante a n ostri automezzi In marcia sni fronte deIl'Africa Setten- trionale _ Italijanska motorna vozila na pohodu v Severni Afriki se zalagajo b gorivom žalostinkl, nakar so pogrebci zasuli njegovo zadnje domovanje s svežim jesenskim cvetjem, ki ga je pokojni dolenjski učenjak tako zelo ljubil. Režiser Ciril Debevec Glede baleta, ki je izvrstno izveden, pripominjam. da že v nekaterih operah opažamo isto preprosto vsebinsko zasnovo plesa: ljubavna igra, izražena v mimiki in kretnjah, s katero se plesalec in plesalka, spremljana in obdana od drugov (ki so le nekaki omamen ti), vabita v ljubavna opori-Poudarjam da j« v »Thais« ravno ta preprosti motiv zelo pravilno izbran, saj služi balet v razvedrilo razvratni družbi na sceni. Sicer si pa želimo videti koreografično za- Iz Hrvatske Na vzhodni fronti je padel domobranski topniški major Slavko Paar iz Zagreba. Udeležil se je bojev v Stalingradu in bil 27. septembra ranjen. Nato so ga prepeljali v vojaško bolnišnico v Konstantinovki, kjer je 8. oktobra ranam podlegel. Majorja Paara so pokopali z vojaškimi častmi na pokopališču v Konstantinovki. Hrvatsko-nemška kmetijska razstava v Zeraunu. Dne 5. t. m. je bila v Zemunu odprta hrvatsko-nemška kmetijska razstava, ki bo trajala do 15. t. m. Istočasno bo prirejena razstava tudi še v dveh drugih mestih velike župe Luka, in sicer v Vinkovcih in Vukovaru. Ustaški sestanki. Predzadnjo nedeljo je bil spet niz zaupnih sestankov pristašev ustaškega gibanja. Razen v Krapini, Po-žegi in Veliki gorici je bil zaupnišlti sestanek v Novigradu Podravskem, kjer je bil Nova mladinska knjiga Svatba MIŠKE MIKI Pravkar je izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilu-_stracijami. Zgodba o prelepi_ kitajski kraljicni in o pogum--nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je usoda miške Miki, njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč k) tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni in stane samo 1$ lir snovo na kaki drugi podlagi, a o tem bomo govorili ob primerni priliki. Pri pultu je bil dirigent štritof, ki smo ga po daljši odsotnosti z radostjo pozdravili. Ne mislim pisati slavospevov orkestru, kolikor jih ni zaslužil. Mislim, da je Štritof čustveno naš najmočnejši, naj-razgibanejši dirigent. Morda bi se dala celo »Thais«, ki je še dosti romantična opera, podati slogovno drugače, a izrazno naredi ravno Štrrtof največ, kar je mogoče. Zato orkester vseskozi dobro zveni, ker njegov vodja sugenra godbenikom svoje močne poetične predstave. Vodja zbora, je S i m o n i t i, plesalci-solisti Bravničar-jeva. Japljeva, Remškarjeva, Kiir bos in Pogačar, koreograf G o -1 o v i n. Solist v violinskem solu, Albert D e r m e 1 j, na sporedu sicer ni omenjen — to tudi ni običaj —. vendar ga moramo zlasti zaradi tonsko nenavadne lepo zaigranega mesta posebej omeniti. Za inscenacijo pa bi nas lahko zavidalo marsikatero večje gledališče, tako je s preprostimi sredstvi dosežen velik učinek. Elocela neoporečna bi inscenacija bila, če bi še puščavniške koče zamenjali z votlinami ali s primernejšimi kolibami. Oba mozaika (pri Thais doma in v samostanu) sta odlična. Predstava je bik zelo dobro obiskana, igralcem m dirigentu je občinstvo izrazilo obilo priznanja. Matijan LipovSek. navzočen tudi minister Janko Tortič, v Kutini je kot zastopnik vlade med drugimi odličniki povzel besedo veliki župan dr. Gvozdič, v Vojnem Križu državni saveznik in glavni ravnatelj prof. Aleksander Seitz, v Belišču predstojnik Delavske zbomice v Zagrebu Vekoslav Blaškov, v Trgovištu pa je bil na zborovanju navzočen odposlanec glavnega ustaškega stana Tcmislav Grgič. Kontrola živilskih nakaznic. Zaradi izredno visokega števila izdanih živilskih nakaznic v Zagrebu so oblastva sklenila, da izvrše kontrolo nad vsemi izdanimi izkaznicami. V svrho pregleia mora vsak družinski poglavar prinesti živilske nakaznice za svojo družino na kontrolni urad. Na nakaznice, ki ne bodo vidirane, se racioni-rana živila ne bodo mogla kup'iti. Prihodnji mesec bodo izdali živilske nakaznice samo tistim osebam, Iti bodo imele nakaznice opremljene s kontrolnim žigom. Dubrovnik dobi svoj tednik. Priprave za izdajanje hrvatskega tednika v Dubrovniku so v najlepšem teku in je pirčakovati, da bo list izšel že prel božičem. Tednik bo imel prvenstveno kulturni značaj. Kronika naših umetnostnih razstav V Jakopičevem paviljonu V nedeljo dopoldne ob 10. se je začela v Jakopičevem paviljonu nova razstava. Slikarji Zoran MuSč. Maksim Sedej in Jovan Zonič so razstavili okrog šestdeset dei ki zavzemajo tri sobane našega častitljivega razstavišča. Brez govorov in pozdravov, brez povabljenih gostov, ob prisotnosti nekaj malo oseb. med katerimi je bil tudi predsednik Narodne galerije dr. \Vindischer GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 8.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Prvič v sezoni. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol Sreda, 9. decembra: ob 16.30: Deseta brat. Red A četrtek, 10. decembra: ob 16.30: Šestero oseb išče avtorja. Red Četrtek P. Golia: »Petrčkove poslednje sanje«. K tej mladinski igri bo prišel Miklavž in bo obdaril pridne otroke, za katere bodo prispela darila z natančnim naslovom, najkasneje do začetka predstave. Miklavža bo spremljalo njegovo spremstvo, angeli in parkli. Naslovno vlogo v igri bo igrala Vida Juvanova. V ostalih glavnih vlogah: Danilova, Pol. Juvanova, šaričeva, Lipah, Peček, M. Skrbinšek, Marija Vera, Levar-jeva, Drenovec itd. Režiser: prof. O. Šest. OPERA Torek, 8.: ob 10.30: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 18 lir navzdoL Ob 16.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 9. decembra: ob 16.: Slepa miS. Opereta. Red Sreda Četrtek, 10. decembra: ob 16.: La Boheme. Red Premierski Simončič-Mav: »Angel z avtom«. Mladinska opereta v treh dejanjih. Osebe: sv. Peter — Janko, ing. štrukelj — Anžlovar, Marijana — Stritarjeva, Urša — Koširjeva, Biserka — Barbičeva, stražnik — Pia-neeki, Joško — Bajde, Metka -— Besedni-kova, Zmazek — Humar, Osa — Gregorin, gospa — Rusova medvedar — Simončič, sonce — Urbaničeva, mesec — Humar, botra Smrt — Džanga, zvezdici: Migica in žigica — T. Remškarjeva in Tavčarjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: Maša Slav-čeva, koreograf: ing. P. Golovin. Inscena-tor: ing. E. Franz. in ki so se jim kmaflu pridružili številni drugi prijatelji naše umetnosti, se je razstava te trojice odprla javnosti. K vali,teta razstavljenih del je najboljši porok, da bo razstava, ki traja do 3. januarja, privabila še mnogo občinstva. Zoran Mušič je zastopan z v>eč bo petnajstimi deli; med njimi so trije gvasi, vse ostalo so olja. Razstavlja pretežno tiste motive, ki jih označujemo z besedo tihožitja. Zdaj so to jabolka na mizi, zdaj mrtvi fazani, cvetlice, starinsko razpelo ali gotski svetnik — sami predmeti, ki privlačijo nase bolj oko kakor pa fantazijo, zakaj v njihovi vsebini ni nič izrednega, ne pripovedujejo o velikih rečeh, ne presenečajo po predstavljalni izvirnosti. Toda vse te podobe imajo težišče v nečem drugem Na Musičevih slikah, kar smo jiih videli na dosedanjih razstavah, je kvalitetni poudarek v izrazito slikarskih značilnostilt, predvsem v svojski in fino dognani barvitosti. Mušič je slikar v pravem pomenu besede, slikar, ki ga zanima predvsem barvno reševanje problemov, kakor jih zastavlja določeni motiv. Zato moraš videti njegove podobe v dobro odmerjeni razdalji in v pravilni osvetljavi; čim bolj jih opazuješ, bolj te mikajo, kar je zmerom znak dobrih umetnostnih stvaritev. Mušiča ne zanima pri slikanju zgolj »naravna« podoba predmeta, marveč njegov učinek na nas, njegove barvne kvalitete in način kako »sedi* v prostoru. Zato je pri Musičevih tihožitjih. teh poglobljenih in finih študijah tako imenovane mrtve narave, ponekod značilno tudi okolje in ozadje tihožitnih motivov, prikazano zgolj slikarsko: L j. z barvnimi sredstvi, izražajočimi intenziteto svetlobe in njene odraze v stvareh predmetnega sveta. Maksim Sedej razstavlja dvanajst slik v olju, štiri lesoreze, dve risbi m dva gv*ša. Med olji ni tokrat nobene izrabite krajine; sMke so delno kompozicije, delno portretu. akti m portretne študije. Povsem Kronika Prihodnja številka „Jutra*' bo izšla v sredo zvečer. * Petdeset ustan<>v po Brunu Mussolini-jn. Ministrstvo za korporacijo je odredilo 50 dijaških ustanov, ki se imenujejo po pokojnem Brunu Mussolmiju. Vsaka štipendija inaša 12.000 lir. Zanjo lahko prosijo študentje italijanskih tehniških visokih šol * Zasedanje sv. Sinoda. V petek je bilo v Bukarešti zaključeno letno zasedanje sv. Sinoia rumunske pravoslavne cerkve. V zaključni seji je bilo med drugim sklenjeno, da bodo vsi dušebrižniki, ki za časa boljševiške okupacije Besarabije niso izpolnjevali svojih dolžnosti, izključeni iz duhovniških vrst. Nadalje je bila sklenjena izdaja sv. pisma v 10.000 izvodih. * Nova odkritja v Ao^ti. V nedavnih izkopavanjih v Aosti so odkrili nove znamenite starorimske stavbe. Med njiimi ima prvenstvo Porta Praetoria. Z gledališčem, amfiteatrom, Augustovim slavolokom in z ostanki mestnega obzidja tvori Porta Praetoria glavni del arheološkega območja starinskega mesta Augusta Praetoria. Me tna vrata so odkrili potem, ko so porušili okoliške hiše in odkopali zemljo. Nato so mestna vrata primerno obnovili. * Zborovanje nemških zdravnikov. Te dni se je zbralo na vojaški zdravniški akademiji v Berlinu več sto vodilnih zdravnikov iz vsa Nemčije. Zborovanje je vodil šef vojaškega zdravstva. Prišli so razni ugledni med!cinci v vojaški uniformi ali civilni obleki, da bi poročali o svojih znanstvenih dognanjih v bolnišnicah, zavodih in laboratorijih. Zastopani so bili higieniki, kirurgi, internisti, dermatologi, patologi, ps hiatri in farmakologi. Med predstavniki sta bila tudi Hitlerjev generalni komisar za nemško zdravstvo polkovnik prof. dr. Brandt in nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti. Predavanja so bila izčrpna in izredno zanimiva. Nemška poročila pravijo, da od poslej imeli nemški zdravniki v civilni in vojni službi mnogo novih napotkov in pripomočkov. Storjeno je bilo vse, kar zmore nemško zdravniško znanje in nemška zdravniška umetnost storiti za vojake. * Božična drevesca bodo tudi letos dovoljena v Nemčiji. V raznih gozdovih so j'h že mnogo posekali, število je enako lan_ skemu. Marsikod jih že razvažajo, čeprav je železniški premet letos izredno otežen. Samo v Berlin mora 400 vagonov prepeljati božična drevesca. Razen tega bo mnogo drevesc potrebnih za bolnišnice in vojašnice. * Cerkev se je sesula. Iz Lizbone poročajo: V neki cerkvi v Guimarasu je med službo božjo začelo nekaj pokati. Tla so bila preveč obtežena, ker je bila cerkev nabito polna vernikov. Naenkrat so se tla vdrla in mnogo vernikov, je padlo v krip-to pod cerkvijo. Rušiti se ie začela tudi ostala cerirv. Nastal je velik preplah. Deset oseb se je smrtno ponesrečilo, 50 hudo poškodovanih ranjencev pa so prepeljali v bolnišnico. * Hud mraz na švedskem. Iz Stockhol-ma poročajo: Na vsem švedskem je tudi letos začela nastopati izredno huda zima. Na južnem švedskem so v noči na pretekli četrtek imeli 20°C mraza, v severnih pokrajinah pa je padlo živo srebro celo na 30°C pod ničlo. Vodovje naglo zmrzuje in zaradi tega že zdaj močno trpi ves ladi.i-Fki promet. Državni ledolomilci so bili odposlani v severne predele. V Stockholmu pričakujejo, da bo obalno vodovje začelo kmalu zmrzovati. * Na smrt obsojen verižnih. Pred posebnim sodiščem j Berlinu je bil 461etni Wemer Weitz iz °\Vuppertala obsojen na smrt, ker je od marca lani ponarejal sezname, na katere je prejemal dodatne živilske nakaznice za delavstvo. V 11 mesecih si je prisvojil 50 stotov mesa, 15 stotov masti in 175 stotov kruha. Bil je že I5krat kaznovan, in sicer 4krat zaradi sleparije in verižništva. Smrtna obsodba je bila že izvršena. * še en vlomilec obsojen na smrt. Kakor smo že nekajkrat poročali, nastopajo tudi na Madžarskem posebno ostro zoper ljudske škodljivce, ki izkoriščajo vojne razmere. Zlasti ne uide kazni, kdor izkorišča zatemnitev za svoje mračne namene. Tako se je moral pred prekim sodom v Budimpešti te dni zagovarjati že večkrat kaznovani Janoš Gergely, ki je v času zatemnitve vlomil v 23 vil' in nabral mnogo plena. Zaslišanih je bilo 27 prič. Po dolgotrajni razpravi je bil Gergely obsojen na smrt. IZ LJUBLJANE u— Južno vreme, ki je nastopilo v nedeljo, traja dalje. Po jutranji temperaturi 3°C se je ozračje v nedeljo čez dan ogrelo na 8.4<>c. čeprav podnevi ni pršilo, so bile ceste vlažne in blatne. V noči na ponedeljek pa se je nebo spet zjasnilo in včeraj zjutraj je bilo živo srebro na —2°C. Vendar je tudi še včeraj prevladovalo južno vreme. V nedeljo zvečer je Ljubljano zagrinjala zelo gosta megla, da si videl komaj dva metra pred seboj. Tudi pone deljsko jutro je bilo megleno, vendar se je megla v teku dopoldneva dvignila. u— Umrl je Draksler Janez st. iz Sp. šiške, Aljaževa 19. Pogreb bo na praznik 8. t. m. ob 14. uri iz kapele sv. Frančiška na Žalah. u— Akad. slikar prof. L VavpotJč bo danes ob 11 uri vodil na razstavi Mušič— Sedej—zonič v Jakopičevem paviljonu. Prof. Vavpotič, ki je znan kot dober govornik in zna na izreden način pritegniti občinstvo k svojim izvajanjem, bo gotovo tudi tokrat kakor po navadi imel številne poslušalce. Razstava je bila že pri otvoritvi v nedeljo prav dobro obiskana. Razstavljenih je 60 del, olj, gvašev in risb. Posebna zanimivost so Zoničeve risbe, ki predstavljajo ciklus ilustracij k Njegoševemu Gorskemu vijencu. Zonič, ki je preživel 10 let v Parizu, razstavlja prvič v Ljubljani. * u— Ponovitev III. simfoničnega koncerta. Ker je bilo za sinočnji koncert izredno veliko zanimanje, se bo koncert s celim sporedom ponovil, in sicer v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Simfonični orkester bo ponovil pod vodstvom Draga Marija šijan-ca celotni spored III. simfoničnega koncerta in bo tudi pri ponovitvi sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice za ponovitev koncerta bodo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. IV. simfonični koncert bo v petek, dne 18. t. m. prav tako v veliki unionski dvorani. Dirigiral ga bo violinist Karlo Rupel. Vstopnice za ta koncert pridejo v pred-predajo v ponedeljek, dne 14. t. m. u— Otvoritev razstave slik Fr. Pavlovca. Danes v torek ob 10. uri se bo začela v galeriji Obersnel razstava priznanega slikarja Fr. Pavlovca, o kateri najde čitatelj kaj več v kulturni rubriki. Posebna vabila se ne bodo razpoši'jaIa, vabljeni so vsi, ki cenijo domačo umetnost. u— Perutnina m«ra jeseni na vrt. Perutnina potrebuje najrazličnejšo pičo, piše urednik »Malega gospodarja«. Pestre piče pa zelo pogreša, če je zaprta v ograjenem prostoru. Zategadelj je prav važno, da kokoši, race in gosi — če jih imamo — pustimo jeseni na vrt, kjer je za pašo še vsega v izobilju. Zlati kokoši potrebujejo mnogo beljakovin in apna poleg hranilnih snovi. Precej beljakovine nudi tudi žito, ki ga pa nimamo dosti na razpolago. Brez beljakovin kokoši ne neso. Ker krmimo kokoši največ z mehko kuhano hrano, trpi nesnost. Krompir, listje zelja, odpadki repe, pese in podobno ter ostanki jedi so sicer izvrstna hrana za perjad, najbolj za race, vendar samo taka hrana ne zadošča. Krompir vsebuje mnogo škroba, a zelo malo beljakovin. V prosti paši na vrtu torej perjad nadomesti pomanjkljivo prehrano. Tam naide zelenja, deževnikov, zapoznelih hroščev, mrčesa in drugega, kar vse vsebuje mnogo beljakovin, masti in snovi, ki jih je malo v hrani, katero pokladamo. Jesenska paša je tem boli važna, ker jeseni dobro krmljena perjad laže prenaša zimo. Tako je torej vedno nujno, da zadnje lepe dni izkoristimo za pašo in s tem kar najbolje pripravimo živali za zimo. u— Praznično zdravniško dežurno službo bo opravljala od ponedeljka od 20. ure do srede do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Pleteršnikova ul. 13. u— Glasbena akademija priredi v petek 11. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani svojo prvo produkcijo. Na sporedu so pevske in instrumentalne točke. HIL (a dtjato 1 1») od četrtka dalje občinstvu aa razpolago ▼ Matični knjigarni. ti— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pn Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg * — prično tekom tega tedna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) ▼ začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in Informacije dnevno do 19. ure. u— Spomin na veliko povodenj. Te dni mineva 70 let, ko so v alpskih pokrajinah, še zlasti pa v Savinjski dolini in Celju, razsajale strahovite povodnji. Storjena je bila ogromna škoda, od katere so si prizadete pokrajine le počasi opomogle. Ljubljana sama je doživela strahotne dni. Promet z gorenjskimi kraji in z Beljakom je bil zaradi plazovja in povodnji več dni prekinjen. V Celovcu je v noči na 29. novembra divjal strahovit orkan. Pustošenja, povodnji in plazovje na Koroškem niso zaostajale za podobnimi nesrečami na štajerskem in v ostalih alpskih krajih. Na progi nad Brežami na Koroškem se je sesul plaz, širok 500 m in globok 200 m. Na štajerskem so bile v višjih predelih še hujše katastrofe kakor na Spodnjem štajerskem. Dolina pri Koflachu je bila izpre-menjena v eno samo jezero. Dne 26. novembra je Judenburg brzojavno klical na pomoč, ker je Mura strahotno naglo naraščala. Zelo sta bila ogrožena tudi Bruck in špital na Semmeringu. škoda v prizadetih pokrajinah je bila tem večja, ker je povodenj trajala precej dolgo. u— Popravila na cesti. Pred kratkim so obnovili močno obrabljeno betonsko cesti šče v Slomškovi ulici med Resljevo cesto in Kolodvorsko ulico. Delo je bilo zamudno in je trajalo šest tednov. Večji del cestišča, ki je imelo velike razpoke, so morali razbiti in prekopati z rovačami in ponekod cele plošče betona izsekati. Potem so cestišče na novo zbetonlrali, da je cesta tudi na tem delu ravna in gladka, kakor na odseku med Kolodvorsko in Miklošičevo cesto. D«4a so se vršila ob lepem vremenu. u— Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom te norske arije iz iIL dejanja Verdijevega »Othella< (Desdemona, Desdemona). Ako ima kdo izmed ljubiteljev Drame to ploščo, ga ravnateljstvo vljudno naproša, da jo proda ali pa posodi upravi gledališča. u— Licitacijo v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti St. 15 bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni meseca maja. Za dražbo pripravljeni predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. u— Po drva naj pridejo lastniki poslovnih prostorov, javnih obratov in zavodov, ki so že dobili nakaznice za kurivo, na mestno pristavo, Pcvšetova ul. 12, kjer je sedaj dosti nažaganih drv. Kdor pa lahko prevzame kar cela polena naj gre ponja na športni prostor SK Ljubljane na Ciril-Metodovi cesti (prej Tyrševa cesta). u— Ne čakajte zadnjega dneva! Zlaj je še čas! Res lepe in umetniško izdelane fotografije v različnih barvah in dveh do štirih držah Vam naredimo Vaše slike. Legitimacije naredimo retuširane v enem dnevu. Ob nedeljah in praznikih atelje odprt samo dopoldne. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografijai Prešernova ulica 9 — Društvena 34. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 9. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje po diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šola: največja modema strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. SPOKT 100 igralcev table-tenisa Je včeraj nastopilo na prvenstvenem turnirju v izvedbi Hermesa _ Prvak Ljubljane je postal član Korotana, Bradeško, najboljše mesto in naslov prvakinje Ljubljane pa je pripadlo Pogaearjevi (brez kluba) Drugič v 14 dnevih se je agilna športna sekcija Hermesa pod agilnim vodstvom g. Pušenjaka lotila organiziranja velikega table-teniškega turnirja, to pot ne samo za propagando in za izpolnitev zimskega športnega termina, temveč za razdelitev naslovov ljubljanskih prvakov in prvakinj v moški in ženski skupini. Prireditev je uspela v vseh pogledih, saj je turnir pokazal, d ase da v dobrih 'rokah in ob zadostnem zanimanju tekmovalcev izvesti lepo športno tekmovanje tudi v taki — recimo po krivici zapostavljeni — športni panogi. Da ima table.tenis širok krog aktivnih ljubiteljev, smo lahko sodili po marsikaterih znakih, saj so zelene mize zalnji čas nadomestile mnogolcje večje prostore za udejstvovanje na prostem, toda udeležba na tem zadnjem turnirju je prekosila vsa pričakovanja prirediteljev. Za nastope v raznih skupinah bile so vsega tri, I. in II moška ter ženska posebej — se je priglasilo nič manj kakor 110 tekmovalcev" od katerih jih je vsekakor največ poslal Her-mes. Mnogo udeležencev je prišlo tudi iz vrst tako imenovanih neverificiranih, ki pri svojem navdušenju za belo žogico pač niso prišli do tega, da bi si poiskali tudi športno društvo za svoje udejstvovanje. Mnogo med njimi je bilo prav dobrih in so temu primerno tudi zaselli vidna mesta v končni oceni. Deklet je bilo 8, za nov začetek dovolj. V dolgi vrsti iger, od katerih so bile številne zelo živahne in napete, so nekatere izzivale tudi prave senzacije. Vse napovedi je postavil na glavo neorganizirani Pože-nel, ki je izločil pred koncem oba brata Strojnika in tudi Bogataja. Prvak Ljubljane je postal Bradeško iz Korotana. Med dekleti se je najbolj izkazala Pogačarjeva. Turnir se je zaradi velikega števila udeležencev zelo zavlekel, tako, da so morali zadnje odločitve v konkurenci II. kateg v rije odložiti na naslednji dan. Nekaj glavnih izidov I. moška kategorija III. kolo: Bradeško-Moran 2:0, Recek-Tršinar 2:1, Milanovič-Ulčar 2:0, R. Strojnik - Gregorčič 2:0, Bogataj - šubert 2:1, Strojnik III - Meden 2:1 Gabrovšek-Merala I 2:1!, Poženel-A. Strojnik 2:0!!. IV. kolo: Bradeško-Milanovič 2:0, Stroj-nik-Recek 2:1, Bogataj-Strojnik HI 2:0, Po-ženel-Gabrovšek 2:1. Finale: Poženel-Bogataj 3:0, Bradeško-Strojnik 3:1, Poženel-Strojnik 3:0, Brade-ško-Bogataj 3:1, Bogataj-Strojnik 3:0, Bra-deško-Poženel 3:0. Ljubljanski prvak je postal Bradeško (Korotan), drugi je neorganizirani Pože-nel, tretji Hermežan Bogataj in četrti Her-mežan Roman Strojnik. ženske: I. kolo: Merala-Velikonja 2:1, Polak-Sterle 2:1, Pogačar-Fugina 2:0. II. kolo: Bricelj-Merala 2:1, Poeračar-Polak 2:1. Finale: Pogačar-Bricelj 2:0. Prvakinja je postala tako neorganizirana Pogačarjeva, druga pa je Hermežanka Bricljeva. Na prireditvi je bilo ves dan lepo število gledalcev, ob zaključku pa so obiskali marljive tekmovalce tudi predstavniki društva (predsednik dr. Mauri in zastopnik itaL žel. delegacije ing. Pattavini), ki so skupno z glavnim vodjo turnirja razdelili zmagovalcem krasna darila. Livcntu se majejo tla Prvi poraz vodilne enajstorice po dveh mesecfh in pol — Na obeh častnih mestih sta obe moštvi iz Tcrina 2e nekaj nedelj je kazalo tako, da se v najvišji diviziji italijanskih nogometnih moštev majejo tla od vsega početka vodilni in do zdaj neporaženi enajstorici Li-vorna in predvčerajšnjim je prišlo, kar je moralo priti. Poletna ekipa iz Livorna, ki se je s tolikim ognjem vrgla v letošnjo prvenstveno kampanjo in več kakor dva meseca — v resnici je zdaj tudi še tako, toda zasledovalci so ji nedeljo za nedeljo bolj za petami — zavzemala najvidnejše mesto pred tolikimi slavnimi nasprotniki z zadnjim državnim prvakom vred, je v nedeljo spodrsnila prvič na celi črti in prav občutno povrhu. Dogodek se je odigraval ob gostovanju torinskega Juventusa na igrišču Čudežne enajstorice same in je z mnogih vidikov vreden vse pozornosti. Led je zdaj prebit tudi pri dozdaj neprema-ganem favoritu, vrsta kandidatov — zdaj jih je kar pol tucata, ki jim je treba le še enega ali dveh uspehov, pa bodo tudi na višini do sem nedoseženega partnerja — se je zgostila in vsa prvenstvena borba stopa po zadnji nedelji v novo fazo, še zanimivejšo in še bolj ogorčeno kakor je bila v prvih desetih nedeljah. GOSPODJE, POZOR! ICMBUČARNA rFAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. novo v dosedanjem Sedejevem delu je majhno cvetlično tihožitje. Stike so razstavljene večidefi v glavnem prostoru ter s svojimi živimi, svetlimi, čistimi barvami in zgovorno vsebino prijetno kontrastirajo z resnobno in zgoščeno umetnostjo njegovega seseda v tej dvorani. Sedej ne slika motno, marveč tudi pripoveduje in njegova slikarska govorica je poetično rahla. Nekaj slik je starejšega datuma (»Na sprehodu« celo iz leta 1936). a so-dobe, ki nikakor, ne predstavljajo višino slovenske upodabljajoče umetnosti. Torinci — junaki dneva čudno naključje je hotelo, da so zadnjo nedeljo prispevali levji delež k najkrep-kejšiip izidom dneva nogometaši iz Turina, onega severnoitalijanskega središča, čigar športni duh je neomajen tudi v izrednih okoliščinah sedanjega časa. Enajstorica Torina je doma igrala s Triestinci in — kakor nihče skoraj dvomil ni — spravila ves izkupiček z najizdatnejšim izidom X. kola. še bolj presenetljivo — in sploh odločilno za ves nadaljnji potek tekmovanja — so svojo nalogo opravili igralci Juventusa (tudi iz Torina), ki so si privoščili čast in zadoščenje, da so kot prvi v letošnji sezoni porazili Livorno in še na njegovem terenu povrhu. Uspeh je njim pomagal na tretje častno mesto v tabeli, nič manj pa niso njihove zmage veseli njihovi tovariši iz Torina in še nekateri, ki že tako dolgo zaman strežejo po točkah pri onem začaranem Livornu. V ostalih srečanjih te nedelje se je sreča še enkrat nasmehnila mestu Milanu, ki si je spet pripisal v dobro tri točke, dve doma na račun velike Genove in eno po zaslugi gostujoče enajstorice Milana v Ber-gamu. Poraz Genove proti Ambrosiani je za silo ublažila Liguria, ki je prizadela letos že tako hudo preizkušeni Venezii še en udarec in jo še bolj pribila na zadnje mesto v tabeli. Podobno kakor Milan so sklenili račune tudi Rimljani, ki so prav tako z dvema moštvoma — in državnim prvakom vmes — knjižili tri točke; La-zio na kožo Vicenze dve, Roma pa eno po neodločenem sestanku — z letošnjim novincem Barijem, doma pri njem. Moštvo z Matosichem v napadu jc tudi to pot dobilo obe točki in si je že pomagalo v zgornjo tretjino tabele; Bologna je biJa zmerom dobra znamka in očitno tudi letos ne bo odpovedala. O podrobnih izidih nam je ostalo v zapiskih še naslednjih nekaj beležk: Ni bil težak korak, ki ga je moral napraviti Torino v srečanju s Triestino; izid 4:1 pove najmanj to, da za zmago boljših ni bilo nobenega strahu. — Nesreči se rada pridruži še druga in tako je Venezia kot gost Ligurie z enim samim dobljenim golom (0:1) pustila obe točki v Genovi ter ostala še naprej zadnja v tabeli. — Atalanta je računala na mnogo več, toda Milano se je pridno otepal vseh nevarnosti in slednjič je ostalo pri 0:0, kar je bil obenem tudi edini remis te nedelje. — Vicenza je v Rimu gostovala proti Laziu; stvar je bila skoraj v naprej izgubljena zanjo, toda izid 1:2 kaže, da je rešila vsaj čast brez točke. — Obe moštvi s tekme v Boiogni sta zdaj na poti navzgor; to pot je bila Bologna bolje sreče in tudi boljšega znanja, saj je s S:1 neoporečno odpravila partnerje iz Fiorentlne. — Državni prvak Roma je bil goet Barija in malo jih je bilo, ki bi mu bili pripisovali več kakor poraz; če je rešil točko z 2:2, je zanj vsaj trenutno dovolj. Toda do ponovnega prvaka je njegova pot zmerom daljša. Ambrosiana-Genova se je končala s suhim 3:0; ta milanska enajstorica obeta letos še marsikatero presenečenje. — Nastop Juventusa v Livornu bi spadal na prvo mesto v tem pregledu; Torinci, ki so se že nekajkrat pokazali v dobri formi, so to nedeljo prekosili sami sebe. Zmagati s 3:0 nad LivOrnom na njegovih tleh in pred njegovim občinstvom, pomeni več kakor imeti srečo in govoriti, da je žoga pač okrogla. Po X. kolu je stanje prvenstva v diviziji A naslednje: 1) Livorno 16, 2) Torino 14, 3)—4) Juventus, Lazi o 12, 5) Genova 11, 6)—10) Roma, Bologna, Ambrosiana, Fiorentina, Milano 10, 11)—12) Bari. Atalanta 9, 13) Liguria 8, 14) Triestina 7, 15)—16) Vicenza, Venezia 5 točk. (Roma m Liguria sta' odigrali eno tekmo manj.) Tudi Spezia poražena Kakor vodilnemu Livornu v diviziji A tako se je v diviziji B zgodilo tudi prvo-plasirani Spezii, ki je prišla pokazat svoje znanje v daljno Padovo. Domačini si niso dali vzeti poguma in res jim je uspelo, da so obdržali obe točki doma. Ker je Pro Patria z zadnjega mesta remizirala v Cre-moni. se je situacija na dnu tabele zaostrila tako, da mora zdaj Spezia deliti prvo mesto s to ekipo in je prva samo še zaradi boljše razlike golov. Pa so bile še druge senzacije to nedeljo; Napeli je izgubil proti zadnjemu iz tabele, rimski Mater je naložil 4 gole Anconitani in še drugega več. V tabeli spadajo v elitno trojico moštva Spe-zie, Pro Patrie in Padove, najslabša pa je še zmerom Pescara. Dvoboji X. termina so se končali takole: Pescara - Napoli 3:1, Pisa - Savona 3:1, Cremonese-Pro Patria 0:0, Udi n ese-No va ra 4:1, Siena-Aiessandria 4:2, Paljjmo-Mode-na 1:0, Fanfulla-Brescia 1:1, Mater-Anco- nitana 4:0, Padova-SpcMa 2:1. * » * Iz obilice prvenstvenih izidov iz divizije C navajamo — kakor običajno — samo izide znanih moštev iz okrožja A, in sicer to pot naslednja dva: Gorizia, - Ponziana 1:0, Flumana-Magazzini Generali 4:3. Boksarski trsbo] v Nemčija 23, Madžarska 12, Italija 8 točk Kdor je spremljal športne dogodke po svetu (in čital mimogrede še našo rubriko zadnja dva dneva), je lahko poučen, da so imeli amaterski boksarji Italije, Madžarske in Nemčije od petka do nedelje svoj tretji letošnji troboj, ki je do sobote zvečer napredoval tako daleč, da so v njem Nemci vodili s 17 točkami pred Madžari (11) in Italijani (4). Nedeljski izidi so samo še potrdili sijajno formo domačih boksarjev. Iz 8 dvobojev zadnjega večera so Nemci nabrali še celih 11 točk, Italijani pa 4, medtem ko so se morali Madžari zadovoljiti z edinim remisom in edino točko. Višek sporeda je tvorilo zaključno srečanje v težki kategoriji med Nemcem Tem Hoffom — ta mož ima res to zagonetno ime, o katerem smo nekoč močno podvomili — in Italijanom Chieso, ki se je že v I. kolu končalo z efektno zmago domačina s k. o. Zaključno stanje točk: Nemčija 28, Madžarska 12. Italija 8 točk. Medsebojne ocene: Nemčija—Italija 15:1, Nemčija— Madžarska 13:3, Madžarska—Italija 9:7. To je bila že tretja letošnja zmaga Nemčije v troboju amaterskih boksarjev prijateljskih držav. Nemška ekipa je iz rok športnega vodje v. Tschammerja prejela krasno darilo drž. kancelarja Hitlerja. Bolgarija preskrbljena s premogom Parlamentarna komisija bolgarskega trgovinskega ministrstva je obiskala te dni na čelu s trgovinskim ministrom znano rudniško mesto Pernik, kjer se je točno informirala o delu v premogovnikih. Ravnatelj je komisiji poročal, da rudniki s prvaKa j polno paro obratujejo, tako da je p*2skr-Tekma I ba Bolgarije s premogom zagotovljena. Zimsko spanje naših živali Leto za letom se po večnih prirodnih 7:. k onih ponavlja mogočni življenjski ritem: za pomladjo prijaha poletje, za poletjem jesen in naposled prikima »starka »ima«. Življenje se pozimi nadaljuje in pripravlja na mogočen razmah Zimo vse narodne pravljice in otroške pesmi opisujejo enako nemilostno kakor smrt. Da, priljubljena je tudi nalka med zimo in starostjo. Ta nalika je, kakor vse podobne analogije, le do neke mere resnična. Smrt je takisto »življenje«, zima je le prehodna stopnja prirodinega življenja, ni pa ne starost, ne smrt. Pravo zimo, ki bo nemara res smrt živim bitjem, napovedujejo astronomi za nedogled-no, milijone let oddaljeno dobo, ko se bo zemlja docela ohladila, ko bo tudi sonce dobivalo skorjo, utegne zmanjšat; njegovo gorkoto. Naša zima — celo zima na visokem severu, pa je zgolj nekak odmor sil, ki razvijajo organsko življenje. Ta odmor je le delen, oziroma bolj navidezen, nego stvaren. V resnici se življenje -nadaljuje in brez nehanja pripravlja na tisti mogočni razmah in zalet, ki zaznamuje pomlad. Zima ima namreč dvoje poglavitnih lastnosti: zmanjšata se gor-kota in hrana. Vendar pa mraz ni toli važen činitelj v živalskem življenju, katero nas tudi predvsem zanima, kakor se človeku zdi na videz. Brez dvoma skrajna zima onemogoča obstoj mnogim živalim, toda v zimski pokrajini je še nekaj, kar živali bridko občutijo: nedostaja ji hrane. Priroda lahko živali kolikor toliko zavaruje pred mrazom: četveronoge živali dobe gostejšo dlako, ptiči toplejše perje. Toda glede hrane je zašla v škripce; mraz ne pusti rastlinam rasti, sneg pokrije polja, ni več žuželk. Priroda je skrbna gospodinja; dobro se zaveda, da mora v času. ko se je zemlja oddaljila soncu in dobiva zaradi tega manj gorkote in svetlobe. prehraniti svojo neštevilno družino s pičlo zalogo, ki jo ima v zimskih pokrajinah ca razpolago. Zaradi tega je vpeljala za nekatere živalske vrste čisto poseben način štednje s hrano. Imenujemo ga zimsko spanje. Ali naj nam bo žal, da smo prikrajšani za zimsko spanje? Leni ljudje včasih, ko pritiska hud mraz in se zdi. da je zima res že od sile neprijetna, radi obžalujejo, da tudi človek ni obdarjen s to zavidanja vredno lastnostjo Na jesen bi se človek vlegel in b: iepo spal tja do prve pomladi. In mu ne bi bilo treba skrbeti ne za hrano in ne za kurjavo. Prijetno bi dremal, živeč od maščobe, ki bi jo bil nabral v toplejši dobi. Ali priroda je dala to predpravico samo nekaterim živalim, medtem ko je mnoge druge prisilila, da si tudi pozimi same iščejo hrano in se skušajo kakorkoli prebiti skozi zimo do pomladi. Tudi človek je bjl vsekdar izročen zimi na m -lost in nemilost in tako je prav. Samo v neprestanem boju se je lahko ražvijala njegova prirojena bistroumnost. Ne vemo, kdaj je človek izgubil narav-no obleko, o kateri še pričujejo borni ostanki na njegovi koži (dlakice). Gotovo je bil že takrat tako pameten, da je umel porabiti za obleko kože živali, ki jih je ubijal za svojo hrano. Toda zima ga je prisilila, da je iztrgal bogovom prometej-sk0 skrivnost ognja. Ko se je naučil izdelovati ogenj, je položil temelj' vsej sedanji omiki. Človeški um se ne bi nikdar tako mogočno razvil, če ne bi bil tudi človek vržen v neusmiljeni boj z zimo. Toda pustimo človeka. Se li spominjate pravljice o lepi kraljiČni, ki jo je hudobni sovražnik začaral, da je spala dolga leta in ni več spoznala ljudi, ko se je bila predramila? Tak sen — čeprav znatno krajši — se loteva nekaterih živali v pozni jeseni. Priroda skrbi, da so dobro pripravljene nanj. Spomladi žro toliko, da se nasitijo in se okrepčajo, v poletnem času in v trdi jeseni pa morajo imeti več hrane, da se odebelijo, to je, si pridobe maščobo. Le-to rabi njihovo telo, da vzdrži čez zimo svoje funkcije, čeprav jih izvršuje v znatno manjši meri. pri nekaterih živalih pa jih reducira na skrajni minimum. ' Živali se zarijejo k zimskemu spanju, ko jim zmanjka hrane K zimskemu spanji* se zarijejo živali šele potem, ko res nimajo vec hrane, zato se včasih zgodi, da jih sneg preseneti. Vendar so taki primeri redki, zakaj živali instinktivno čutijo, kdaj je zima na pragu. To je opazilo tudi preprosto ljudstvo. ki ima sploh dobre oči za dogodke v prirodi Imamo več vremenskih pregovorov. ki so v zvezi z živalskim zimskim spanjem. Kadar se n. pr. netopirji in ježi podajajo v svoja zimska zavetišča, vemo, da je prav blizu zima, zakaj te živali ne najdejo več hrane. Vztrajali so d^kai dolgo v jesen, nadejajoč se, da bodo lahko izkoristili še poslednje priložnosti, samo da pridejo v svoj zimski stan kar najbolj rejene Zimski stan si izbirajo kaj modro — po nagonu, ki so ga podedovale od predn:kov — in s cer ondi. kjer se temperatura skorai ne izpreminja. Če ie zima" ves čas zelo mrzla, ostaneio tja do zgodnje pomladi v prezimovališčih; če pa postane topleje, brž pomolijo skozi luknjo svoj gobec, ki ga pa kmalu skriieio. sluteč, da še ni napočil ugoden čas. Naše ljudstvo pravi, da bo še dolga zima, če se medved vrne v svoj zimski brlog. O netop:rj;h pripoveduje klasični slovenski prirodopisec" Franc Erjavec: »Po sto in več se jih vča ih stisne skup v kako zatišje; kakor podnevi, vise tudi vso Z'mo z glavo navzdol držeč se z zadnjima nogama. Ob južnem vremenu se tud; poz mi prehude in malo izlete, pa gredo zopet spat. V hudi zimi jih mnogo zmrzne.« še zanimivejši je v tem pogledu polh. Naš pisatelj Josip Jurčič je v spisru »Je* senska noč med s?ovenek:mi polharji« napisal marsikaj zanimivega o tej živali, ki čimdalje bolj izginja iz naših gozdov; tudi dr. H. Dolenc je iepo očrtal lov na polhe ■n polhove navade. Polh se v jeseni odebeli, e zvije v svitek, skrči glavo, noge in rep in tako zaspi. Erjavec pravi: »Spečega polha človek lahko v roke vzame, razteza, zatoči po zemlji, celo ubosti bi ga smel. m vendar se ne bo prebudil, tako trdno sp;. Ali v dolgi zimi se vendar sam včasih zdrami toliko, da se na pol speč maje iz zlloge ki si jo je bil jeseni nanesel v ta ramen. %atem zop t zaspi.« Najboljši gosv ~ l'ir* pa je naš poljik* Starka Hodil sem sam po prostranem polju. Naenkrat sem zaslišal za svojim hrbtom lahne, oprezne korake. Nekdo je šel po mojih stopinjah. Ozrl sem se in zagledal malo zgrbljeno starko, vso zavito v sive cunje. Samo obraz je gledal lz njih: rumen, naguban, ostronos, brezzobi obraz. Stopil sem k njej... Ona se je ustavila. »Kdo si? česa potrebuješ? Si beračica? Cnkaš miloščine?« Starka ni odgovorila. Sklonil sem se k nji in zapazil, da sta obe njeni očesi zasenčeni s tenko mrenico ali kožico, kakor prt pticah ujedah: ščitijo njihove oči pred prisilno svetlobo. Toda pri starki se ta kožica ni dvigala in ni odkrivala zenic, iz tega sem sklepal, da je slepa. »želiš miloščine?« sem ponovil svoje vprašanje. »Zakaj hodiš za menoj?« Starka pa kakor prej ni odgovorila, marveč se Je le komaj vidno namršila. Obrnil sem se od nje in krenil po svoji poti. In glej, zopet zaslišim za seboj iste lahne, mirne, kradeče se korake. »Spet ta ženska!« sem pomislil. »Kaj ji je do mene?« A takoj sem se znašel: »Najbrž je zaradi slepote lzgrešila pot ln gre zdaj po posluhu za mojimi koraki. Da, da, tako je.« Toda čuden nemir je objel vse moje misli. Začelo se mi je dozdevati, da ta starka ne hodi le za menoj, ampak da me tudi uitmerja ln me kreče zdaj na levo, zdaj na desno. Vendar nadaljujem svojo pot. .. toda kaj se črni in šivi pred menoj na eni strzi? Nekaka jama. Gomila, še mi je posvetilo v glavi. Sem me torej vodi! V drugič sem Se obrhil Ražaj. Starka je spet prsd menoj ... toda ona gleda. Ona me motri z velikimi, hudobnimi z^veščimi očmi, z očmi ptice ujefie. Okrenil sem se k njenemu obrazu, k Bjenim očem. že fipi-t ista zamolkla mrena, isti slepi in topi izraz. »Ah,« sem pomislil, »ta starka je moja usoda. Usoda, ki ji človek ne uide.« Ne Uide, ne uide, kaka blafertost! Treba je poizkusiti. Vrgel sem se v sttan, v drugo smer; Hitro stopam. Toda lahni koraki šume za menoj, čisto blizu, čisto blizu. In pred menoj zeva jama. Spet se obrnem v drugo stran. Ih vedno isti šum za menoj in ista strašna podoba pred menoj. In kamor pogledam, kakor zajec v pasti, vedno isto, vedno Isto. »Stoj!« sem pomislil. »Premotim jo. Ne pojdem nikamor!« In takoj sem sedel na tla. Starka stoji za menoj, dva koraka od mene. Ne slišim je, toda čutim, da je tam in naenkrat vidim: ista slika, ki me je plašila ie daljave, se približuje, drsi in polzi proti meni. Moj Bog! Ozrl sem se nazaj. Starka gleda naravnost vame — in njena brezzoba usta je skrivil nasmeh ... »Ne uideš!« I, S. Torgenjev. škodljivec — hrček. O njem je znano, dr je hud tat, ki vedno misli samo nase. Pot zemljo ima cele kašče in Skladišča, kamor znaša žito, mak, sočivje, korenje, krompir itd. Pravijo, da posebno delaven hrčer znosi toliko vsakršnega žita in sadeža, do bi človeku zadostovalo Za hrano v vseb zimskih mesecih. Erjavec piše: »Ko začn; jesenski mrzli' vetrovi briti po strniščih zadela hrček oboja vrata s prstjo, potem ei izkoplje novo stanovanje nekoliko čev ljev globokejše od prvega, kamor prenes tudi vso zalogo. Ko je to storjeno, začne jesti, da se prav odebeli, potem se vležo na postelj, katero si je nastlal z najmečjo travo — in za3pi. V svitek zvit spi vso zimo kakor mrtev. Nekateri pa mislijo, da se tudi v zimi včasih prebudi in da gre jest. Smešno Je gledati hrčka spomladi, ko se zbudi iz dolgega spanja. Najprej leno izteguje otrpnele ude, zazeha in zarenči. kakor bi mu bilo še prezgodaj iti s postelje. Zatem začne pomežikovati, rad bi se vsede-1. pa ne gre prav, opoteka se, kaker bi bil pijan. No, počasi se vendar zdrami se oliže f"n opere, gre jest in kmalu je zopet stari grešnik, prav tak, kakor je bil.« Tudi ježa — kakor smo ža omenili, pri roda pošilja čez zimo spat. Ko gre listj-z drevja, še jame ta bojazljivi bodičar pripravljati za zimo. Izkoplje si globoko jamo in prav na debelo narvo i vanjo listja, mahu in trave. Ko se približa zima, se zvije v kiopč;č in zaspi trdno spanje do pomladi. Zajec in lisica sta pozimi velika reveža Te živali in ie nekatere druge, ki so pri nas bolj redke, n. pr. medved, so privilf girane od prirode, vse druge pa se morajo v ziiflskem času trdo boriti za svoj obstanek. Vel ko bi lahko povedal o tem zajec ki si mora na razne načine pomagati, da pride do hrane, če ga zamede sneg, mora objedati drevje, s čimer si nakoplje še večje mržnjo svojega vnetega zalezovalca — človeka. Zelo =e najbrž huduje zaradi zirre prekanjena lisica, ki vzlic svoji izurjenost v tatvini pozimi često posluša, kako ji kruli prehudo izstradan želodec. Na* Erjavec takole opisuje lisičje zimske tego"'-* in skušnjave: »Sestradana liica pricaplja in viha nos. sedaj je zavohala meso, počasi in neza upno se mu bliža, ogleduje ga od vseh strani, vsede se zraven njega, poželjive steza nogo po njem, ali sprehaja jo 9trav in sum. Obrne se proč, kakor bi hotelo oditi, pa se zopet povrne, zopet hodi okol d šečega mesa, obotavlja se, sede, oči =e j' ognjijo, brezupno hlastne po mesu in skobec jo zagrabi za vrat >— ali pa tudi ne. Lisica, ki je gladna, da se skozi njo vidi, se večkrat pr.iaaga in se obrne od zapeljive skušnjave. Našli so sestradano lisico pred vabljivo vabo crknjeno.« še več zanimivosti ima zima na tem področju. Cela vrsta je še drugih klatežev m prezebajočih z'm kih svatov pa ptic, k' jim priroda ni dala, da bi odletele v toplejše pokrajine; svojevrstna je zima v 6> belhem panju, čudno je • življenje bub, ki čakajo pomladi. Sploh je zima prava čarovn'ca, ki ne zprer/ieni samo porodnega obličja, temveč tudi zmede živa bitja in čudno zap1ete ij i-nova tičrm^na pol?.. Zato pa je pomlad ■ s pravi kraljevič iz dov.te dežeie, k' prerod vse čarovn "ke š'a cne in prebudi živo n •* ravo k čudo itemu prerodu. Piehrana volili h kupin zaposlenih Iju-Ji se je v Nemčiji razvila na vzoren na-č'n. Kakor v obratih, tako se tudi v skupnih taboriščih prehranjujejo milijo..i delavcev. Za delovne moči iz drug'h e^rep-sTiih držav ima skupna prehrana še svoje po ebne prednosti. T?ka bi n. pr bilo ne-mogoče delavce prepustiti samooskrbi tudi tedaj ne če bi si morali preskrb ti samo zajtrk ali večerjo. Ponrslimo samo na kakrne težkoče bi 1 ju i je naleteli ob priliki kupovanja, kajti le malo jh obvlada nem-šci o. K temu bi s pridružila še izguba ča a, ki b' jo povzročilo nabavljanje živil. Inozemski delavci so po večin1 nastanjeni v skupnih taboriščih in pokazalo se je, da je nijbojše, če ce V njih tudi prehranjujejo. Preb?V9lcl taborišča enostavno izročijo svoje živilike nakaznice vodstvu kuhinje in so p-tem oproščeni vsake skrbi za prehrano. Z drugimi besedami — oni se enostavno vsed jo za pogrnjeno m zo. Skupna prehrana zahteva enotno upravljanje i.-! e roslužvje visoko razvite tehnike. ki vE?ks skupni kuhinji omogoča, da zadostno narrii ne samo vsakega posameznik::, ampak da ga, kar j 2 še važnejše, pravilno prehrrniu e. 0'ovck je namreč Inhko s't, pa vendar manjkajo v hrani živ-!.cn'Sko vaS-e sestavine. Nemška delovna fronta je ra področju »kupn? prehran * isvrftila veliko in nnrno delo. Tako se n. pr. kuharji ;n "tutarice L"> obražujej" v pesebnh porkusnih kuhinjah. Znr.nje ki s: ga tu pridobe in ga potem upar-"V;?o v kupnih kuhinjah r.ajbol. koristi prav etanova^em taboriSS. V poskusnih kuh'fljHh se nauče praviln gn kuhanja por^meznih j di in smotrnega sestavljanja ;crUl p?ra 1 nt?. Pri tem ne igra važne vloge samo kol'č:na, ampak v še večii men raznovrstnost prehrane. Dolgost jedilnika namreč ni od^ocMna -za kakovost kosila, kajti pri prehra-i ni merodsjn.a samo količina, ampak tudi kakovo t. Prehrsna v Nemčiji se ravna v veliki , meri po zdravstvenih zahtevah, k^f z"atno pov!atije. Ka. kor se je pokazalo v praksi, delovne uBpehe. s pf&ar&fia urejen zaenkrat mino ▼ Lipsfcem »Urad za •xwočno posredovanje za iznakažene težke vojne invalide, vojne in druge slepce*. Ta urad vrši zakonsko posredovanje na neposreden način. Pri tem ni toliko govorna o medsebojnem zbliževanju posameznih mo-kih in žensk, koiiikor o> socialnih prireditvah, bivanju v kakšnem morskem kopali-;ču,' okrevaltčču ali na podobnih krajih, *jer se sestajajo vojni invalidi in dekleta, ki bi ju Rumunija lahko uporabila drugod. Kot začetek del okoli elektrifikacije ru-nunskih železnic je določil zakon gradnjo •ellke električne centrale. V to svrho predvideva Izkoriščanje slapov reke Bistrice v Mollaviji. Reka Bistrica izvira v vzhodnih Karpatih, ima stalno in obilno vodo ter je -aradi padca tako hitra, da se lahko koristno uporabi njen vodni tok. Pri mestu Bieazu 90 že začeli graditi prve velike je- zove kjer bodo pozneje zgradili podzemno centralo in odvodni kanal. Po računih strokovnjakov bo centrala, ko bo popolnoma, urejena lahko dajala stalno 400 do 600 milijonov kilovatov električnega toka letno. To pomeni, da bo njena proizvodnja večja, kakor je proizvodnja vseh dosedanjih električnih central skupaj. Poleg tega ogromnega načrta, ki ga bodo rumunske državne železnice izvedle iz svojih dohodkov, bodo v kratkem začeli tudi z gradnjo normalne železniške proge Piatra Neamtz — Bistrioara. Razlog za gradnjo nove proge so velika nahajališča mangana, bakra in boksita vzdolž projektirane proge. Za izkoriščanje omenjenih rud in njihovo predelavo v državi sami so v načrtu tvomice, ki bodo potrebovale mnogo električnega toka, Z gospodarskega in vojno obrambnega stališča je torej elektrifikacija Rumunije nujno potrebna. Ni dvoma, da bodo v kratkem izvedeni vsi načrti, ki so predvideni z zakonom o elektrifikaciji in da bo Rumunija s tem znatno napredovala pri delu za svojo notranjo izgradnjo in okrepitev. „Delo In luč" v Rumuniji Kakor ima Italija svojo organizacijo >Dopolavoro« in Nemčija »Kraft durch Freude«, tako ima Rumunija tema dvema po ciljih in ustroju sorodno organizacijo »Delo ln luč«. Ta rumunska organizacija je proslavila oni dan svečano gledališko predstavo v Bukarešti za prvo obletnico svojega obstoja Iz predsednikovega poročila o delovanju v prvem letu je razvidno, da je organizirala organizacija doslej 1401 Kulturnih prireditev. Obiskovalcev je bilo 484.489. Svečanosti je priredila 19 ln udeležencev na njih je bilo 122.000. Gledaliških predstav je priredila 3226 in obiskovalcev je bilo 1,747.037. Filmska karavana organizacije je priredila po vsej Rumuniji 2796 filmskih predstav in njene filme si je ogledalo 1,131.019 prebivalcev. Organizacija je ustanovila 2758 knjižnic, v katerih je 52.353 knjig. Od čistega dobička, ki so ga vrgle razne prrieditve, je kupila organizacija 494 delavcem zemljišča, in Izplačala 158,307.175 lej podpor. Največji kovanec V starih časih so biil kovanci pogosto precej veliki. Največji kovanec, kar so jih kdaj poznali ljudje, je švedski lz 17. stoletja. To je bakren kovanec za 10 tolarjev. Tehta 22 kg, v premeru pa meri 81 cm. V žepu ga torej ni mogoče nositi. Najbrže so ga nosili lastniki v posebnih torbah. Nezvesti ženi odrežejo nos Neko manjše južnoafriško zamorsko pleme, ld živi še po precej čudnih šegah M običajih pozna zelo strogo kazen za nezveste žene. Ce se žena izneveri možu, ji krat-kom alo odrežejo noe. Vse življenje mora taka žena hoditi brez nosu, da se ji pozna že od daleč zakonolomsrtvo. Mnogim vara-nim možem se pa s6aeoma omehča srce tako da odpuste ženam grehe. V takih primerih mora seveda izginii sramotni pečat Is ženinega obraza, šena dobi anuatea mm. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V Framu je umrla gospa Alojzija Stampflova, rojena Pivčeva, ki je dosegla visoko starost 83 let. V Lipnici je umrl 801etni upokojeni železniški revident Ivan Soršak, po rodu s Spodnjega štajerskega. V Celju je umrl 591etni nameščenec Ivan Morn. Pri Brežicah je umrl 711etni Franc Jaklič, po rodu iz Srednje vasi na Kočevskem. Zapustil je vdovo in 6 otrok. V Ormožu je umrl 321etni diplomirani trgovec in lastnik žage Ludvik Kuharič. V Gorci pri Sv. Petru niže Maribora je umrl daleč naokrog poznani gostilničar in posestnik Herman Kincl. V Mariboru so umrli: 701etna uradnikova žena Antonija Antoličeva. 751etna hišna posestnica Ivana Kopičeva. 801etni upokojeni železniški uradnik Franc Ramelli. glasbenikov sinček Oton Kropej, železničarjev sinček Anton Geč, 531etni trgovski nameščenec Rudolf Vodopivec in 501etna Ana Satlerjeva. V mariborski bolnišnici sta umrla 631etni Janez Krofič in 131etna Viktorija Babiče-va. Nadalje so umrli: V Mariboru 76!etnl višji ravnatelj v pokoju Hans Schonsky, na Dobrni 741etni Jakob Topolšek, v št. Janžu 771etni Martin Marošek in v Loko-vinu 73-letni Janez Dergajnar. V mariborskem gledališču imajo ta reden na sporedu: premiero Papeževe spevoigre »štajerski kladivar«, za katero je napisal glasbo Viktor Zack, nadalje spevoigro »Izvošček«, operi »Boheme« in »Car-mens, opereto »Sinja maska« in baletni večer. Simfonični koncert v Celju bo v petek 11. t. m. Nastopil bo mestni orkester pod vodstvom glasbenega ravnatelja Gustava Mullerja. Koncert bo docela posvečen Beethovnu in bo prirejen v veliki dvorani Nemškega doma. Ponesrečenci. Pri telovadbi se je ponesrečil 141etni kleparski vajenec Franc Slapšak iz Lajteršperga. V Loki si je pri delu hudo poškodoval roko 331etni Žagar Anton Letonja. 651etni zidar Peter Polanec iz Laporja je padel z ogrodja in si zlomil roko. 651etni cestni delavec Franc To-manič od Sv. Miklavža pa si je pri padcu hudo poškodoval glavo. Knjigov. delavke izurjene sprejme »Karton« d. z o. z., Ljubljana. Kolodvorska 3. 171566 Postrežnico jsa ves dan i&oem k tričlanski družini. Pirš. Cesta 29. oktobra 6. 17177-1 Hišnico 5va::es!j .o u pridno, sprejmem. Dobi sobo s štedilnikom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje«. 17175-1 Mlade delavce jaeh.an.ke, kleparje in ključavničarje sprejmemo takoj. — Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 17168-1 Postrežnico poldnevno delo. brez hrane, iščem. Marin, Beethovnova 4. 16181-1 Fanta ra razvažanje sprejme Mrovlje. Emonska 2. 17157-1 Postrežnico ra pritličje m I. nad-Tržaška 17158 1 etropje lšJem cesta 45. Kleparskega pomočnka, — zmožnega vseh del in dva vajenca •prejme tvrdka Mihelič. Kavškova ul. 18 17203-1 Blagajničarka E znanjem nekoliko italijanščine in šivanja se ■prejme. Zglasiti se med 14 m 15. uro Frančiškanska ul. št. 3. 17183-1 Uradnico »ačetmco, starost do 20 let, ugodne zunanjosti in nastopa, sprejme so-Idno trgovsko podjetje •redi mesta. Potrebno osnovno znanje iz glavnih trgovskih predmetov. Lastnoročno psane ponudbe dostaviti ogias cemu odd. Jutra pod »Spoeobna 20«. 17165-1 Iščem gospodnjsko pomočnico k majhni družini odraslih oseb. Ponudbe pod »Letna spričevala« na ogl. odd Jutra 17194-1 Postrežnico sprejme za od 7. do 17. dnevno. Naslov v vseh posl. Jutra. 17178-1 Hišnika za svojo vilo iščem. — žena. po možnosti brez otrok, dobi zaposlitev kot postrežnica proti dobri mesečni plač«. In formacije v ogl oddel. Jutra. 17162-1 Tehtnico iz medenine u 10 kg, lepa lekarniška oblika, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16985-6 Gašperček še malo rabljen, zamenjam za maščobo. Jenkova ul 7 17153-6 Otroški voziček globok, ohranje ter stroj za šivanje, proda — Zore. Marenčičeva 3. Moste. 17176-6 Mizarsko klop (ponk) m nekaj mizarskega orodja ugodno prodam. Bahar. Hranil niška 12. 17172-6 Štedilnike in peči nov sistem Merkur, mno go prihranka na kurivu, različne velikosti na zalegi. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6 17171-6 Predpečice za lončeno peč. 50"/« prihranka na kurivu, dobavlja za reklamno ceno Clisogeno Merkur, Puharjeva 6 17169-6 Prodam reflektor za fotografe. Ogled pri A. Goreč, poleg nebotičnika. 17195-6 Ročna dira z gumi kolesi, nosilnost 600 kg, ugodno naprodaj. Mehanik Amprož, Blei-weisova c št. 71. 17180-6 Vrtno zemljo 200 kub. m prodam. — Tolstojeva 9. 17200-6 Prijatelji domače zabave! Starši, odrasli, mladina I — Prodamo nov kino-aparat na električni ' pogon, specijalni za dom (za vsako sobo). Najboljši te vrste, vrhunec tehn:ke. predvojni materijal. Cena ca. 12.000 lir Na željo poizkusno predvajanje. Samo resne pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra s polnim naslovom (ime, poklic, stanovanje) ped »Kino-aparat«. 17198-6 Prodamo tri pisalne stroje (dva mala in eden veliki), skoraj nove, najboljše znamke »Continental«. -Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Continental«. Prodam Goblen strojno delo, velikost 3X1.5 m. Cena 4000 Lir. Ogled pri Umte-no6t. Kolodvorska 30. 17161-2» Pisalni stroj s cirilico, dobro ohranjen. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj s cirilico«. 17196 6 Muf — skunks velik, lep, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra, 16971 6 Prodam doBro vpeljani damski česalni salon. Poizve se Gledališka 7, visi pritličje Krmelj. 17181-19 W najem Fotografski atelje vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam« 17190-17 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v središču mesta, oddam takoj boljši družini, katera gre v skupno gospodinjstvo. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsak svoja živila«. 17173-21 Enosob. stanovanj« s pritiklmami. ne predaleč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«. 17158-21» Pohištvo Kvalitetno pohištvo samska soba. fotelji, k&uč itd. za skupno ceno 4200 Lir naprodaj. — Naslov v vseh posl. Jutra. 17166-12 DJJ. Veliko prazno sobo aeparifano. Lžeem za takoj. Ponudbe pod »Prazna« na ogl. odd. Jutra ________ 17152-23a Opremljeno sobo sončno, s poeebmm vhodom in souporabo kopalnice iščem. Ponudbe pod »Sončna« na oglasni odd. Jutra. 17187-23a Projekcijski aparat diaskop episkop, epidia-jkop ali megadiaskop, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proiektor«. 16960-7 Schaffhausen ali Ornega žepno uro kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Točna ura«. 16867-7 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico ln pohištvom ali brez pohištva, najraje v vili. se išče. Plača se dobro. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«. 17073-21» Stanovanje eno- »li dvosobno, ali prostore, ki bi se lahko uredila kuhinja, iščem proti lepi nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 17204 21a Vreče, karbid, biciklje bicikelj-gume kupimo. Plačamo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17170-7 Boljše fotoaparate Leica. Contaz. Exakta, Bolleiflez stalno kupu jem in prodajam. Foto Tourist - Lojze šmuc. Ulica 3. maja. 17159-7 Kupim kuhinjsko tehtnico do 5 kg, dobro ohranjeno. I. Zvokelj, Vošnjakcva 12. 17184-7 Opalograf kupim. Ponudbe b navedbo formata na ogl. odd. Jutra pod »Opalo-17199-7 Kapital Dosmrtno oskrbo pri boljši družim dobi, kdor mi posodi večjo vsoto denarja proti jamstvu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trgovec«. 171-85-16 Oblačila Prodam lepo črno suknjo za visoko. vitko postavo. Cena 850 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 17179-13 Damski plašč z žepi in krznenim ovratnikom, damski kostum in smučarski dres prodam. Šolan Dorca. Tavčarjeva ulica. 17193 13 Damski plašč zimski in moško zimsko suknlo prodam. Gasilska 15H. 17189-13 105EGH?H Kupimo biciklje bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo gobro. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 17167-11 Pridelki Lepo brinje za žgan.'eknho prodaja — A. Sarabon Se Oo., Ljubljana 17087-33 Lovski pes nemški zimovec, se je zatekel. Kdor kaj ve o nJem. naj javi proti nagradi na naslov Skofic, Bleivvelsova c. 129. 17182-27 Obrt Krzno! Damski ln otroški plašči krzno 8» ob&ive in tepe. mufi. ovratniki itd pri L. R o t. krznarstvo. — LJubljana. Mestni trg 5 J-188 M 30 Gospodje, pozor.' Klobučarna »Pajk« Vam strokovno osnaži, preob-likt in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov Se priporoča Rudolf Pajk. 8v. Petra e. št 38. Mlkloš-čeva a .12. Nfc sproti hotela Union. J158 M 30 Elektromotor 5 Ks in ekscenter stiskalnica 12 ton, proda Gustav Levičar. Medvedova 14. 17201 29 mmm Stavbno parcelo za Bežigradom, prodam. 620 kr. m veliko za 5 nad-stropnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 150.000 lir«. 16909-20 Kupim majhno parcelo, izven mesta, primerno za zidavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mijhna-17186-2% Kdo mi posodi 35.000 Lir na hišo, na vknjižbo na 1. mestu. Odplačilo mesečno 800 Lir, obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Hiša« 17192 20 I zgubljeni* Osebo ki Je ▼ soboto našla krznen ovratnik, prosim, da ga proti nagradi vrne v ogl odd. Jutra. 16163 28 Predpasnik Miklavževo darilo, smo ■zgubili od Viktorja Ema-nuela ceste. Ceste Ari-ele Rea. mimo protestantske cerkve Prosim najditelja, da javi na ogl. odd. Jutra. 17171-28 Vloge in prošnje » italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje, irvr vse informacije in taz-oe osebne ostane »SERVIS BIRO«. Ljubljana Sv Petra e. 29. I-189-M-37 Šivilja Gospod z daljšo prakso sprejme ' z lastno eksistenco, delo. Del* nove obleke. 23 let. želi resnega sna-plašče. Popravlja stare nja z gospodično, ki bi obleke m drugo. Vešča mu pomagala iz trenutne tudi v izdelovanju otro- denarne zadrege, v svr-ških oblek in perUa. Gre ho poznejše ženitve. — tlidi na dom. Naslov v CenJ. ponudbe pod »TT-vseh posl. Jutra govec« na ogl. odd Ju- 16722-2 tra. 16997-25 Finsnsilerja za rentabilno industrijsko poajetje v svrhe povečanja obrata iflčem. Potrebni kapital en milijon. Vse ostale podrobnosti po dogovoru ustmeno. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »NAJVARNEJE INVESTIRANI KAPITAL«. PRODA SE TRINADSTROPNA HIŠA s štirimi konfortnimi stanovanji in centralno kurjavo, v centru mesta. Informacije daje: notar Ušlakar Ivan, Trg Roma št. 8. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ^JUTROV44 oglasni oddelek V »Jutru« z dne 30. oktobra 1942 je bil objavljen pod mojim imenom preklic, s katerim javljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Mici Gabrovšek, Cesta v Rožno dolino štev. 9. To objavo preklicujem. Meni zanj moja žena Mici GabrovSek ni dala še nobenega povoda, ker doslej ni napravila še nobenega dolga. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi soproga, brata, svaka in strica, gospoda SEIDLA FERDINANDA čutim dolžnost izreči iskreno zahvalo zlasti g. šolskemu upravitelju D. Matku, g. notarju M. Marinčku, g. zdravniku dr. Slaparju in vsem, ki so mi v težkih trenutkih nesebično bih v pomoč in tolažbo. Prisrčno se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, novomeškim pevcem za lepe, ganljive žalostinke, za pismene in ustne izraze sožalja in končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ali pa kako drugače počastili njegov spomin. Novo mesto, dne 4. decembra 1942. PAVLA SEIDL IN SORODNIKI mm Vajenko sprejme takoj modistka Stana Gregore. š~?.rt:n-=ka c. 8. 17164-44 V italijanščino in nemščino prevaia vlo.ee, prošnie. listine, zapriseženi sodni tolmač Pintar, Citaa-letova 1 -III (polee sodišča). ' 16968-3 Italijanščino in nemščino poučujem hitro in uspešno Takojšnja konverzacija. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod značko -Viden uspeh«. 17202-4 t Gospa! Ali ste že poskusila čistiti madeže na oblekah s »Či-stimadežem«? Jaz sem prav zadovoljna. Poskusite tudi Vi, bo pa tudi Vaj g. soprog zadovoljen, ker bo ime! z malimi stroški vedno čedno obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogeriiah in trgovinah. Glavna zaloga: »Petronatta«, Bleiweisova c. št. 35a. J-175-M-6 Čevlje moške športne, visoke, št. 44 in damske športne. mzke, rujave št. 38, skoraj nove. prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 17174-6 D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Povesti. 128 strani, 13X19. Cena: broširano lir 5.-, v platno vezano lir 8.-. Alojz Gradnik: ZLATE LESTVE Knjiga obsega petnajst krajših povesti in črtic pisatelja, ki je pokazal že z daljšimi povesti, da ume spretno in živahno zapletati in razpletati pripovedno snov. Marsikaj je Ravljen zajel iz življenja zagrebških slovenskih Študentov, posebno rad pa se giblje na kmetih, kjer odkriva zanimive človeške tipe in mikavne zapletljaje vsakdanjega življenja. Vsak čitatelj bo z užitkom prečrtal te pisane in mikavno pripovedovalne zgodbe. Klabund: PJOTR - RASPUTSN Roman carja — Roman demona Poslovenil B. Rihteršič. 126 strani, 13X19- Cena: broširano lir 5.-, v platno vezano lir 8.-. Pisatelj je v svojih dveh kratkih, v zgoščenem in po svoje učinkovitem slogu spisanih romanih posegel v temne strani starejše in novejše ruske zgodovine. Samo spretni pripovedovalec, kakor je Klabund, je mogel na nekaj čez 70 straneh orisati s plamtečimi podobami dobo carja Petra Velikega in njegovo usodo, in še na manj straneh skrivnostno, demonično osebnost Rasputina, tega fanatičnega in mističnega mužika na dvoru zadnjega ruskega carja. Nevsakdanje zanimivo čtivo! Pesmi. 112 strani, 13X18. Cena: v polusnju lir 30.-, v nsnju lir 40.-. V tej knjigi so zbrane najnovejde poezije enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. Gradniko-va lirika je pritekla iz čistega vrelca pesnikove ljubezni do človeka in do rodnih tal, iz njegovega dojemanja naravnih lepot In večnih skrivnosti življenja. Zbirka je razdeljena v pet delov. Enega med njimi je že navdahnila nova vojna. V skupini pesmi »Blizu zemlje« opeva pesnik rodno Medano ln krafika ' ->.. Zrela in plemenita knjiga, h kateri se vrača c^tc-lj vedno znova. KNJIGE SE DOBE PRI UPRAVI kJUTRA" PUCCINIJEVA ULICA 5 rER V VSEH KNJIGARNAH Rudolf Kresal: Vejica španskega bezga Novele, 296 strani, 15X21. Cena: v platno vezano lir 40.-. Pisatelj romana »študent Štefan« je zbral v lepo opremljeno knjigo svoje najboljše novele. Nekatere med njimi, zlasti »Asjo«, »Dekle iz Tovarniške ulice« in posebej še vojno povest »Matija Bule«, bi lahko smatrali za majhne romane, v katerih je Kresal zgoščeno prikazal mučen vrtinec človeških usod. Kritika je Kresalu priznala, da ima oster pogled v skrivnosti človeške duše. Njegova pripovedna proza je namenjena tistim, ki jih zanimajo nevsakdanje usode, strte in zbegane duše in duševno ozadje močnih socialnih nasprotij. Marija Majerjeva: RUDARSKA IALABA Iz češčine prevedel Fr. Bradač. 116 strani, 13X19. Cena: broširana lir 5.-, v platno vezano lir 8.-. Ko je ta povest izšla v izvirnem jeziku, sta jo občinstvo in kritika sprejela z nenavadnim zanimanjem kot eno najboljših čeških povesti lz delavskega življenja. Majerjeva je odlična pisateljica in izredna poznavalka preprostih ljudi in njihovih usod. V »Rudarski baladi« opisuje usodo čeških rudarjev, ki si morajo — prav kakor naši * ljudje_ v tujini služiti vsakdanji kruh in doživljajo tu svojo ljubezen, rodbinsko srečo in nesrečo, ter mnogo bede ln mnogo hrepenenja po domovini. Knjiga, ki bo čitatelja cgrela in ga povzdignila k socialnim razgledom. Božični ln novoletni Imajo vsi onj naročniki »JUTRA«, »SLOVENSKEGA NARODA« in »DOMOVINE«, ki imajo naročnino poravnano do konca pOpUSt V Višini 20% tega leta in ld naročijo ali kupijo v nagi upravi; novomeški naročniki imajo isti popust pri naši podružnici v Novem mestu. IP. G. VVodehonsel 43 PODJETNI SAM Hnmorlstičen roman »Nedavno tega sem čital zanimivo beležko o sadjevcu,« je rekel tako glasno, da je eden izmed gospodov s kunčjim obrazom, kakor bi ga bil s sekiro kresnil po glavi, obmolknil sredi zgodbice, ki jo je pripovedoval, »ravi, da vržejo zakupniki na Devon-fihirskem v vsak sod mrtvo miš ...« »Ali, dragi Shotter!...« se je uprl njegovo lord-Btvo. »... češ da šele s tem dobi pravi okus,« je z divjim gnevom dokončal mladi človek. »Najlepše pa je, da ni najti na dnu soda, kadar je prazen, niti sledu o miši... To pač najbolje dokazuje, kakšno moč ima ta brozga.« Zamolkel vzklik je planil iz grla lorda Tilburyja, ki je neutegoma postavil kozarec na mizo. V duši gospoda Braddocka se je ta mah očitno porodil nenaden sklep. »Ta recept sem čital v Pykovem ,Home Comapio-iiu'« je Sam neizprosno nadaljeval, »in tako si skoraj ne morem misliti, da beležka ne bi bila resna.« »Požirek vode, za Boga!« je jeknil njegovo lord-atvo, ki je bil odrevenel na svojem stolu kakor P°»Sleddon,« je ta mah zagrmel hišni gospodar, »pri tej priči mi prinesi šampanjca!«_ »Gospod?« je z drhtečim glasom vprašal dvornik. V obupu se je ozrl preko rame, da bi priklical gospo Lippettovo na pomoč. Toda gospa Lippett je imela ta mah opravka v svojih lastnih prostorih. »Sleddon!« je spet zagrmel »gospod Willie«. »Takoj, gospod,« se je dvornik vdal v božjo voljo. Sam je bil videti zdaj docela potolažen. »Čujte, lord Tilbury,« je nadaljeval s smehljajočim se obrazom. »Ko že govorimo o ,Home Compa-nionu', ali ste čitali povest Kordelije Blairove, ki jo priobčuje v dodatku?« »Ne,« je suho odvrnil njegovo lordstvo. »Pa bi jo morali citati. Miss Blair je nenavadna ženska.« Kay je vzdignila glavo. »Vi pa ona sta menda velika prijatelja?« je vprašala. »Bog daj, da bi bila,« je Sam odgovoril. »Toda na žalost sem jo videl samo enkrat.« »Vsekako sem slišala, da ste se čudovito vedli proti nji,« je z rahlim podsmehom reklo dekle. »Res mislim, da sem se ji na prvi mah prikupil.« »Prav nič ne dvomim,« je odvrnila Kay. »Dal sem ji snov za novo povest,« je pojasnil Sam in lahno zardel. Eden izmed kunčjeglavih gospodov je pripomnil, da mu ne gre v glavo, kako morejo biti ljudje, bodi moški, bodi ženske, ki si znajo izmisliti snov za novelo, veseloigro ali vobče kar koli. »Snovi se nikoli ne manjka,« je rekel Sam. »Imam prijatelja, ki je doživel nekaj tako čudnega, da bi lahko služilo za snov kolosalnemu romanu.« Drugi kunčjeglavec je dejal, da se je tudi nje- govemu prijatelju nekoč zgodila silno čudna reč. Za kaj je šlo, je bil seveda pozabil, a takrat se mu je zdela stvar izredno znamenita. »Tisti fant,« je Sam nadaljeval, »je bil Sel ▼ Kanado ribarit. Nastanil se je ▼ nekakšni kolibi...« »V kakšni kolibi?« je vprašala oglata plavolaska. »V nekakšni ribiški koči,« je pojasnil Sam. »In zgodbica se začne v trenutku, ko je tisti mladi človek vrgel oči po steni, kjer je bila nalepljena dekliška slika, iztrgana iz neke revije.« »Lepa?« je vprašal prvi gospod s kunčjim obrazom »Glavo lahko stavite, da je bila,« je Sam pobožno odvrnil. »Nu, ta fant je vešč tednov sam in samcat živel v tisti koči, brez človeka, da bi izpregovoril z njim besedico, in brez vsega, kar bi bilo moglo odtrgati njegovo misel od dekletove slike. Tako se je zgodilo, da je jel svojo neznano boginjo polagoma smatrati za... kako naj se izrazim... Da, za nekakšno prijateljico.« »Sleddon!« je tisti mah zagrmel gospod Braddock. »Še več šampanjca!« »čez nekaj mesecev je mladi človek odpotoval v Anglijo,« je Sam nadaljeval, »in zgodilo se je, da je srečal tisto dekle. Ker se je bil navadil gledati nanjo kakor na staro prijateljico, je od veselja ponorel in se že dve minuti po svojem srečanju z njo ni mogel upreti izkušnjavi, da bi jo poljubih« »To je moral biti prav poseben bedak,« je kritično pripomnila oglata plavolaska. »Mislim, da imate prav,« ji je Sam odvrnil. »Vsekako sem vam povedal, kaj se je zgodilo.« »Rad bi le vedel, kaj je reklo tisto dekle,« se je oglasil eden izmed kunčjeglavih gospodov. »Dekle,« je Sam nadaljeval, »ni poznalo začetka zgodbe in mu je strahovito zamerilo.« Kunčjeglava gospoda sta se spogledala in zmajala z glavo. Oglati lepotici sta sočutno namršili obrvi. »Tega vam ne verjamem,« je rekla plavolaska. »Nesmisel,« je pritegnila temnolaska. »Kdo bi verjel, da se v današnjih časih še najde prismoda, ki zameri mlademu človeku poljub?« »Dandanes se vsi križem poljubljajo,« je poučlji-vo dejal eden izmed kunčjeglavih gospodov. »Oh, dekleta se časih razburjajo za prazen nič,« je rekel drugi kunčjeglavec. »In kakšen je bil konec zgodbe?« je vprašala teta Julija. »Ni še končana,« je Sam odgovoril. »Ni še končana!« »Sleddon!« je z mirnim, toda grozečim glasom vnovič zaklical gospod Braddock. Naj bo človek še tako mlad in čil in dobre volje, pot iz John Streeta v Mayfairu na Burberry Road v Valley Fieldsu ie vendarle predolga, da bi jo prehodil peš. Sam Shotter jo je prehodil. Izraz »dobre volje« je bil za njegovo duhovno stanje še vse preskop. Ko je zdaj mislil na dogodke pri Braddocku, je imel prepričevalen občutek, da je ujel v Kayinem pogledu iskrico, ki je pomenila prvi solnčni žarek po neskončno dolgi zimi. Čeprav drugače ni kdo ve kako rad hodil peš, je predirjal tistih sedem milj razdalje med obema krajema s takšno rekordno naglico, da so ga vso pot spremljale ogorčene zbadljivke proletarskih peša-kov. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakama rja: Fran Jeran —- Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani