COLOTiEVE inFOSlilAGjE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CL *)-L O, R, ,M E D V O D E Leto XVI. JUNIJ 1987 *' ° ^ ^ ^ Številka 6 (175) glfllg ; iKSii; Investicijska dejavnost v letošnjem letu V letošnjem letu je za Investicije in nakup osnovnih sredstev na razpolago le amontiizadilja, zato so vlaganja 'omejena predvsem na nakupe najpotrebnejše opreme, zaključevanje že v preteklih letih začetih investicij ter pripravljalna dela za nove investicije. Kljub velikim težavam pni pnido-bivanju dorviold'enj za postavitev nadomestnega objekta za porušeni šotor, smo kanec aprila le pričeli z izgradnjo. Kot ste verjetno že in-famriiraimi, smo poskušali dobiti dovoljenje pristojnih organov za postavitev monitaižne hale z istimi gabariti, da bi se izogni® morebitnim novim presenečenjem v kakšni na-jii zlimi'. Kljub temu, da smo kljuke na raznih mestih, od občine do LUZ in še kje, nismo dosegli drugega, kot da smo zapravili precej dragocenega časa, v katerem bi nadomestni objekt v enalkd Izvedbi že lahko sital in bi 'bili izdelki že »na varnem«. Upravni organ :je bil neomajen. Ker ni izdelan to potrjen zazidalni načrt za Medvode, je izključeno, da bi dobili dovoljenje za montažno halo pred izdelavo le-tega, to pa po naših izkušnjah pomeni 1—2 leti. Nazadnje smo se odločili, da postavimo pač šotor, vendar z mal-o močnejšo konstrukcijo, ki naj bi zdržala take snežne obremenitve, kot so predvidene za naše kraje. Konstrukcija je že postavljena. Gradbinec trenutno polaga strelovod, v času iod 15. do 20. 6. je pred- videna izravnava asfalta, v času od 15. do 30. 6. je predvidena montaža platna. Dela potekajo po planu. Predvidevamo, da ibomo lahko z julijem izdelke že skladiščili, vendar brez notranje opreme. Oprema skladišča bo definirana do konca junija in nabavljena do jeseni. Kolegij je imenoval komisijo za proučitev Skladišč in transporta. Komisija je 'pripravila predlog ureditve. Predlog je bil delno osvojen in sicer v smislu, da se ilz ‘lokacije Medvode v Preslico preseli Skladiščenje gotovih Izdelkov široke porabe in industrijskih premazov. V Medvodah pa ostane skladišče za vojaški program, za izdelke, ki se (Nadaljevanje na 2. strani) Investicijska dejavnost v letošnjem letu (Nadaljevanje s 1. strani) proizvajajo v Medvodah in zaloge za potrebe trgovine. Glede Skladiščenja v Preski je potrebno predlog dodatno utemeljiti oziroma obdelati še novo varianto. Na osnovi tega bo sprejeta končna odločitev, kii bo podlaga za naročilo opreme za skladišče v Preski, Vključno v šotoru. Tudi v mešalndci se končno zaključuje tovestidija v X. fazo pnevmatskega transporta. Dela so že nekaj časa zaključena, smo v fazi odpravljanja pomanjkljivosti, ugotovljenih pni poskusnem zagonu dne 29. 5. 1987. Pnevmatski transport je bil izvršen od trgalnega stroja do vseh dnevnih silosov — 9 kom. linije I, II in III. Ugotovljeno je bilo, da naprave funkcionirajo im da je naj-večji problem tesnenje. Ne tesnijo niti filtri, ki so ‘bdilii nabavljeni v tej fazii, nliltn filtri, ki so bili nabavljeni že v sklopu investicije v šar-žimici, ne tesni tudi pokrov na silosu za ročni vsip, prlilključek silosa na dozirni polž, dva silosa na spoju gumi del—jeklo. Pomanjkilljiivosrbi bodo predvidoma odpravljene v juniju. še vedno pa je ostala nedokončana investicija v tekoči AFK in AMK. Kljub številnim urgencam Prva Iskra del še ni zaključila. Dokončali so pilotno napravo, medtem- ko je pri AFK in AMK problem uvozna oprema. Bo zadnjih podatkih je oprema prispela in bodo še v juniju nadaljevali z zaključnimi dela pri invesitiiciiji. Dokončan tudi ni- investicijski program za nabavo računalnika za vodenje procesa 7. reaktorske linije, katerega nosilec je SOZD Kemija, tako da je dolbeva le-tega v letošnjem letu vprašljiva. Tanfcoslojni uparjalnik za regeneracijo odpadnih topli! je montiran. Smo v fazi odpravljanja pomanjkljivosti, vendar bo zagon možen šele po usposobitvi parnega kotla. To pa ibo predvidoma- v septembru. Parmi kotel je že v tovarni, za izvedbo instalacije je sklenjena pogodba z IMP, ki bo v -kratkem pričel z dedi. -Dobili smo dovoljenje izvršnega sveta za iždedaivo lokacijske dokumentacije za 'ločitev kanalizacije na fekalno in meteorno vodo po zahtevali iinšpektijsMih .organov ter izgradnjo reciklažnega bazena za me-šalnioo. V kolikor bo lokacijska dokumentacija izdelana -pravočasno, bo letos realizirana tudi -izgradnja. Naročili1 smo grelno komoro za sode, ki bo locirana ali pred ali v širzamitii in bo predvidoma dobavljena do konca novembra. Talka komora že obratuje v Chromosu, v njej pa bomo lahko hkrati greli 27 sodov. COLOR 2 V prvomajskih praznikih je bila izvršena zamenjava tlakov pred obratom v Rakovniku, v polnilnici lakov in razredčil ter ojačan podest v mešaln-ici. V Medvodah obnavljam-o -na razvoju del fasade, ker smo zaradi zime dela prekinili. Žal se je pokazalo, da se v jeseni obnovljena fasada upravne zgradbe v smerni proti severozahodu in sicer naj-višji del, na nekaterih mestih lušči. Na skupnem sestanku predstavnikov izvajalca gradbenih del, pleskarja ter našega razvoja, servisne službe in investicij, smo se dogovorili, da bo izvajalec fasado saniral po naših navodilih. Zanesljivega vzroka odstopanja ni bilio možno ugotoviti, saj so bila zidarska dela kvalitetno opravljena in s strani našega gradbenega nadzora prevzeta. Barva sama ne odstopa, temveč zgornji sl-oj starega ometa, M je zelo krhek. Tako je možni vzrok vpliv vlage, ki izhaja v zimskih mesecih iz notranj-os-ti ali slalba priprava površin za pleskar- Kratke Sprememba višine povračil stroškov Od 1. junija dalje veljajo naslednje višine povračil stroškov: — cela dnevnica nad 12 ur — 7.332 din — polovična dnevnica od 8 do 12 ur — 3.576 din — znižana dnevnica -od 6 do 8 ur — 2.626 din — stroški prenoč. z m. v hot. B kat. — celotni stroški — stroški prenoč. z rn. v h-ot. drugih kategorij — 5.590 din — stroški prenoč. brez predi. nač. — 2.236 dim — kilometrina (za prevoženi km) — 90 din — povračilo stroškov za prihod na delio lin z dela, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi — za km — 27 din Zopet v ladjedelništvu Po nekaj letih »umika« iz ladjedelništva, se je »Golarju« ponovno posrečilo pridobiti posel na tem področju. Z ladjedelnico »3. maj« Rijeka smo namreč sklenili pogodbo o barvanju dveh ladij italijanskega lastnika, vsaka po 60.600 ton. Skupna količina barv za obe ladji je ca. 165.000 litrov. Podpisana je tudi pogodba za dobavo barv za zaščito podvodnega dela za tri ladje tipa FRIGO norveškega lastnika (21.420 litrov barve). Dogovarjamo pa se tudi za izdelavo določene količine barv za štiri tankerje, ki jih bo v ladjedelnici Split barval »Juton«. ska dela ali pa še kaj drugega. Zanesljivo lahko trdimo le to, da do tega ne bi prišlo, če bi stare sloje barve v celoti odstranili in celo fasado na novo ometali, to pa 'bi bil seveda neprimerno večji strošek. V Medvodah potekajo pri-prav-Ijalina dela za sanacije in adaptacije raznih objektov (skladišča, stavbe, kjer je finančna pperaitiva in drugo). S prvimi deli bomo pričeli v kratkem. V drugem polletju nas čaka še mnogo dela. Poleg ded, ki so predhodno navedena, bo potrebno pristopiti -k raznim sanacijam na vseh lokacijah po zahtevah požarnega, sanitarnega in vodnogospodarskega inšpektorja (cisterne v Rakovniku, stare nadzemne cisterne v Preski, preitafcallišče ob železniškem tiru itd.) ter k nabavi najnujnejše opreme za proizvodne in razvojne potrebe, pač v skladu z letnim planom to razpoložljivimi sredstvi -iz amortizacije. P. N. novice Seja DS SOZD Delavski svet SOZD »Kemija« je na sv-ojii seji dne 16. 6. 1987 obravnaval naslednje teme: — -poročila poslovodnega odbora SOZD za -Obdobje 17. 2.—8. 4. 1987; — poslovne rezultate SOZD »Kemija« za prvi kvartal; — obravnava to sprejem SaS o skupnem opravljanju razvojmo-raz-isk-ovalne funkcije med SOZD «Ke-mija« in Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — VTOZD kemijsko izobraževanje to -informatika; — mnenje izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev kemične to -nekovinske industrije glede zavrnitve pobude za vključitev DO »Tesnila« v SOZD »Kemija«; — razpis člana poslovodnega odbora za finance to poslovno informatiko; — obravnava to sprejem Pravilnika o izdajanju in urejanju glasila delavcev SOZD »Kemija« in imenovanje glavnega to odgovornega urednika glasila »Kemija«. Srečanje z »Adria-Color« Sindikat sorodne delovne organizacije »Adhia-OoLar« iiz Splita načrtuje v septembru izlet v Slovenijo, kjer naj -bi si ogledali tudi našo tovarno to se pomerili v kakšni športni diisdipltoi z našimi športniki. Upajmo, da ne bo ostalo le pri1 »načrtovanju«. UPOKOJILI SO SE... Pomoč Odru treh herojev Mladinska skupina Odra itreh herojev Pirniče je letos pripravila mladinski mušica! »Le po kom se je vrgel otrok«. Igrico polno plesa lin petja, šal na račun naših vsakdanjiih težav, je republiški seleikltor uvrstil na festival otroških dn mladinskih gledaliških skupin iz vse Jugoslavije, ki je bil v Ključu (BiH). K predstava je s skromno pomočjo pomagal tudi »Collor«. Stanovanjska gradnja v Medvodah Končno le izgleda, da bodo dokončani trije Stolpiči v Medvodah v Ulici k studencu. Stanovanja naj bi bila vseljiva ob koncu leta, v tem mesecu pa naj bi predvidoma sklepali' pogodbe. Žai so pogoji nakupa izredno slabi, saj naj bi dosegla cena astronomskih 740.000 din/m2 (štiriiinsedem-deset starih milijonov) in je viprašanje, kdo bo to sploh zmogel. Medvoške delovne organizacije se kljub temu pogovarjamo z investitorjem in banko o bolj sprejemljivih pogojih, ker je to pravzaprav edina večja družbena gradnja v zadnjih letih v Medvodah in je ne kaže -zamuditi. Prodaja v maju V maju smo na domačem trgu prodali 2210 ton gotovih izdelkov, od tega 541 ton smol. Količinski plan je nekoliko pod planirano to-nažo (95 %), vrednostno pa je prekoračen za 9 %. Skupno smo v letošnjem 'letu prodali za ,12 % več kot v enakem Obddkfju dani. V strukturi pa prodaja iz,gleda takole: ton ali % Slovenija 965 44 Beograd 322 15 Zagreb 397 18 Sarajevo 212 9 Rijeka 238 11 Skopje 76 3 Določenih artiiklav smo proizvedli manj, kot bi jiiih lahko prodali (poliestrske smole, samogoreča smola...). Zaloge so enake kot prejšnji mesec, starejše od 6 mesecev smo nekoliko znižali. Ekipa za urejanje zunanjih površin Po »dolgih« pripravah je v tem mesecu pričela z delom skupina za urejanje zunanjih površin v »Golarju«. Glede na to, da je naše okolje kar precej zanemarjeno, pričakujemo, da se bo z načrtnim urejanjem posameznih okolij le kaj premaknilo. Skupina, ki je v sestavi vzdrževanja in jo vodi Brane Škulj, naj hi skrbela za urejanje zelenic, dvorišč, parkirnih prostorov, ograj, napisnih tabel dltd., skratka prispevala naj bi k lepšemu videzu naše tovarne. V skupini so predvsem delavci, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo več delati v proizvodnji. Približna polovica leta je že za nami. Med tem časom so se uradno ali neuradno poslovali iz delovne sredine in se upokojili naslednji naši delavci: IVANKA PETELINKAR Pred Skoraj tridesetimi leti je,prišla z vprašanjem »ali me sprejmete na delo«. Začela je v skladišču, pralnici' embalaže, polnilnici. Zaradi pridobljene invalidnosti (III. kategorija), je bila leta 1973 razporejena na dela pranje oblek in ostalega perila. Delovni pogoji niso bili najboljši, izboljšali so se s premestitvijo pralnice na lokacijo Medvode. Kljub vsem težavam, ki so jo spremljale, pa je še vedno polna življenja. V začetku letošnjega leta se je tudi uradno poslovila. Želimo ji, da se ji zdravje ne poslabša in da bo preživela drugo polovico življenja prijetno. STANISLAVA VRHOVŠEK je prišla v našo delovno organizacijo leta 1975. Zaposlila se je kot čistilka na lidkadiji Medvode. Pred tem je že delala v osnovni šoli heroja Franca Bukovca Medvode. Ves čas je opravljala delo v popoldanskem času. Pri delu je bila vestna. Takoj, ko je izpolnila enega od pogojev za upokojitev se je tudi u-pakojila, kot pravi ji doma ne bo dolgčas. Dva vnuka pa jo tudi že čakata. Tudli njej želimo predvsem zdravja in da bi delala tisto, kar jo bo zadovoljevalo. KRISTINA TEHOVNIK je delavka, ki je več kot 30 let vztrajno premagovala težave. Leta 1956 se je zaposlila kot upravljal ec in nakladalec na trovaljčnifcu. To delo je vsa leta uspešno opravljala. Pogoji pri delu so se izboljšali, tako, da upamo, da ni iztrošila vseh siil. iželimo in upamo, da bo tudi drugo polovico življenja prijetno izkoristila. Uspel referendum Čeprav je dogodek že nekoliko »osivel«, pa vendarle nekaj številk. -Referendum za sprejem Pravilnika o osnovah in merilii-h za razporejanje doh-odika in čistega dohodka ter Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je potekal 29. maja je uspel... Glasovalo je skoraj 90 % upravičencev, od tega »ZA« 360 alfi 53,97 % in »PROTI« 233 ali 33,43 % delavcev. Na volišču v Preski je bilo »za« pravilnik 169 delavcev, 151 pa »proti«. V Medvodah pa 191 delavcev, »za« in 72 »proti«. Ostale glasovnice so bile neveljavne, 60 delavcev (predvsem bolniška in dopusti) pa se glasovanja ni udeležilo. I. K. EVGEN FERFOLJA je prišel v Golar leta 1954. V tem dolgem času je šel sk-ozii različne faze dela — od izdelovalca navadnih in specialnih barv, šaržerja do preddelavca v šaržimnici. Kot preddelavec se je seznanjal tako s človeškimi kot tehnološkimi problemi. Vse hudo pa človek res hitro pozabi, ostajajo mu le lepi spomini. P-o 40 letih dela mu tudli odhod v pokoj ni težak. Kot je obljubil, bo še naprej rad prihajal občasno v firmo na kratek klepet, kjer se bo seznanjal z rezultati dela. Veliko prijjetnih uric in da bi delal le tisto, kar ga bo veselilo. JULIJANA LOČNIŠKAR se je zaposlila v Colorju 197-1. leta, pred tem pa je dobra štiri leta preživela v Tovarni celuloze Medvode. Delala je kot čistilka vse do leta 1984, ko ji je bolezen preprečila, da bi še naprej opravljata stoječe delo. Premeščena je bila v operativno pripravo dela, kjer je delala kot pripraviljal-ec etiket. Glede na zdravstvene težave, ki jih ima, se je upokojila takoj, ko je izpolnila enega od možnih pogojev (55 let starosti). Želimo ji, da se ji zdravstveno stanje ne -poslabša in da bo lahko uživala v jeseni življenja. RUDOLF VRHOVŠEK je prišel v Color leta 1960, pred tem je bil zaposlen v Jelovici v Škofji Loki. Zaposlil se je kot upravljalec hidravljičnega trava!jčnika, nato na-stavljalec strojev in končno upravljalec obalnega 'stroja. Bil je priden delavec, naloge je opravljal vestno in po besedah obratovodje bo nastala vrzel. Izpolnil je enega od pogojev in se 31. 5. 1987 upokojil. Kot sam pravd ima doma vedno dovolj dela in če mu zdravje ne -bo nagajalo bo delal tudi še naprej. LJUBICA STAMATOVSKA delavcem v Ooltoijju skoraj nepoznano ime. Leta 1971 se je kot čistilka zaposlila v predstavništvu Skopje. Delala je polovični delovni čas. Tudi pri njqj zdravje ni najboljše in se je 6. 5. 1987 invalidsko upokojila. Želimo ji, da kljub načetemu zdravju opravlja delo, ki jo bo osebno zadovoljevalo. Upokojencem se za dolgoletno delo in trud še enkrat zahvaljujemo in jim želimo predvsem zdravja. Vabimo jih, da se še večkrat oglasijo v naših sredinah. Upokojenci pa pravijo, naš pozdrav je »NIMAM ČASA«. M. B. COLOR3 Rihard Pevec, varnostni inženir odhaja v zasluženi pokoj Zbudite velikana! Vedno je prijetno kramljati s človekom, ki se spozna na svoj posel, ki pozna tako sodelavce, kot tudi tovarno do vseh potankosti. Toda, malo težje je to, če človek odhaja, pa čeprav v zasluženi pokoj. Našega varnostnega inženirja Riharda Pevca smo zmotili doma, v želji, da nam pove nekaj o sebi, o tovarni, v .kateri je preživel polnih 27 let. »V Golarju sem pričel z delom 1. oktobra 1959 kot 171. delavec Celarja. Začel sem kot praktikant na vseh ključnih delovnih mestih od laboratorijskih del, preko .pomembnejših proizvodnih opravil. Največ časa sem prebil v kuhinji lakov, kamor je bila takrat vključena 'tudi sinteza smol — tu je bila prava .kuhinja. V mešalnici je Ml bolj enostavni proizvodni proces, kjer ni bil potreben daljši staž. Po šestih mesecih sem bil imenovan za pomočnika šefa proizvodnje — kot izmenski vodja, z dopoldanskim in popoldanskim .turnusom, Leta 1962 smo zgradili nov o-brat v Rakovniku in sem bil imenovan za .prvega obratov od j a tega dislociranega obrata. Ko sem leta 1964 pričel s študijem na Višji tehnični varnostni šoti, sem bil vsak mesec po 14 dni odsoten, je 'bilo to za ta obrat neprimerno. Tako sem že leta 1965 bil postavljen na delovno mesto varnostnega tehnika — prvič poklicnega. Po tem letu sem pričel organizirati poklicno službo za varstvo pri delu in to delo opravljal do upokojitve. Vmes je bila triletna prekinitev (1975—78), ko sem bil .direktor splošnega sektorja«, je Rako preudarno pripovedoval! Kot sam pravi, je bilo v tem času »morje« lepih reči vmes Srn nadaljeval: »Meni se zdi zelo pomembno to, da sem bil prvi tehnično izobražen človek, ki je delal v proizvodnji (pred tem ni tiiiLo nobenega ali pa so obupavali, odhajali ilz tovarne . ..) To je bila Obrt, ne industrija. Vso proizvodnjo so vodili mojstri, ki so imeli strašen odlpor do kvalttfidirn-nejših ljudi. Kasneje je ta odpor jenjarval s prihodom novih 'ljudi.« Rihard Pevec je ob odhodu iz Go-lorja, poleg redinlih službenih funkcij (varstvo pri delu, požarno varstvo, ekologija in SLO), opravljal še 9 samoupravnih funkcij, predvsem zunaj Golarja — od krajevne Skupnosti do republiškega nivoja. Ves čas dela v Golarju je bil polno angažiran, saj .ni samoupravne funkcije, katere nebi 'opravljal. Biil je predsednik delavskega sveta, sindikata, ZK, številnih komisij... Je prejemnik državnega odlikovanja Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s področja -oi/vilne zaščite ima vse stopinje značk, do zlate, v letu 1985 pa je prejel posebno odlikovanje za zasluge na področju SLO. Le na področju gasilstva, še nii prejel nobenega odlikovanja, čeprav je tod veliko delal, tudi do republiških larganav. Bil je tuldi: soustanovitelj našega glaSila, s tvornim sodelovanjem .pa pripomogel za redno izhajanje in sprotno obveščanje kolektiva. »Ob odhodu v pokoj se vprašam, kaj lahko varnostni inženir naredi v .svojem življenju, ožinama delovanju? Poglejte, ko sem prevzel delo, je bilo lil % nesreč na leto, zadnja leta, ožiroma že več let, pa se ta odstotek giblje pod 5 %, tudi 2,7 % smo že 'imeli. Če to preračunaš, /je pri 600 delavcih kar 30 delavcev več ponesrečenih v enem letu, v 10 letih je to 300 delavcev. Razen tega mi veliko pomeni to, da Color, kli dela s 100 in več strupenimi snovmi, doslej še ni registriral niti enega prajvega poklicnega obolenja. To pomeni, da so bili ukrepi usmerjeni v preprečevanje teh obolenj. Seveda pa to nii samo moja zasluga, ampak vseh, ker je vedno bil pozitivni' odnos do varstva pri delu, predvsem pa do požarnega varstva.« Delovna doba je odslužena, kaj sedaj ? »Odhod je za vsakega določen stres, vzbuja nostalgijo, vendar mislim, da se mora vsak na ta odhod dolgo vrsto let pripravljati. VeHiikio literature je napisane o tem din te sem se v veliki meri poslužil. Pričenja se novo -obdobje — nekateri temu pravijo zadn/ja življenjska postaja — v resnici pa je to prvo obdobje v 'človekovem življenju, ko je popolnoma svoboden. Dejstvo je, da človeka spremljajo obveznosti od zibelke dalje, saj si ne more krojiti življenja po svoje. Kaj sedaj? Delal bom tisto, kiar nisem mogel prej. Ogromno je neprebranih knjig, ogromno nenabranih gob, številnih rož še ne poznam ... Stik s kolektivom ostaja — v 'krog gasilcev bom še vedno rad zahajal.. .« Ko je našemu sogovorniku mlajša kolegica očitala, da so starejši krivi za sedaj nezavitino istamje, jli je odgovoril: »Za prekomerno zadolževanje me ni nihče vprašal, torej tu nimam nobenih »zaslug«. Imam pa delček zaslug, da je v Goilorju nastalo še 500 delovnih mest, enega med njimi si lahko zasedla tudi ti!« »Menim, da je Golar raste! v velikana — do pred zadnjimi desetimi leti. Pred desetimi leti so se izvršile take organizacijske in kadrovske spremembe v Golarju, da je ta velikan »zaspal«. Želim samo to, da M novo vodstvo tega velikana žbudilo,« nam je še navrgel ob koncu razgovora. I Srečno in veliko zdravja, Riko ! ! ! COLOR 4 Nevarne snovi 4. VNETLJIVE TRDNE SNOVI Med nevarne snovi prištevamo tiste vnetljive trdne snovi, ki — se vžgejo z relativno majhnim virom vžiga (lahko vnetljive), — se vžgejo same od sebe (samo-vnetiljive), — v stiku z vodo razvijajo (Vnetljive pline. Da se neha trdna snov vname, ji moramo dovesti toliko energije (segreti), da začne oddajati zadostno količino vnetljivih plinov. Ti plini se vžgejo in Oddajajo energijo (toploto). Če je te energije dovolj za nadaljnje razpadanje trdne snovi, bo ta snov gorela naprej. Kako vnetljiva je neka trdna snov, je odvisno tako od njene kemijske sestave, kot tudi od oblike oziroma fizičnega stanja. Ni namreč vseeno, ali je neka snov v velikih kosih, tankih lističih, ali v prahu. To trditev je mogoče lepo pojasniti z lesom. Vsi vemo, da debelega polena, deske, -trama ne moremo zakuriti z vžigalico, temveč za to potrebujemo precej večji plamen, to se pravi več energije. Poleno torej ni lahko vnetljivo, je pa vnetljivo. Če to isto poleno nacepimo na drobne -treske, ali ostružimo v -tanke lističe, bomo te lahko vžgali z vžigalico in -bodo goreli sami naprej. Les v taki obliki je lahko vnetljiv. Če ibi isto poleno zbrusili .tako, da bi iz njega dobili lesni prah in ga pihnili skozi odprt plamen, bi lesni prah zgorel v hipu, oziroma ;bd celo nastala eksplozija. Lahko grem-o pa v nasprotno smer in poleno namočimo (impregniramo) z neko negorljivo snovjo. V tem primeru bomo dobili -težko gorljivo oziroma samogorečo snov. Lep primer, kako oblika snovi pogojuje njeno vnetljivost, so -tudi razne kovine, npr. magnezij. Večjega kosa -magnezija ne moremo zažgati z majhnim virom vžiga. Če -pa imamo tanke Mg lističe, opilke ali prah, jih lahko vžgemo z vžigalico in bodo burno zgoreli in -pri tem sproščali veliko energije — zelo visoka -temperatura. Seveda -imamo še celo vrsto lahko vnetljivih trdnih snovi: bombaž, celuloza, papir, razna umetna vlakna, a-lkaMjske kovine (Na, K), fosfor. Samovnetljive snovi so tiste, ki imajo to sposobnost, da se ob določenih pogojih začnejo same segrevati. Ko se talka snov -segreje do vne-tišča zagori s plamenom, če je le dovolj kisika. Vzroki za samovžig so lahko kemijski (premogov prah, mastne krpe, Na, K, beli fosfor...) ali biološki (slama, detelja ...). Malo podrobneje -bom skušal opisati samovžig mastnih 'krp. Če prepojimo kos tkanine z nekim rastlinskim oljem ali še bolje s Arnežem, smo tej maščobi močno pove- čali površino, -ker smo jo iz posode z majhno oksidaoijisko površino nanesli na veliko število tekstilnih vlaken, ki imajo vsa skupaj zelo veliko površino. Nenasičene -maščobne kisline bodo prišle na veliki površini oziroma v tankem sloju v stik s kisikom, ker rade oksidirajo, se bo to tudi zgodilo. Pri Oksidaciji se sprošča toplota. Dokler 'bo ta namaščena tkanina dbešena oziroma razgrnjena, se bo ta toplota lahko odvajala in ni nevarnosti, da bi prišlo do pretiranega s-egrevanja. Če pa to isto tkanino zmečkamo v kepo in jo nekam odvržemo, bo oksidacijska površina še vedno velika (kisika je dovolj v tej kepi), torej bo oksidacija potekala, razvijala se bo toplota. Površina za odvajanje toplote pa se je močno zmanjšala. Ker je tako tkanina, kot tudi maščoba slab prevodnik toplote, se toplota ne more sproti odvajati. Začne ,se kopičiti v sami tej kepi V sled -tega -temperatura narašča in ko doseže vnetišče maščobe, se bo ta vžgala. Popolnoma vseeno je, če je tkanina gorljiva ali ne, ker služi v tem primeru samo za povečanje ok-si-dacijske površine. Namesto opisanega primera s tkanino, si lahko zamislimo -kot sredstvo za povečanje površine -tudi prah (pigment, polmi-lo). Z oljem ali Arnežem prepojen prah lahko ravno tako povzroči vžig. Kdor ne verjame, naj vpraša starejše šaržerje ali delavce iz kuhinje lakov. (Nadaljevanje v naslednji številki) Tekaška pomlad Muhasta pomlad, ki se je letos vlekla od aprila preko maja v junij, zunanjim športnim aktivnostim res ni naklonejna. Tekači sicer ne veljajo za posebno občutljive glede vremenskih vplivov, vendar se je -marsikdaj težko spraviti ven v vlažno resničnost, ko se na copate prijemljejo blatne cokle m si po teku le še za v pralni stroj. Težko bi dokazovali, da je za pomanjkanje tekačev v Col-orju vzrok izključno vreme. Spomin še seže na- zaj v zgodnja osemdeseta, ko je redno tekalo po medvoški okolici več deset Colorjevcev od mladih do starih. Zdaj pa bot ibi izumrli, se -te vrste rekreacije oklepa le še peščica najbolj -trmastih. Tekov pa je vsako leto več! Ljubljana — partizanski marš trojk (28 -in 14 km) — cilj pomladanskih priprav. Letos le -po ena ženska in moška ekipa pod našo zastavo. Dekleta v stari zasedbi z rekonvales-centko dve Ani in Stanka, fantje pa brez standardnega člana Francelj, Pavle in Roman, -ki gre uspešno po očetovih stopinjah. Uvrstitev nekaj slabša od lanske, vendar še vedno solidno. Trzin — 12 -km po Rašici, šlo je za ekipno uvrstitev. Lani zmaga, letos kljub okrnjeni ekipi drugo mesto, med veterani pa letošnji petdesetletnik Pavle spet odličen. Mojstrana — 14 ikm po triglavskem narodnem parku — -tek treh dolin pod našim očakom: Vrata, Kot in Krma. Vzponi in -spusti, -proga za dobro pripravljene -sladokusce. Udeležba treh moških -tekačev: Francelj in med dekleti 2 Ani. Tek okrog Šmarne gore je posvečen krajevnemu prazniku, duša organizatorja je naš -sodelavec Jože. Udeležba je bila letos zaradi dopoldanskega -dežja skromnejša, vendar tega ne bi mo-gii -trditi za kvaliteto, ki je bila slej ko prej na višini. Tri dekleta so tekla za raznobarvno ekipo: Stanka, Anica in Dragi, ki je porabila 52 minut za 12 km in osvojila tretje mesto, kakor -tudi Pavle med veterani nad 45 let. Pavle je bot vino — vedno boljši. Podpisani v kategoriji 30—45 let kljub želji ni dosegel vidnejše uvrstitve. Le-to je odtehtala zavest, da je pivo po teku še vedno odlično in da brez treninga pač ni čudežnih rezultatov. Pred nami so teki po Rašici, okrog Bohinja, tek v Mirni peči, v Smledniku, Koterci, itd.; dovolj jih -bo za vsakega. ef VSEM, KI SE SE NISTE COLOCU KJE BOSTE PREŽIVEL! LEI OSME POLETNE POClTNCE. KOMPAS JUGOSLAVIJA DANES PREDSTAVLJA POČITNICE V KOMPAS KLUBIH POČITNICE, KI OBLJUBLJAJO POLEG SONCA IN MORJA SE VELIKO VEC - CD Športa, zabavnega programa, družabnih večerov s plesom in IGRAMI, POSEBNEGA PROGRAMA ZA OTROKE Z VARSTVOM IN SOLO PLAVANJA PA SE MARSIKAJ _ KOMPASOVO MALO MISTO SUTIVAN/BRAC O 7 ali I* dni o polni penzioni o od 09.000 din dalje brez prevoza o od 122.500 din dalje z letalom o KOM1 ASOVO VELO MISTO o VB In KOMlZA o 7 ali M dni o polni penzioni o hotel ali zasebne sobe o od 65.100 din dalje brez prevoza o od 102.000 din dalje z letalom o KOMPASOV ŠPORTNI KLUB o NOV ALJA/PAG o 10 dni o polni penzioni o zesbne sobe o od 106X00 din dalje brez prevoze o od 121.000 din dalje z avtobusnim prevozom o KOMPASOV PLANINSKI KLUB o ROGLA O J ali 7 dni o polni penzioni o hotel ali bungalov o ugodne cene o Iastri prevoz o 3 ali T dni o polni penzioni o hotel ali bmgaior o ugodne cene o lastni prevoz o VSE DODATNE NFCRMACUE po telefonu 221 - 1*7 I PRUAVE PA SPREJEMAJO VSE KOMPASOVE POSLOVALNICE . KOMPAS JUGOSLAVIJA COLOR 5 GROSS VENEDIGER Rasna uma, slovenskih fantov grob! Med njimi s>ta bili tudi dve dekleti, saj se za obisk tujih krajev spodobi, da smo zastopani kompletno. Sonce v »Moji deželi« še ni -vzšlo, ko se je devet zaspanih postav motovililo v zgodnjem jutru solidarnostne sobote okrog starega Golarja. Na sončni strani Alp je hripav petelinov glas oznanjal lep dan. Res lep, da ne omenjamo želodčnih težav, iki jih niso ublažili niti prijazni obmejni možje obeh sosednih držav. Dve raketi proizvodnja CZ Kragujevac in rdeča strela iz IMV sta porušili spokojnost zgodnjega jutra že daleč v osrčju Tirolske. Lienz — ljubko mesto, obdano z vseh strani z gorami, nad katerimi pa Dolomiti, najbolj izstopajo. Trgovine še previdno zaprte, banke do ponedeljka tudi, le redek lokal je ponujal svoje toplo zavetje — tako zgodnji smo bili, kajti župan se pač ne pusti presenetiti. Ker je bilo časa kar naenkrat preveč, smo se pobrali s prijazne prestolnice dokaj kasno. Ovinki in klanci so nas vodih vse bolj pod osrčja najvišjih -vrhov Glocknerja, Geigerja, Venedigerja. Zadnja postaja je bila v Hin-terbiohlu, kje drugje kot v prijazni kmečki krčmi s prijazno lastnico in brhko kelnerico. Dan se je prevesil v čbru-go polovico, ko so stroji rnade in YU hrumeli po razdrapanem kolovozu, prepreženem s potoki talečega se snega strmo navkreber vse do zatrepa doline. Nato pa kramo ven, smuči na nahrbtnike. Le-te pa na hrbet in marš navkreber do prve Johamn’s hiitte nekje na 2000 m. Snega je bilo vedno več, planjave zalite z večnim ledom in svežim snegom pa vse širše in predvsem daljše. Pametni so potegnili na svetlo zvito pripravo, 'ki se ji reče pes (ne laja in ne grize) in jo kot selotejp prilepili na drsno ploskev smuči in lepo hop-hop po strmini navzgor. Oni drugi pa manj hop-hop lepo »lang-sam« v potu svojega obraza s smučmi na hrbtu in jezikom nad koleni tudi navzgor. No, do večera smo bili vsi v koči, ki se imenuje po znanem tirolskem slikarju Deffregerju. Prijazno nas je postregla simpatična v. d. oskrbnica, ki ji je družbo delal že na prvi pogled -manj simpatičen orjaški ovčar. Večer je minil v koncertu slovenskih, avstrijskih in nemških narodnih, ob spremljavi virtuoza na štiri strunski kitari — Iva. A-vstrijske so prepevali mladi smučarji s Pinzgana — pokrajine pri Stutgartu, ki slovi po pasmi dobrih mlekaric. Zaspali smo pozno, vendar če piva ne bi zmanjkalo, bi se spravili še kasneje. Jutro ni obetalo nič dobrega. Kamor si pogledal, vrhovi ožarjeni z zlatom, sneg je modro odseval, na nebu pa zamolkla modrina. Kar težko se je bilo odpraviti in zakoračiti v celec. Do vrha je bilo še dobrih sedemsto metrov navpik ali nekaj kilometrov poševno. Proti vrhu je že višina pokazala svoje zobe, pa prediralo se je tudi. Končno še zadnji metri čez vršno opart in 'križ odet v dvje. Globoko v dolini pod nami si slutil pomlad, tu gori na skoraj 3700 m pa narava komaj kaj menja -svoj obraz. Zdari nas je čakalo le še tisto, po čemer -smo v bistvu hrepeneli — spust v dolino. Tu besede utihnejo, to je res -treba doživeti. Človek bi čas ustavil, saj se zaveda, da z vsakim trenutkom doživetje postaja preteklost. Res, vendar vtkana v spomin, skrita v kamrici, ki hrani le tisto naj-lepše, naj-dragocenej še. ef IZVRŠLJIVI SKLEPI DISCIPLINSKE KOMISIJE COLOR6 Alojz MUREN, na d-eliiih in nalogah lizd-elavanje premazov in -bil že v postopku, j-e 'Odgovoren, da j-e 'bil 25. 2. 1987 močno (vinjen na delu in je s tem storil 'hujšo 'kršitev delovne 'Obveznosti -po 4. točki 42. člena pravilnika o diisoilpilinski in odškodninski odgovornosti. Za navedeno kršitev mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZ MERJA s pogojnim odlogom izvršitve za dobo 12--iih -mesecev. Ker je delavec s-tartil hujšo kršitev v času pogojno odložene izvršitve najsitnožjega ukrepa, 'bi lahko komisija od/ločila, da se pogoj prekliče in že izrečeni -ukrep -izvrši'. Za tak Sklep se komisija rti odločila, 'kljub temu, da je bil delavec za tovrstno kršitev že večkrat v postopku. To pa zaradi tega, ker je u-poštevala, da se je delavec odločil za zdravljenje alkoholizma, ki do sedaj poteka zadovoljivo. Glede na vse dkaMšdine, še zlasti pa, da bi izvršitev najsitrožjega u-fcrepa lahko negativno vplivala na sam potek zdravljenja m nadaljnjo rehabilitacijo, je komisija izrekla sicer naj strožji ukrep, vendar s ponovnim odlogom izvršitve. Ob izreku u-krepa je bil delavec izrecno opozorjen, da mu je s tem dana zadnja možnost spremeniti odnos do dela in se rešiti zasvojenosti, če pa tega ne bo upošteval in ponovno -kršil delovne obveznosti, se bo ukrep -brez milosti izvršil. S kamero v Rakovniku UNIVERZIJADA*87 icbltEbt CIA A/ KtAbCki. TOV. 1X»ClKOV b0V£>£. (jZA*J -Ur . M- IH E Asvot/OH P0fcAf}3. PAC6/V-Azi^e •sev 1CLC M ' M LA \C A Č1HC6L. M.Ai-r3 £. ih e qUbbeno Oeuo 1 M*E De«- TtV>6eUTč o«. ZAitiev: ŽVEPLO TB-ebš. f>8_!Le>oue •H' 4. kup. uux. Ati. fcerpu bc. 10. Ct-k4 Abecede :bvč>/r- fUHAtsrr- ce 6UŠ/K. P Atuti POLB-Cf tb&t-c,v> l. 4/ I *^> d> č.k.4 K. tL. ČLCAA A-HSeštl butneva. AV4.Tk.fM. CPA4UOA Lire l HecA/f tPTOlč. otx>ue< COLORJEVE INFORMACIJE številka 6 (175) leto XVI, junij 1987 Izdaja jih organizacija združenega dela Col or Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Milena Kržin, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 1.000 din 2. nagrada 600 din 3. nagrada 400 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovskio-spiošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1987. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA S»Mi« Ejf ’l m'«7 'S Ff': *P C v .1 O A J u v V E D G E k ‘;i:: V £ «-**< N G A V 1 G Št E ‘ZVo j G K fl-V«, ww,.« 1 S ru«Z«i* E E ““n* — IZ A G I r E r A ir M 1 V A M §s S G A IZ A Ž A L O s T Ji o N -V** IV w O v f G A S" s D A ti A e E S r ŠE A 6 o S r E ,vle G E N r 0 IZ 1 0 Al »*W E L G A /z A ZL G A M T E G Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila srno prejeli) 43 rešitev. Žrebanje smo tokrat liavedli v računovodskem sektorju. Komisija v sesltavi Ljuba Glavina, Arniča Lu-šfnik in Helena Pilntar je za dobitnika prve nagrade 1.000 din izžrebala Draga Goričana, drugo nagrado 600 din predme Stanka Kavčič, tretjo nagrado 400 din pa Anica Pevec. Izžrebancem bodo nagrade izplačane po izidu glasilla. Čestitamo! AOUALES Premajhni ter zastareli oznaki v Rakovniku...