SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48)	¥7C¥	tf~¥\/¥71\J¥A	¥	¥	R	¥?	¥7	BUENOSAIRES
Štev. (N“) 52	lilij	LiV-l V jEjJ. V JLl\ M—j ¥ D 1\ A-J	28 de diciembre - 28. decembra 1995
Zgodilo se je v Sloveniji
France papež
Vsakdo, skupnost.
Misel za konec leta: slovenska družina v svetu in v času, ki se bliža vrhu dvati-sočletja. Slovenska družina, ki je že nad pol stoletja zunaj svoje domovine, v našem Primeru globoko v Ameriki, in ki je še ved-n° vzdržljivost in vsakokratno novo izhodišče slovenstva v svetu. Slovenija (slovenska vlada) formalno ni povabila izseljencev — in to predvsem političnih izseljencev, ki bi takšno povabilo nujno potrebovali — naj se vrnejo z zagotovilom, da je njihova domovina najprej tam. Morda se hidi zato danes ne govori več toliko o zdornstvu, ampak o Sloveniji v svetu. Struktura te „Slovenije" v zunanjem prostoru se opira na osnovo (po starem) trdno slovensko družino: oče, žena-mati, otroci, faradi tega dejstva lahko rečemo z Levstkom: „Naša staroslavna narodnost je še vedno pripoznana... (Naprej, 1863)" In ne tooremo si misliti, da bi odpovedal katerikoli člen te družine.
Naj gre tokrat še beseda o drugi prvini, ° drugem členu: žena-mati. Če je trdnost slovenskega doma v svetu odvisna od prvine: oče-vodja-gospodar, se pravi, zunanji steber družine, je druga prvina slovensko Posvečevalna: žena-mati, notranji steber. Ta vzdržuje domačijo v materinščini, ohranja varno zavetje pred tujstvom; ta se daje skupnosti v službo, kjer je potrebna požr-b'ovalnost v nujni pomoči bližnjemu; pri-zadeva si, da se med seboj skladno povedemo v našem občestvu. Namen tega °bčestva v južnoameriškem in argentinskem svetu pa je, da zavestno ohranja slo-
Pri TV prenosu podpisa mirovne po-Bodbe v Bosni smo lahko ugotovili hladno °zfačje med prisotnimi predsedniki Zvezne ^publike Jugoslavije Miloševičem, Hrva-0 dr. Tudmanom in nostalgičnim pred-Sednikom BiH Izetbegovičem, prav tako [esna lica predsednika ZDA Clintona, bri-iškega premierja Mayorja, nemškega 'tonderja Kohla, predsednika španske vla-Gonzaleza in predsednika ruske vlade ernomirdina. Rahel smehljaj je bil viden Santo na obrazu francoskega predsednika niraca, ko je opazoval, kako so pogodbe-1 in poroki podpisali protokolarne akte Pr°mirja in priznanje Bosanske republike s s°dežem v Sarajevu.
Mirovna pogodba obsega 165 strani in dopolnilnih točk. Bosna ohrani sedanje tualne meje, ki jih je dobila po drugi j etovni vojni in bo čuvar pravic in dol-p °sti vseh etničnih skupin v novi državi. ravno bo sestavljena iz Muslimanske hr-^ ke zveze in Srbske politične in kultur-avtonomne enote. Teh enot pa ne bo °žno priključiti ne Hrvaški ne Srbiji. Osrednja vlada bo v Sarajevu in bo lah-demokratično uveljavljala zakone s tral ° skupščino, razpolagala z Cento3 banko in lastnim denarjem.
(jr. sna 'n njeno prebivalstvo, ki je pred ^vljansko vojno imelo 4 in pol milijona
ki dela za se žrtvuje
venskega duha v povezanosti z veliko vseameriško slovensko izseljensko skupnostjo.
V literarnem jeziku je morda žena-mati na poseben način podobna tisti lastovki, ki je v nekem starem mestu našla pozlačeno streho, katere se ni več nihče spominjal kot take, ker jo je čas prekril s prahom in drugo navlako. Ko je lastovka letela preko temnih ulic in videla mnoge obraze lačnih otrok — bilo je v pozni jeseni — ni odšla preko morja, ampak je dan za dnem obletavala tisto streho nekoč zelo znamenitega poslopja, ki se ni več svetilo v zahajajočem soncu. List za listom čistega zlata je postrgala s kljunčkom iz strehe, ga očistila s perutmi in odnesla ubogim zunaj starega mesta. In obrazi otrok so pordeli, ljudje so postali veseli, delali so z novim uspehom ob pomoči, ki jim je prišlo „iz neba". Drobna lastovka ni gledala nase, ampak se je vsa predala svetlemu poslu; v katerem je našla tudi ona svojo srečo. In potem, ko je prišla zima v deželo, lastovka ni zapustila svojega mesta in predvsem svojih otrok. Poskušala se je greti s frfotanjem, a nekega dne — morda je bilo prav za sveti večer — je padla onemogla ob velikem drevesu zunaj mesta, kjer so se igrali otroci. Ti so se ustavili in sočutno položili ubogo lastovko v suho listje pod bližnjim grmom. In ko je tisti večer Bog poslal angela na zemljo z naročilom, naj mu prinese najdragocenejšo stvar iz mesta, je ta pobral mrtvo ptico, jo pobožal in položil pred Gospoda, ki ga je pohvalil: „Prav si izbral!"
ljudi, je pred veliko preizkušnjo. Sarajevski kardinal je na zgodovinski dan govoril po radiu in rotil Bosance, Srbe in Hrvate, da se za blagor očetnjave vsi odpovedo pretiranemu nacionalizmu in verski nestrpnosti. Bog daj, da bi že letošnji božič preživeli v božjem miru.
K pomirjenju bo verjetno vplivalo povelje voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča s simboličnim razpustom srbskih nabornikov v celi BiH razen v Sarajevu. Sarajevski Srbi zahtevajo več avtonomije in so nasprotniki podrejenosti Srbov muslimanski vladi. Naravno je, da se bojijo muslimanskih maščevanj, saj je znano, da je padlo samo v Sarajevu čez desettisoč Bosancev. NATO bo razorožil sprte vojaške edinice in uporabil tudi orožje brez mednarodne avtorizacije, če bo to potrebno.
60.000	možem se bo pridružilo z modernim orožjem, tanki, misili in oklepnimi vozili 30 držav, med-temi 14 evropskih, vključno Rusije in še Pakistana, Malezije, Egipta in Maroka. Vrhovni poveljnik je severno-ame-riški admiral Leighton Smith.
Obubožane republike Nove Jugoslavije, Bosne in tudi Hrvaške potrebujejo mir in pomoč od vseh strani. Le resno izpolnjevanje mirovnih določil je porok boljše bodočnosti vseh.
-erne
Evropa v Sloveniji
V sklepnem dokumentu, ki so ga predsedniki vlad in držav EZ sprejeli 16. decembra na vrhunskem srečanju v Madridu, med drugim piše, da evropski svet v luči sklepov iz Cannesa in v skladu s kompromisnim predlogom predsedujoče Španije potrjuje odločitev, da „je treba evropski sporazum s Slovenijo podpisati čim prej", tako da bo lahko ta država „pol-no sodelovala v strukturnem dialogu o polnopravnem članstvu, ki ga petnajstorica vodi s pridruženimi članicami." Dokument Sloveniji namenja pet vrstic besedila.
Zavod sv. Stanislava bo imel novo lice
Ljubljanski župan Dimitrij Rupel, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in generalni direktor SCT Ivan Zidar so podpisali (zaradi poškodbe roke je namesto dr. Šuštarja podpisoval dr. Borut Košir) pogodbo o skorajšnjem plačilu prvega dela zneska (47 milijonov nemških mark) za obnovo pročelja zavoda sv. Stanislava.
Parlament je zadržal vračanje posesti Cerkvi in drugim
Državni zbor je 19. decembra sprejel zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja, ki bo za tri leta zamrznil vračanje veleposesti v zasebno last. Zakon bo zadržal izvajanje nekaterih določil (natančneje 27. člena) zakona o denacionalizaciji v primerih, ko se za enega upravičenca zahteva vrnitev nad 200 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, ko je upravičenec dobil ali imel pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države in ko je pristojni organ odločil, da je imel upravičenec v času podržavljanja jugoslovansko državljanstvo, pa je to sporno. Te določbe iz zakona ne bodo veljale za vračanje premoženja agrarnim skupnostim.
Državna oblast že dolgo obljublja slovenski Cerkvi, da ji bo vrnila cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, Ki jo je kmalu po svoji zmagi komunizem razlastil skupaj z ostalimi prostori v jezuitskem samostanu ter z visoko umetniško stvaritvijo, Plečnikovim kipom sv. Jožefa. Sedaj, ko se približuje papežev obisk, so se hoteli nekako oprati in se obljubili cerkev dati nazaj — verniki so že nekaj časa vsak mesec opravljali molitve pred oskrunjeno cerkvijo — v njej je bil namreč nastanjen filmski atelje.
Malo pred božičem pa so z vlade — kot je bilo dogovorjeno, ponudili škofiji, da dobi takoj nazaj cerkev, pa tudi zgradbe, ki ji pripadajo. Ko pa so cerkveni predstavniki pregledali, kaj jim bodo vrnili in v kakšnem stanju, so presenečeni ugotovili, da v bivšem samostanu stanuje nad dvajset
Razorožitev v območju bivše Jugoslavije
18.	decembra se je končala konferenca o razoroževanju in vzpostavitvi zaupanja na območju nekdanje Jugoslavije, ki se je je udeležil tudi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Pogajanja s to temo se bodo nadaljevala v začetku januarja na Dunaju, predvidoma med 4. in 7. januarjem.
Proračun je pripravljen
Vlada je 20. decembra uskladila dopolnjeni predlog državnega proračuna za leto 1996. Celoten obseg odhodkov proračuna 1996 bo znašal 567,9 milijard tolarjev, ocenjeni skupni prihodki pa bodo znašali 576,6 milijard SIT. Predviden je proračunski presežek v višini 8,6 milijard tolarjev. Po več usklajevalnih sestankih so posamezna ministrstva glede na prvotni predlog finančnega ministrstva, ki je proračun znižal na 560 milijard tolarjev, pridobila dodatna sredstva.
Pomoč Slovenije BiH
Na konferenci, ki sta jo pripravili 21. decembra v Bruslju Evropska zveza in Svetovna banka, se je približno 50 držav in 27 mednarodnih organizacij obvezalo, da bodo za obnovo BiH v prvih treh mesecih leta 1996 prispevale 500 milijonov dolarjev, organizatorji pričakujejo še ponudbe v vrednosti 30 do 40 milijonov dolarjev. Na konferenci je bila tudi slovenska delegacija. Slovenska delegacija se je zavzela, da bi se stroški, ki jih ima Slovenija z begunci iz BiH, lahko preusmerili v gospodarsko pomoč, tako da bi se begunci čimprej vrnili domov in bi to pomoč uporabili za zaposlovanje in obnovo domov. Vrednost pomoči, ki jo Slovenija nudi beguncem iz BiH, bo v prvih treh mesecih 1996 znašala 3 milijarde dolarjev. Slovenija bo nadaljevala tudi s programi tehnične pomoči.
družin, za katere vlada ni poskrbela in bi ostali še dalje notri.
Tako bi dobila nadškofija v dejansko last le prazno Cerkev, sicer itak v slabem stanju, poslopij pa ne. Da bi izselila dosedanje stanovalce, bi trajalo več let po sod-nijski poti in končno bi bilo videti, da je Cerkev neusmiljena ter brezsrčna, ker meče „uboge" ljudi na cesto.
Ker vrnitev cerkve sv. Jožefa in samostana ni bila izvršena pod dogovorjenimi pogoji — da vlada poskrbi za izpraznitev, je nadškofija zavrnila sprejetje.
Vlada je mislila, da se bo po eni strani priliznila cerkvi in še bolj papežu, zaradi katerega obiska je vse to pričela, po drugi strani pa osovraži Cerkev pred ljudmi kot kapitalistično izkoriščevalko. A Cerkev noče sodelovati pri tej farsi.
Hladno ozračje v Parizu
STA
Cerkev noče nazaj cerkev sv. Jožefa pod fakimi pogoji
Kongresu	ZL
Kongresi političnih strank so vedno zanimiva tema med politično osveščenimi ljudmi. Ti namreč skrbno primerjajo njihove napovedi, realizacijo njihovih obljub sprejetih na predhodnem kongresu ali danih v času predvolilne kampanje.
Žal pa pri naših dragih Slovencih, ki so še vedno politično neosveščeni, takšna analiza odpade, ker poslušajo samo zadnje izjave in jih z ničemer ne primerjajo, najmanj pa s polpreteklo dobo. Temu primeren je tudi volilni rezultat ob državnih volitvah, ko so posamezni padalci na volitvah potegnili za nos pošteno mislečega slovenskega človeka.
Vsakega politično mislečega človeka bi moral pritegniti kongres Združene liste socialnih demokratov, ki ji še vedno načel-jujejo nekdanji funkcionarji delavske a-vantgarde propadle, a še vedno žive komunistične partije, ki ji je še vedno sveta marksistično-leninistična ideologija. Prav nič ne preseneča sprejetje takoimenovane delavske resolucije, v kateri obljubljajo, da bodo delovali v prid delavcev in socialno šibkejših socialnih skupin.
Nič novega! Kar se Janezek nauči, to tudi Janez zna! Prav ta avantgarda je skozi ves dvajseti vek imela na ustih zaščito delavcev in socialno šibkejših socialnih skupin. Rezultati njihovega dela so vidni od Jadrana do daljnega Vladivostoka, kjer je ta ideologija zaščitila delavca in socialne šibkejše! Rezultati so danes jasno vidni — revščina, revščina in zopet revščina ob uničenem gospodarstvu!
Nekoliko si le obudimo spomin!
Iz lepe in rodne slovenske zemlje so hoteli narediti eno samo tovarno! Kmete so prisilno zaposlovali v tovarnah, kjer je o-pravljal pretežno nekvalificirana dela, domačije pa so počasi a vztrajno propadale, zlasti še v sredogorju, kjer so bile mogočne kmetije. Danes na pohodu po slovenskem sredogorju srečujemo le še razpadajoče nekoč mogočne kmečke hiše in gospodarska poslopja. Nikjer ni pravega življenja, le tu in tam samotarijo ostareli ljudje, ki se ne morejo niti sami preživljati. Kako drugače je v sredogorju naših severnih in zahodnih sosedov, ki niso bili deležni blagoslova komunistične avantgarde, zato se tam bohotijo mogočne kmetije.
Pridnim podjetnikom, kmetom in obrtnikom so vzeli premoženje in nekaterim tudi življenje. Res so umetno ustvarili na tisoče delovnih mest, zlasti v administraciji z bohotenjem zveličavnega delavskega samoupravljanja, v takoimenovanih samo-
BOŽIDAR FINK
upravnih interesnih skupnostih in drugod. Rezultate dela te armade ni bilo mogoče prodati niti na domačih in tudi ne na tujih trgih. Ker je bila prepovedana privatna lastnina, je bila slovenskemu delavcu in kmetu vzeta vsaka iniciativa. Razširil se je mit o pravici delavca, na dolžnosti pa se je namenoma pozabljalo. Po zlomu tako idealno vodenega gosodarstva ni čudo, da se je čez noč znašlo na cesti na tisoče delavcev, ki v svoji slepoti objokujejo propadli družbeni red misleč, da jim je nudil varno eksistenco. Nekateri podjetni in pridni Slovenci so zato raje zapustili domovino in si izbrali drugo domovino v tujini, kjer so brez pomoči domače avantgarde dosegli zavidljive uspehe na različnih področjih: v gospodarstvu, znanosti, politiki in drugod.
Ob vsem tem pomeni sprejem delavske resolucije na kongresu Združene liste socialnih demokratov pravo farso. Ideologija, ki je uničila slovenskega delavca in kmeta, uničila slovensko gospodarstvo in s tem povzročila množično brezposelnost, se ponovno oklicuje za rešiteljico in meče pesek v oči naivnemu a v srcu poštenemu slovenskemu narodu.
Žal le preveč naivnežev verjame v to propagando! Pri tem pa sploh ne pomislijo, da je prav ta slovenska politična stranka v predvolilnem obdobju v jeseni 1992. leta obljubljala stotisoč novih delovnih mest. A iz tega ni nič, čeprav je od volitev že preteklo tričetrtine časa in bi bilo moralo biti do danes odprtih vsaj 75.000 novih delovnih mest. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Ministrstvo za delo v rokah Ždružene liste socialnih demokratov!
Janez Lampret, Celje
KIDRIČEV KIP OSTANE
V Ljubljani se šopiri velikanski kip komunističnega veljaka Borisa Kidriča, ki je bil eden od početnikov revolucije v Sloveniji.Pred tedni je zahtevala SKD mesta Ljubljane, da ga odstranijo. Sedaj so krščanski demokrati v mestnem svetu zahtevali glasovanje o tej zaželeni odstranitvi. Seveda so vsi v SKD glasovali zanjo; prav tako se jim je pridružila vsa Ljudska stranka; zanimivo je, da so za predlog glasovali celo nekateri dani Drnovškove LDS. Žalostno je, da je večina svetnikov Janševe Social-demokratske stranke glasovala proti. Tako je predlog propadel! Čudno obnašanje!
lil'
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Po vsem svetu je običajno, da se za praznike pomilosti določene kaznjence, kot nek izraz dobrote ter za „pomiritev" družbe. Ta gesta je večkrat prišla do izraza tudi v Argentini. In za te praznike se že dolge dneve vleče polemika glede vladne namere, da razglasi pomilostitev kaznjencev članov zadnjega vojaškega upora ter gverilcev, ki so sodelovali pri ponesrečenem napadu vojašnice v Tabladi.
ZLOČIN IN KAZEN
Ko je ta namen vlade prišel na ušesa družbe, se je pričela polemika. Res je, da je milost vedno dobrodošla. A tu stvar ni enostavna. Prav predsednik Menem je že večkrat segel po tem sredstvu, in vedno je bil razlog, da se pripomore k „pomiritvi družbe". Zato so te pomilostitve, ki so ustavno resor samo predsednika države, podarile svobodo tako kaznovanim članom oboroženih sil, kot civilistom, zlasti tistim, ki so se udeleževali pri gverilskih akcijah, ali bili člani prevratnih skupin.
Menem je prvo pomilostitev razglasil leta 1989 in sicer za 220 članov obroženih sil in 70 civilistov. Takrat tudi ni bilo soglasja, kajti domala vsi vojaki so bili obtoženi kršenja človekovih pravic, večina civilistov pa je bila iz gverilskih organizacij. Leto za tem, točno 28. decembra 1990, je pomilostitev dosegla 8 vojakov in 4 civiliste. Med vojaki so bili člani prve vojaške hunte, ki je nastopila in sprožila najmočnejše zatiranje gverile, obtoženi zlasti kršenja človekovih pravic (Videla, Viola, Massera) in glavni vojaški vodje represije (Suarez Mason, Camps), medtem ko je bila skupina civilistov pestra: gverilski vodja Firmenich, bivši minister Martinez de Hoz, pa Duilio Brunelli in Norma Kennedy, ta dva zadnja kaznovana zaradi poneverbe državnih fondov.
Vse te pomilostitve so v družbi sprožile idejo, da pač„ni pravice", ker je odvisno od položaja, ki ga kdo v družbi zaseda, da je kaznovan ali ubeži roki pravice. Navadni tat mora do konca prestati svojo kazen, bivši predsednik pa ne, prav tako ne bivši minister ali drug funkcionar ali kak general. In vendar se zločin enega in drugega ne da primerjati, saj so obtožilne okolnosti funkcionarjev težje kot pa navadnega tatu.
Prav ista polemika teče sedaj, ko naj bi predsednik vsak hip podpisal odloke pomilostitve. Število tistih, ki naj bi se okori-
stili s temi odloki, bi presegla sto oseb. Proti j pomilostitvi so se izrekle številne politične ; organizacije, pa tudi člani verskih ustanov, med njimi trije škofje: moronski Laguna, msgr. Časaretto iz San Isidra in msgr. Rey iz Zarate. Razlogi enih in drugih so kaj j podobni: Ta poteza bo v družbi povzročila j še večje nezaupanje do sodnih ustanov in sploh do pravice.
Zadeva ni enostavna. V državi, kjer je korupcija precej razpasena, je tudi na splošno malo kaznovanja (sedanja polemik okoli bivšega guvernerja iz Catamarca je kaj zgovorna), te geste pomilostitve ne pridejo do ljudi kot „dobrota", marveč kot ,,krivi-ca". Na splošno prebivalstvo čuti, da g3 nihče ne brani pred nasiljem, da ni varnosti in zlasti, da ni enakovrednosti. Za vlado pa so to „politični razlogi", ki so toliko važni, da opravičujejo tvegano potezo. Najbolj prizadete pa so družine tistih, ki so padli v obeh akcijah: precej mrtvih je bilo tako ob zadnji vojaški vstaji 3. decembra 1990 kot pri napadu na vojašnico La Ta-blada 23. januarja 1989. Kot na splošno v družbi tudi v vrstah oboroženih sil ni navdušenja za to vladno potezo. A pri enih in drugih je neke vrste otopelost: vdajo se v usodo...
VEST IN ZAKON
S podobno otopelostjo družba gleda tudi zaplete okoli številnih bivših funkcionarjev, ki so obtoženi kakih poneverb ali drugih kaznivih dejanj. Marsikateri bivši guverner (in so med peronisti in radikali/ celo Angeloz ima na grbi sodni postopek) mora razlagati svoja pretekla dejanja in nis° vsi jasni v svojih razlagah. A dejstvo je, da doslej še ni bilo izrečene nobene obsodbe ne opravljene nobene kazni.
Najbolj zgovoren je prej omenjeni pd mer bivšega guvernerja province Catamarca. Ramon Saadi je obenem obtožen raznih zločinov, a se rešuje na tak način, da medtem ko ga provincijska sodna oblast zasleduje kot zločinca, se zateka k zveznemu sodišču, ki ga smatra za nedolžnega Zaradi posebnega političnega stanja v pr°' vinci, je krajevni sodnik označen kot njegd* sovražnik, zvezna sodnica pa kot njegova prijateljica. Zaplet je pripeljal tako daleč, da je prišlo do spopada med provincijsko M) zvezno policijo, ko so prvi hoteli aretira0 Saadija po odloku krajevnega sodnika* (Nad. tia 4. strJ
msmm
Ml IN SLOVENIJA (4)
Vstop v samostojnost
Kot vsak narod je tudi slovenski narod po naravi težil k lastni pravni organizaciji, ki naj bi bila v sebi popolna, z oblastjo, na katero bi bili njeni pripadniki vezani v zadnji instanci, ker je v zemeljskem redu ni nad njo višje oblasti. Obnem naj bi bila ta organizacija neodvisna, povezana z drugimi le po dogovoru in ne trajno. Tako organizacijo ima zdaj slovenski narod in ljudstvo, ki prebiva v Sloveniji, v samostojni, neodvisni državi.
Pravijo, da se narodu človek narodi, domovine mora postati vreden, državo pa je treba prigarati in si jo celo priboriti. Slovenski narod je težil po svoji državi, a to le po sebi, naravno, ne pa zavestno in formalno. V Sloveniji še daleč v osemdeseta leta ni bilo niti glasu o možni osamosvojitvi. V emigraciji pa so se ob tej ideji razvnemale polemike, ki so do bolečine burile duhove. Po uradni liniji si države nismo izsilili, država se nam je „zgodila" in jugoslo-
vanska koncepcija za Slovenijo je sama zašla kot anahronizem. A nastanek in razvoj slovenske državne zamisli ni predmet tega razmišljanja, gotovo pa bo to raziskovala zgodovinska znanost.
Imamo torej državo in smo jo vsi sprejeli z zadoščenjem. Ima demokratično ustavo in mednarodno priznanje. Je pa vendar še v tranziciji, na prehodu iz totalitarnega sistema komunistične ideologije in iz jugoslovanskega državnega okvira. V tem položaju je treba, da se preusmerja miselnost ljudstva in prilagaja družbena ureditev, to pa zahteva določenega časa. S tako imenovanim mehkim prehodom se list zgodovine ni obrnil nenadoma, zato nam ne preostane drugo, kot da spremljamo razvoj z razumevanjem in potrpljenjem. Upravičeno nas moti zasedba državnih organov z osebami, ki izhajajo iz starih sil in se krčevito oprijemajo vsega, kar jim zagotavlja bogastvo in oblast. Predvsem se nočejo odpovedati svoji preteklosti, ki je bila objektivno zločinska, in jo pokrivajo z lažno glo-
riolo narodnoosvobodilnega boja in sociale kot nadomestka za svobodno pobudnost.
V takem položaju je torej slovenska družba, katere notranja sile se počasi nanovo organizirajo. Po dolgih letih enostrankarskega sistema je v prvem hipu vzplamtelo navdušenje, katero je priklicalo nad osemdeset političnih skupin, ki so se postopoma uvrščale v politične stranke. Te imajo zdaj samo približno pregledno število, saj še vedno teče pregrupiranje, združevanje in je predvideno tudi ločevanje.
Ob tem se nam ponuja v razmislek vprašanje o naši strankarski pripadnosti. Od našega odhoda do velike spremembe v domovini smo se politično umerjali po strankah iz predvojnega časa. Ohranjali smo strukture, ki so bile strankarske le navidezno, saj so nosile samo jasen idejni program, niso pa mogle razvijati akcijskega načrta in ga je bilo sploh nemogoče izvajati na terenu. Kljub pluralnosti v Narodnem odboru za Slovenijo, pozneje Slovenskem narodnem odboru, je bila usmeritev skoraj monolitna okoli tradicije Slovenske ljudske stranke. Tudi sicer velja, da smo se skupno usmerjali proti vladavini komunistične partije in smo bili v tem enotni, kljub razlikam v nekaterih pogledih na
taktiko, zgodovino in državnopolitične i* misli.
Zdaj smo v novem položaju. Narod111 odbor se je razpustil, izseljenska SLS se r pridružila stranki Slovenskih krščanski)1 demokratov, zunanja demokratska strank3 ni našla doma ustreznega jedra, sodah8' tična pa je bila že dolgo neobstoječa. Tak0 nimamo več ločeno strankarske identitet in se zdi, da se razhajajo naša nagnjenja simpatijah do strank tako imenovane sl° venske pomladi. Ta priložnost ni primern3 za analizo osebnih oznak in politične u8' merjenosti slovenskih domačih dejavnikov' odprto naj ostane tudi vprašanje o dolžno8*1 zvestobe do prejšnje zavezanosti. Moi^3 nam pluralnost ne bo v škodo, kot nadv preteklosti niso bistveno škodovala hud3 notranja razhajanja, saj so nam celo sp°° bujala življenjske sile.
Nikakor pa se ne bomo smeli lzogih3*1 dolžnosti, da kolikor mogoče opominjad1' k edinosti v različnosti, k skupnemu 118 merjanju sil, da pride oblast v Sloveniji v* ke sposobnih in poštenih ljudi. Prizade''3 nje za to bo pomemben izraz naše za''3 tosti za domovino Slovenijo. Zaupamo tu lahko, da imamo dovolj izostrene čute, katerih bomo iz daljave prepoznavali, kjcr zdravo jedro in zaupanja vredna dejavna
NOVICE II SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Ob nedeljah dopoldne sta v Ljubljani dva sejma. Prvi, „boljši", je pri Tromostovju ob nabrežju Ljubljanice, kjer se zbirajo zbiralci starin: knjige, znamke, stare ure, pohištvo — „boljše sorte". Njim primerni so možni kupci, ki so lahko tudi turisti. Na Rudniku pa je sejem z vsemogočimi (iz)rabljenimi predmeti. Stara oblačila, gume za avtomobile, fotoaparati, bela tehnika (gospodinjski stroji), avtomobilski rezervni deli, vse to si lahko človek ogleda, če plača 100 tolarjev vstopnine. Na sejmu pa prevladuje skoraj neslovensko govoreča publika.
LJUBLJANA — Z nekaj zamude so odprli prenovljene Plečnikove arkade ob Ljubljanici na živilskem trgu. Veliko število ljudi je prisostvovalo slovesni otvoritvi in z zadovoljstvom ogledovalo prenovljene prostore.
PIRAN — Galeb je desetmetrska jadrnica, stara 60 let. Last je piranskega pomorskega muzeja, pred tem pa je bila v dolgoletni lasti telovadca Pina Mlakarja in žene Pie. Zdaj so jadrnico prenovili, da bo v ogled, udeležila pa se bo tudi tekmovanj starih jadrnic — oldtimerjev.
LJUBLJANA — Slovenija ima 46 km °bale, vendar se nekateri bojijo, da se ne bo mogoče kopati v morju, ker si razni hoteli obalo kar prisvajajo, prav tako tudi nekatera pridelovališča soli ali podjetja z mor-skimi sadeži. Vse to naj bi bilo posledica Pomanjkanja zakona, ki bi urejal lastninske Pravice obale.
ŠEMPETER PRI NOVI GORICI — Temeljni kamen za novo kmetijsko in živilsko šolo so položili. Imela bo 5.300 m2 površine; obiskovalo jo bo lahko 450 učencev, v dijaškem domu pa bo prostora za več kot '20 ležišč.
TRNOVSKA VAS — V tej vasi v Slo-venskih goricah se je leta 1807 rodil dr. Josip Muršec, strokovni pisatelj, narodni buditelj, mecen in organizator. Ob stoletnici njegove smrti so pripravili slovensko-avs-trijski simpozij, na katerem so razkrivali njegovo zgodovinsko vlogo in zasluge.
LJUBLJANA — Poleg Dalmatinove Bi-Nije je Trubarjeva „Hišna postila" največje protestantsko delo na Slovenskem. Državna ?aložba Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica sta predstavili ročno izde-'ano bibliofilski faksimil v oštevilčenih sto-jjl izvodih. Original so restavratorji razdr-j'< vsak list (430) očistili, popravili, retuširali m skrbno fotokopirali ter nato ročno odti-smli in zvezali. Zunanjost knjige je točno enaka orignalu, zato je faksimile nastajal P°1 leta. To se tudi pozna v ceni knjige: ‘185.490 tolarjev. — Postila je zbirka razlag mtdeljskih in prazničnih evangelijev za vse eto, Trubar pa je dal v naslov še „hišna",
. r jo je namenil hišnim gospodarjem, ki bi 1° brali v krogu domačih.
LJUBLJANA — Umrl je dr. Miha Pomnik, alpinist, predvsem pa organizator Sorniških odprav in častni predsednik mninske zveze Slovenije. Veliko zaslug 'ma med drugim tudi pri ustanovitvi Tri-Slavskega narodnega parka.
KOBARID — Ob 80-letnici začetka bo-'°v na Soški fronti in ob 5-obletnici delo-Vanja kobariškega muzeja so se slavnosti šjdeležil tudi diplomatski predstavniki vstrije, Madžarske in Italije. Veleposlanik j ’je je izročil muzeju tri dragocene zgo-°vinske knjige iz tistih časov. Ena izmed JJI'h je zbirka poročil italijanskega obram-nega ministrstva med oktobrom in de-^mbrom 1917. Naslednji korak v ohran-*.n)u spomina krvavih dogodkov je odlo-
čiti
več
sv- da bodo do prihodnjega leta obnovili
, c °stalin iz vojne, med njimi vojaško aPelo Bes pod Krnom.
SEČA — Petintrideseto leto se je zbrala uP>na kiparjev na simpoziju Forma viva.
Letos jih je bilo pet (Slovenec, Hrvat, Japonec, Anglež in Makedonec), ki so izdelali stvaritve iz belega kamna. Njihova dela bodo krasila Koper, Piran in Izolo. V vseh teh letih so kiparji pustili v Portorožu in drugod po obali 117 monumentalnih skulptur.
LOG POD MANGRTOM — Izpod Mangrta (2.679 m) so se z jugozahodne stene več dni zaporedoma krušile skale in se z velikim truščem valile v dolino Koritnice. Prebivalci Loga so čutili več tresljajev. Ko se je prah polegel, je bilo na Mangartskem sedlu in po pobočjih prahu kar za pet centimetrov. Sreča je le, da tisti predeli niso poseljeni, saj hodijo tam okrog le gamsi, lovci in občasni drzni gorniki. Stene nad Koritnico naj bi bile precej gnile in zato naj bi se podori lahko še nadaljevali.
SLOVENJ GRADEC — Johnson Con-trols-NTU, podjetje z mešanim slovensko-ameriškim kapitalom, je postalo ekskuzivni evropski dobavitelj vzglavnikov, nameščenih v nemških avtomobilih BMW. Izdelujejo pa tudi vzglavnike za opelove modele, vse po zaslugi moderniziranja izdelovalne linije. V tovarni je zaposlenih 550 oseb, ki so vključeni v skupno število
46.000	delvcev, kolikor jih premore celoten koncern Johnsons Control.
LJUBLJANA — Do leta 2.000 bodo po Sloveniji odprli okoli 35 restavracij Mc Donalds. Četrto so odprli na šmartinski cesti, ki je tipa Me Drive, v katerem kupec ne zapusti avtomobila. Naslednji Me Drive naj bi odprli v Mariboru.
LJUBLJANA — Smrt je posegla med glasbenike raznih vrst. Umrl je Bogo Leskovic, violončelist in dirigirent Slovenske filharmonije in Opere SNG v Ljubljani. Največ priznanj je dosegel s Prokoffijevo opero Zaljubljen v tri oranže, ki jo je ljubljanska Opera (s tenorjem Janezon Lipuščkom) predstavila leta 1956 tudi na Nizozemskem ter v Parizu. Nizozemska Philips je to izvedbo ponesla na plošče, ki so potem bile proglašene za evropski posnetek leta. — Umrl je tudi Bojan Adamič, ki si je pridobil naslov nestorja slovenske zabavne glasbe in jazza. Učenec kompozicije pri Slavku Ostercu, je največ uspehov požel kot propagator jazza po drugi svetovni vojni in kot dirigent okestrov na raznih festi.valih ter orkestra RTV Ljubljana.
MARIBOR — Končno so mariborski svetniki odločili, da bo praznik mesta 20. oktobra, dan ko je bilo leta, 1164 mesto prvič omenjeno v pisni listini. Status spominskega dne pa bodo imeli ostali datumi, ki so bili predlagani: 23. november (Maistrov dan), 29. april (ko naj bi bila prva akcija proti nemškemu okupatorju), 23. maj (pekrski dogodki pred osamosvojitvijo) in
4.	september (prenos sedeža škofije v Maribor). — Izšel je 20. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora. Celotna zbirka ima zbranih 1900 dokumentov o dogodkih, osebah ali posesti, ki so povezane z Mariborom. Vsako leto naj bi izšel vsaj po en zvezek in tako nadaljeval delo, pričeto pred dvajsetimi leti.
LJUBLJANA — škofijski zavod sv. Stanislava je dobil v dar tri preproge v skupni velikosti 200 m2. Podarilo jih je z Ljubljano pobrateno nemško mesto Wies-banden kot zahvalo za zavodovo kakovostno delo. Darilo ima vrednost deset tisoč nemških mark in čeprav je bilo prav to — darilo, je moral škofijski zavod plačati v državno blagajno prometni davek.
LJUBLJANA — Volitev za parlament Študentovske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) se je udeležilo 33,8 odstotkov vpisanih študentov. Od 65 poslanskih mest naj bi si jih združenje katoliških študentov prilastilo več kot polovico (okoli 40) in s tem lahko sami sestavijo študentsko vlado.
Rojstvo: V Syracuse, ZDA, je bil rojen 22. decembra Martin Peter Jakoš, sin dr. Petra in ge. Klavdije roj. Malovrh.
Čestitamo!
Krsta: V nedeljo, 10. decembra, je župnik Tone Rant SDB krstil Valerijo Sabino Gaser, hčerko inž. Marka in prof. Ane Marije roj. Rant. Botra sta bila Adrijan Gaser in Janika Rant Pleško.
V soboto, 23. decembra, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Karolina Lucija Gianelli, hčerka Alda in Janike roj. Eiletz. Botra sta bila Pablo Agustin Gianelli in Lučka Makovec. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečnima družinama naše čestitke!
Novi diplomanti: Na Instituta Tecnolo-gico Buenos Aires (ITBA) je končal svoje študije in postal mehanični inženir Tomaž Žužek.
Martin Žužek iz Bariloč je 30. novembra končal svoje študije na Instituta Uni-versitario v Cordobi in postal letalski inženir.
Andrej Koželnik je 16. decembra na Moronski univerzi končal študije in postal licenciado en relaciones publicas y huma-nas.
Prof. Ivan Vombergar je na provincij-skem konservatoriju glasbe v Moronu končal študije klavirja in postal višji profesor klavirja.
Novim diplomantom toplo čestitamo in jim želimo vso srečo!
Slovenska vas
19.	novembra: V cerkvi Marije Kraljice je deset naših otrok prejelo prvo sveto obhajilo. Po večmesečni posebni pripravi na prejem zakramenta sv. evharistije in sv. spovedi je prišel težko pričakovani dan prvega sv. obhajila. Dan pred tem je bila v župniji skupna priprava prvoobhajancev in njihovih družin na zakrament spovedi.
5.	decembra: Kot vsako leto, nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo veliko naših najmlajših pa tudi starejših vaščanov, ki so nestrpno pričakovali njegov prihod. Da nam je ta čas prijetno in hitro minil, so poskrbeli otroci naše osnovne šole s kratkim prizorčkom o sv. Miklavžu. Sledil je prihod svetnika v spremstvu angelčkov, pa tudi parklji niso manjkali. Po zanimivem govoru, v katerem nas je sv. Miklavž pohvalil pa tudi pokaral, je sledilo obdarovanje otrok v dvorani.
8. decembra: Na dan slovesnega Marijinega praznika smo v Slovenski vasi zaključili šolsko leto. Zbrani v cerkvi Marije Kraljice, smo najprej s sv. mašo počastili Marijo in se ji zahvalili za uspešno končano šolsko leto. Ob tej priliki so letošnji prvo-obhajanci prejeli spominske podobe.
Po končani sv. maši se je v Hladnikovem domu začel program, v katerem so nastopili vsi učenci naše Baragove šole in pokazali delček tega, kar so se v tem letu naučili.
Uvodne besede je spregovorila voditeljica Baragove šole Mirjam Goljevšček in se zahvalila vsem, ki so omogočili, da je uspešno končano še eno šolsko leto: katehetom, učiteljem, staršem, „vsem, ki se soboto za soboto trudite in nudite otrokom vse, kar je v vaših močeh, da bi jim vžgali ljubezen do Boga in zavest, da smo Slovenci." Otrokom pa je svetovala: „Paziti morate, kako boste preživeli čas počitnic! Varovati se morate lenobe, ne smete pozabiti na molitev, na sveto mašo. Izkoristite ta čas za oddih, za šport. Z veseljem pomagajte staršem pri delu! V prostem času pa tudi vzemite v roke predvsem slovenske knjige."
Najprej so se predstavili letošnji osmošolci: Andrejka Burja, Monika Črnak, Veronika Kocjančič, Marjanca Urbančič in Damjan Rozina ter nam povedali marsikaj zanimivega o življenju in delu škofa Ireneja
LJUBLJANA — Slovenija je podpisala dodatni protokol, k sporazumu na področju prometa z EZ in tristranski zapisnik z EZ in Avstrijo, s katerim je Slovenija pridobila 3500 dodatnih dovolilnic za tranzit prek Avstrije. Dodatni protokol je bilo treba skleniti zaradi novonastalih razmer na področju tranzita slovenskih prevoznikov za po včlanitvi Avstrije v EZ
Friderika Barage, po katerem nosi ime naša šola. Od osmošolcev se je poslovila voditeljica šole Mirjam Goljevšček in poudarila: „Danes se poslavljate od osnovne šole. Redno ste prihajali k pouku, skrbno ste delali naloge, z odgovornostjo ste se učili.
Spoznavali ste lepoto Slovenije, nje zgodovino, jezik, kulturo... Zato tudi vi danes ne odhajate praznih rok. S seboj boste vzeli tisti dragoceni zaklad, ki so ga naši očetje prinesli iz domovine in ga čuvali kot najdragocenejšo svetinjo. Njihova goreča želja je bila, tudi v tujini ostati verni in zavedni Slovenci! Naša dolžnost je to izpolniti! Če bomo po naših družinah govorili in molili po slovensko, se udeleževali slovenskih sv. maš, obhajali praznike po slovensko, bo to največji dokaz, da njihovo delo in trud nista bila zaman."
V nadaljevanju programa so naši najmlajši — otroci od vrtca do razreda zapeli štiri pesmice. Sledil je nastop učencev 5. in
6.	razreda, ki so recitirali pesem Leni Peter in nas opozorili, kaj se zgodi s tistim, kateremu „ne diši" nobeno delo.
Učenci 4. razred so sestavili pravi orkester in nam zaigrali, zapeli in zaplesali, kaj moramo narediti, ko se navsezgodaj zbudimo,
Nato je skupina otrok od 4. do 8. razreda ubrano zapela štiri slovenske pesmi. Otroci 2. razreda pa so se v kratkem prizorčku spremenili v palčke, postorili to in ono namesto mamice ter jo s tem presenetili in razveselili.
Učenci 3. razreda so šli na obisk k dedku in ga prosili, da jim pove pravljico. Toda dedek ne zna pripovedovati pravljic in vse pove narobe...
Program so zaključili naši prvošolčki, ki so se že naučili brati in pisati prve črke. Prebrali so nam pomembno sporočilo: Vesele počitnice!
10. decembra: Člani društva Slovenska vas smo se zbrali na že tradicionalnem „članskem asadu". Ob tej priložnosti smo v svoje vrste sprejeli pet novih članov, ki so v tem letu dopolnili 18 let. Prav tako smo še posebej čestitali vsem tistim članom, ki so v letu 1995 izpolnili 50,60, 70, 80 in nad 85 let.
Predsednik društva Vinko Glinšek pa je v priložnostnem govoru med drugim dejal: „Smo v Hladnikovem domu. Zato spoštujemo slovensko besedo, pesem in slovenske običaje. Udeležujemo se naši skupnih prireditev, kulturnih in družabnih, da se izobražujemo in medsebojno bolj povežemo. V našem domu naj vlada pametno sožije in medsebojno spoštovanje. Naš dom — Hladnikov dom — naj bo podaljšek našega družinskega življenja!"
Z. A.
	Ill		
Počitnice v Hosteria Alpina v Villa Gessel Calle 307, št. 609, esq. Alameda 206, Villa Gessel. Rezerve Tel. 0-255-68066, ali v Buenos Airesu 791-6785/9697.
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel. 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 - 1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr, „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs -— odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 476-4435; tel, in faks 476-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dinerta y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Društvo nasilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko - Celje
V parlamentu je bil izglasovan zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki veljajo le za slovenske državljane. Društvo sprašuje, ali so vsi njegovi člani tudi slovenski državljani. Ker moram to sporočiti v Slovenijo, prosim vsakega člana, da mi to pove na naslov:
Cornelio Saavedra 3743, Carapa-chay 1605; tel. 763-4383; čez teden od 17. do 20., v soboto in nedeljo ves dan.
Spoštovani g. urednik!
V imenu Slovenskih krščanskih demokratov želim Vam, vsem bralcem ter vsem Slovencem v Argentini blagoslovljen božič in srečno novo leto 1996.
Izredno lepi trenutki, katere sem preživel med Vami, dragi argentinski Slovenci, mi ostajajo vedno v spominu. Občutil sem tisto slovensko pristnost, veselje, globoko narodno zavest in vero v Boga, ki nam daje zaupanje v svetlo bodočnost našega naroda.
Lepo pozdravlja,
Prof. Lojze Peterle
predsednik SKD
Drage Slovenke in Slovenci!
Prejmite najiskrenejša voščila za božič in novo leto 1996 ter želje, da Vam Vsemogočni nakloni milosti, miru, zdravja in družinske sreče.
Prejmite tople pozdrave!
Prof. Tine Vivod
podpredsednik SKD za zamejstvo in izseljenstvo
Blagoslovljen božič in srečno novo leto vam želijo dr. Peter Vencelj in sodelavci u.ada RS
za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Odbor SDO-SFZ
vošči blagoslovljen božič in srečno novo leto
vsem slovenskim organizacijam in mladini v Argentini ter vsem dobrotnikom.
Pristavska mladina vabi na SILVESTROVANJE,
ki ga bomo začeli z večerjo ob 22. uri,
nadaljevali z nizom smešnih prizorov in s plesom ob zvokih orkestra SANS SOUCI prav tja v jutro novega leta 1996. VAS PRIČAKUJEMO!
SILVESTROVANJE
v Slovenskem domu v San Martinu
32. decembra 1995 Ob 22. uri večerja ob spremljavi orkestra.
Vsi lepo vabljeni!
NAŠ DOM	SAN	JUSTO
SILVESTROVANJE
v nedeljo, 31. decembra ob 22. uri
V družinskem in prijateljskem duhu bomo skupaj z veseljem čakali novo leto.
Prijave za večerjo na telefon 651-6731 ali pri odbornikih Našega doma.
Vesele božične praznike in	
srečno, uspešno in zdravja polno leto 1996	
vsem Slovencem v Argentini	
Nika Dolinar	Janez Janša
Tiskovna predstavnica SDSS	Predsednik SDSS
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N™ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad lntelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
 ............... —rtf'
PONEDELJEK, 31. decembra: Pristavska mladina vabi na silvestro- t vanje ob 22. uri.	c
Slovenski dom v San Martinu: ob 22.
uri silvestrovanje.	,
V San Justu silvestrovanje ob 22. uri-
Iz življenja iz Argentine
(Nad. z 2. str.)
drugi pa so ga branili po odloku zvezne sodnice. Vsa zadeva je sedaj pred vrhovniO1 sodiščem, ki naj odloči, kdo mora pravza' pray soditi v tej zadevi ali zvezna ali pr0' vincijska sodna ustanova.
Ta zadeva je izreden primer, ki kažc kako se lahko enostavna stvar zaplete, k3' dar ni volje delovati po vesti in po zakon11' Kakor se sedaj zapleta imenovanje „tretj3' ga senatorja" po nekaterih provincah. In t° ne le v Catamarci, kjer peronizem vztraja n3 kandidaturi Saadija, marveč tudi v Santi3' go del Estero, v Formozi in drugod. Dej' stvo je, da nova ustava predvideva, da in*3 vsaka provinca v državnem kongresu tri sc natorje, dva naj zastopata večinsko strank0' eden pa manjšinsko. Tako pa o senatorj0 dejansko ne odločajo volilci, marveč pok' tične stranke. Ker pa ustava določa, naj to dogaja „po možnosti", sedaj po razni provincah domače skupščine trdijo, da A mogoče" imenovati te ali one osebe za SC natorja. Najbolj so s tem prizadeti radikal1' katerim peronizem bojkotira kar pet ka3 didatov, ki bi že morali nastopiti kot sen3 torji. In končno znova vse pride pred vrh°v no sodišče.
Kar se pa vrhovnega sodišča tiče, je 3
V
na prazno mesto imenovan sodnik V43 quez, katerega je vsa opozicija osporaV3 zaradi prijateljstva s predsednikom Men3” mom. Opozicija sedaj trdi, da dejansko juridične stabilnosti, ker je večina član0
vrhovnega sodišča naklonjena vladi in ^ odločajo bolj po željah predsednika kot r po vesti in pravici. V tem stanju in s tak1
vzdušjem vstopamo v novo leto.