. Dories" izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredniltvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor }e naslavljati pisma. Sefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisma brez podpisa. ttokopisi dopisov se ne načajo TELEFON St. 201. «fiortes* tune na leto 10 K, za pol Set 5 K, xa četrt leta 2 50. Utravntttvo se nahaja v „Narodni Tiskarat** ulica Vctiurifii it. 9. I* Of lfcSft se piačuje od čvetarostopn»« petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popmt. * Powamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gorilkih trafikah. Št. 66. V Gorici, v soboto dne 19. avgusta 1911, Leto XIII. Razmolrivanja o načrfu občinskega voL reda. Piše deželni poslanec dr. Stepančič. Svoječasno se je obelodanil načrt novega občinskega volilnega reda. To se je zgodilo z namenom, da bi se pri- čelo med slovenskirn ljudstvom čim ži- vahncjše razpravljanje o tern za našo deželo toli važnem predmetu in da bi se še pravočasno zvedeli morebitni to- zadevni pomisleki. Toda zaželjeni uspeh se Žal do se- daj ni dosegel. Le malo kritikov se je oglasilo in še ti s pohlevnimi, nebistve- ninii in glavnih načel, na katerih sloni načrt, se ne dotikajočimi željami. Po teh pojavili bi se moralo sklepati, da odgovarja načrt na splošno popol- noma razmeram v slovenskem delu de- žele in da more tedaj postati zakon. Priznavam, da za posameznega deželana, kateri irna samo goli zakon- ski načrt pred seboj, ni ravno lahko, da bi se spuščal tudi v razmotrivanje, večkrat !e v besedilu načrta skrttili na- čelnih misli in uinevan), da se vsled tega običajno omejujemo na bolj po- vrsne opazke. Vsaki nasvet se sicer z veseljcm sprejme in se bo na pristojnem meslu uveljavil, toda izrcči se inuramu tudi o umestnosti načclnih inisii načrta in o n o v o s 11 M, katere se nameravajo z njmi upeljati. Ker se bode v doglednem času v deželnem zboru o vgovoru stoječem na- črtu razpravljalo, je namen sledečega razmotrivanja, da bi zopet probu- d i I o z a n i m a nje za natančnejse pro- uČenje tega načrta in sicer tudi kar se tiče njegovih načelnih določb, katere ne pozna sedanji volilni red. V to svrtio bom tudi navajal do- ločbe do sedaj u?.e obstoječih novili ob- činskih volilnih redov za nizjeavstrij sko, predarlsko in posebno za kranj- sko deželo, tako da jih vsaki lahko pri- merja z onimi naSega načrta in si po- tem eventuelno zbere, kar se nui zdi, da odgovarja bolj našim razmeram. 1. Sedanji občinski volilni red do- loča v § 13. da se mora, v svrho se- stave volilnih skupin, skupni znesek vsega neposrednega d a v k a razdeliti na tri enake dele. Volilci, kateri plačujejo prvo tretjino vsega davka, spa- dajo v prvo skupino; oni, kateri pla- čujejo drugo tretjino v drugo sku- pino, in ostali volilci v tretjo voiilno skupino. V načrtu se je ta razdelitev po davku opustila in je prva načelna raz- lika med sedanjim volilnim redom in med načrtom, da se v načrtu ne vze- majo za podlago pri vstvarjanju teh prvih teles davki, marveč osebe, katere davek plačujejo. Sedaj se ne bo delil več davek v tri enake dele, marveč razdelilo se bode število dav- koplačevalcev v tri neenake dele, tako da bodo prve tri dvanajstinke le teh — skupaj z onimi priviligiranimi osebami, ki imajo voiilno pravico ne glede nato, ali plačujejo v občini kak davek — tvorile prvivolilni razred; štiri dvanajstinke davkoplačevalcev drugi vo- lilni razred, in zadnjih pet dvanajstink, tretji volilni razred Kar se tiče kakovosti plačanega davka, omenja naš načrt sploh le eno- Jetni v obči ii olačani neposredni davek in ne napravlja nikake razlike med razlicnimi vrstami neposrednih davkov. Ker bo gotovo marsikomu nejasno, kateri davki spadajo med n epos red ne (direktne ali izravne) davke, moram, da se bomo pozneje - posebno, kar se tiče tozadevno ne preveč jasnega zakona za Kranjsko — boljše razumeli, tudi o teh davkih in dokladah k istim nekoliko spregovoriti. Neposredni davki so: ZemUiški davek, hiSr.i (razredni in najemninski) ter 5% davek od dohodka, iz naslova zidanja hišnega davka prostih poslopij. Ti neposredni davki, kateri so spojeni z nepremičninami, se imenujejo: tudi re a 1 n i (s t v a rn i) d a v k i, v nasprotju s sledečimi, bolj na osebo se naslanjajo- čimi osebnimi davki. Le-ti so bili z zakonom od 25. oktobra 1896 St. 220 d. z. na novo urejeni. K njim spadajo: sploSni pridobninski davek, pridobninski davek javnemu polaganju računov pod- vrženih podjetij. rentni davek in osebno dohodninski davek, vstevSi davek od viSjih plač uradmkov. Občinskim dokladam so podvržene (podvrgljive) vse gori navedene vrste ncposrednih davkov, izvzemSi osebno d o h o d n i n s k c g a davka, ki je za- časno na podlagi posebnih deželnih za- konov prost doklad. Kar se tiče 5° 0 davka iz naslova zidanja hisnega davka prrstih poslopij, je omeniti, da mora lastnik nove hisc vendar plačati občinske doklade ravno v isti visokosti. kakor da bi se mu bil predpisal tozadcvni hisni davek. Lete se mu namreč odmerijo na pod- stavi sicer n e p 1 a č 1 j i v e g a, a od d avčne obiasti, v svrho izterjanja ob- činskih doklad vendar izračunjenega idealnega hišnega davka. For- malno lastnik nove hise tedaj sicer ne plača doklad k v govoru stoječemu 5% davku, pač pa plača dejanski običajne doklade od mnogo višjega, če tudi ide- alnega hišnega davka, katerega 5"/0 da- vek prav za prav le nadomestuje, Če tudi pod drugim imenom in, iz poseb- nih ozirov, v znižani meri. To se mi je zdelo potrebno po- vdarjati z ozirom na določbo volilnega reda za Kranjsko, s katero se bom pozneje bavil. ki polaga načelno važnost na dejstvo, piačuje Ii kdo v občini ob činskim dokladam podvržene davke, ali ne. Pride Še. Novi davki. Med glavnimi nalogami, katere bode morala nova poslanska zbornica rešiti in sicer najbrže uže v prihodnjem jesenskem zasedanju, so takozvane d ržavne potrebščine, med katerimi je gotovo ena najvažnejših nova davčna r e f o r rn a. Kaka bode ta nova davčna reforma, katero predloži vlada poslan- ski zbornici v prihodnjem jesenskem zasedanju, ni sicer natanjko še znano in niso dotični zakonski načrti tudi še Izdelani, vendar pa hočejo nekateri uže dane« vedeti, kako nainerava vlada ure- diti novo davčno reformo. Vladi se namreč jako mudi in bode vse storila, da se nova davčna retorma reši uže v prihednjem jesen- skem zasedanju, to pa zaradi tega, da bode smela uže pri sestavi državnega proračuna za prihodnje leto 1912 raču- nati z višjimi dohodki, katere pričakuje od nove davčne reforme. Davščlna na spirit In osebnl dohodninski davek. Uže danes je gotovo, da sprejme su/anja vlada v svoj finančni program dve točki, ki sta se nahajali tudi v finančnem programu prejšnje vlade. In ti dve točki sti: 1. Zvišanje davščine na spirit, 2. Zvišanje osebno dohodnin- skega davka. Glede prve davSčine se bode tudi sedanja vlada držala sklepov prejšnje vlade, namreč da se mora po- višati davščina na spirit od 90 do 140 K pri vsakem hektolitru, dočim se bode načrt glede osebno dohodninskega davka nekoliko razločeval od načrta prejsnje vlade, in to posebno kar se tiče kon- trole knjig trgovskih in obrtnih pod- jetij. Visji dohodek. kaierega bo dona- šalo povišanje davsčine na spirit se ra- čuna pnbli?.nu na ietnih 30 miiijünov krön, ki sc bodo jtdnakomerno raz delile med državo in dežeiami. Od po- višanja osebno-dohodninskega davka pa pnčakuje vlada visji dohodek. ki bode znašal kakih 15 milijonov krön. Monopol na ožlgallce. Kakor hočejo vedeti razni 1 isti. se je sedanja vlada uže cdločila tudi za monopol na užigalice. Ni pa se Se od- ločila. kako da hoče ta monopol izvesf. Na vsak način se bode moral tak mo- nop&l raztegniti ali na prodajo užigalic ali pa na izdelek istih. Ako bi se ho- tela vlada okleniti monopola na izdelek užigalic, morala bi hočes nočeš mono- polizirati izdelovanje užigalic, kakor tudi njih prodajo. Potemtakem bi mo- r ala država podr?aviti vse uže obsto- ječe tovarne za užigalice ter satna po- skrbeti za izdelovanje užigalic, kakor tudi za njih prodajo in sicer nele v naSi državi, ampak skrbeti bi moraia tudi za izvažanje užigalic v inozemstvo. Proti takemti načinu monopoliziranja so se pa tehniki uže izrekli, češ, da bi podržavljenje zasebnih tovaren za uži- galice trčilo ob jako velike težkoče, in ravno tako in s Še večjimi sitnostmi da bo združeno izvažanje užigalic v inozemstvo, ako bi je hotela vlada v lastni režiji oskrbovati. Nameravalo se je tudi oddati v najem monopol na užigalice kaki privatni družbi, a ta misel se je kmalu opustüa. Zato pa prevladuje mnenje. da bode država mo- nopolizirala ie prodajo užigalic ter da bode podržavljenje zasebnih tovaren za užigalice opustila. Vsled tega bi za- sebne tovarne še r.adalje smele obsto- jati, ampak produkeija užigalic v njih bi se omejila na neko določeno količino. Finančna uprava bi kupovala od za- sebnih tovaren užigalice za določene cene in bi potem iste sama prodajala po zvišani ceni. Prodajo užigalic bi po- tem prevzeli tobakarnarji in druge trgovine, ki bi bile za to določene. Za izvoz užigalic v inozemstvo bi potem država ne skrbela, marveč bi istega oskrbovale tovarne. Dandanes se izdela v obeh državnih polovicah 148 milijard komadov užigalic v skupni vrednosti 21 milijonov kron. Od teh užigalic se porabi v naši državni polovici 100 mi-' lijard komadov užigalic v vrednosti 15 milijonov kron, dočim se jih porabi v ogrski državni polovici 46 milijard v vrednosti 57 milijonov kron, v Bosni in Hercegovini pa se jih porabi 2 mi- lijardi in pol v skupni vrednosti 300.000 kron. Prodaja užigalic v Avstriji, katero bi odslej prevAla država, bi znaSala 7p milijard, nl Ogerskem 31 milijard, v., Bosni in iercegovini 6 milijonov i|f en četrt komadov užigalic v skupni vrednosti 167 milijonov kron. V ino- zemstvo se jih izvozi le 30 milijard komadov v skupni vrednosti 4 milijo- ne kron. V kompetentnih krogih so mnenja, da država vsaj v začetku ne bode imela nobenega posebnega do- bicka od prodaje užigalic, kvečjem bode dobiio država pri ti prodaji 5 do 6 milijonov kron. Vsi ti viSji dohodki, katere pri- Čakuje vlada od nove davčne predloge, pa ne bi zadostovali za pokritje držav- nega primanjkljaja. ako bi neki srečen slučaj ne bil priskočil državni upravi na pomoč. Tu se gre namreč za za- puSčinsko pristojbinc po ranjkem ba- ronu Rotschüdu. Rotschildova zapuSčina je bila namreč cenjena na 700 milijo- nov kron. Od te zapusčine bodo morali Rctschildovi dediči plačati na zapuSčin- ski pristojbini 29 milijonov kron, tore] skoraj toliko. kohkor pnčakuje vlada od zvišanja osebno dohodninskega davka v enem letu. Drugi dobiček se obeta vladi od kovanja novega srebrnega de- narja. Kovanje novega denarja je bilo skienjeno v našem parlamentu, nikakor pa še ne v ogrskem. Vlada bo torej smela računati na dobiček, katerega bo imela pri kovanju novega srebrnega de- narja Se-le potem. ko se bode tudi ogrski državni zbor izrekel za to ko- vanje. V obeh državnih polovicah se bode namreč skovalo 50 milijonov ko- madov po dve kroni in 100 milijonov komadov po eno krono. Dobiček, kate- rega bode imela naša državna polovica od kovanja novega srebinega denarja bode znašal približno 26 milijonov kron. — Dopisi. Bovec. — S. Gregorčičev večer je preteklo nedeljo v Bovcu sijajno uspel. Vse točke so bile dovršene in so ob- Činstvo popolnoma zadovotjile. Dekla- movalki-gospici Mimi Rejderjeva in Eleonora Straussgitl sta deklamovali pravilno in z vnemo; vsi pevski zbori — izborni. Čestitati je Bovcu na spret- nem in marljivem pevovodju, a temu na izvrstno izvežbanih pevkah in pev- cih. Posebno je očaral zbrano občinstvo — zbor malih deklic, spremljan nagla- soviru od 11 letne Strausgitlove hčerke. To je bilo zares kaj posebnega in je vzbudilo občno navdušenje. Vsa cast pevskemu druStvu na dovrSeni priredbi, ki je naklonila !o- škim pogorelcem nad 200 kron pod- pore. — Nabralo se je namreč na vstopnini in sedežih 134 kron 42 v, Temu so dodali loški letoviščarji še 48 kron in sicer gosp. drž. poslanec Fon 20 K, dr. Rudolf (iruntar 20 K, drž. nadinžener ölessich 4 K, gospica Dora mark. Obizzi 2 K, gospica Zora Klav- žarjeva 2 K. Zabavi sc je torej pridružila do- brodelnost. Utile dulci. Suša na Vipavskem. Naše vasi nam preti slaba letina uničiti. Uže 28. aprila je toča v Preserjih pobrala eel vinski pridelek, sedaj pa nam grozna suša uničuje Se zadnje upanje, namreč turSico, tako, da se vsi poprašujejo, kako se bo v prihodnje živelo in kako mestne godbe. in zaradi tega je izostal tudi koncert mestne godbe, ki je imel biti sinoči kakor navadno na Travniku. (Je se pa ozremo po vogalih mestnih ulic, vidimo na istih kar mrgoleti lepa kov, ki vabijo na javne plese tu in tarn, in med semi se nahaja tudi iepak, ki vabi na javni pies, ki se ima obdrža vati jutri Podturnom v Gorici. Z ozi- rom na vse-to je torej sklepati, dasma- tra zdravstvena oblast v Gorici javne plese kot prafilatično sredstvo p r o t i k o 1 e r i! Kaj ne ?! Tako pri nas v Gorici, dočim je sežansko okrajno glavarstvo pr-epov edalo obdrža vanje javnih plesov vsvojempod- ročju. Potemtakem so mnenja o tem profilatičnem sredstvu proti koleri — namreČ plesu — pri raznih oblastih različna. Vojaške vaje na Krasn. Nemski llsti pišejo, da se jim zdi čudno, da se vojaške vaje na Krasu ne prekličejo in to vsled pojavljajoče se kolere in pa tudi vsled slabe letine in pa vsled po- manjkanja vode. Vojaške čete da se uže pomikajo iz Gradca, Maribora in Ljubljane proti Krasu. Pričakovati je, da vojaško poveljstvo vendarle prekliče vojaške vaje na Krasu. Pomanjkanje vode v Gorici in na- gigtratov! benj anlockt. V Gorici imamo pomanjkanje vode in celo i/. javnih vod- njakov teCe voda le ob določenem času. Sliši se pa, da nekateri magistratovi benjamincki imajo na svojih dumovih vode koltkor hočejo. Tako se je te dm čitalo v laških listih, da magtstratni uradnik C. Via P. Ison/.o ima doma vode kolikor hoče, med tern ko vsi drugi sta- novalci se morajo posluzevati javnih vodnjakov le ob doiočeni uri, ko voda iz vodnjakov teče Pravijo. da dotični magistratni uradnik ima ključek za vodo in si jo odpre kadar se inu poljubi in Žvižga na vse magistratove odvedbe v tem o/.iru. — To jc dvojna mera, vse obsodbe vredna. Ce moramo trpeti po- manjkanje vode [lies'cani. naj trpimo v>l alt nobedcn! Ta bi bila res lepa: .Mi- ¦gistratovi benjaminčki bodo rabili vodo za zalivanje zelenjadt in za kopanje, med tem ko mi $e za kuhanje jo ni- mamo. Ali ne pkičujemo vsi cnako? Češki katoliški shod v Olomuca, ki se je vršil te dm, jesijajna mamfestacija Če- škega katoliskega ljudstva. Na nedelj- skem manifestačnem obhodu po mestu Je katoliska misel triumjirala. Do 40.000 glav broječa množ.ica je ohhodild olo- muške ulice in tako dajala duska kato- liškemu navdiisenju. Nasiednjedni sose vrSila razna siavnostna zborovanja, na katerih sose temeljito razpravljajo verska. narodna, obrtniška in strokovna vpra- šanja. Zborovanj so se udeležili vsi če- ški škofi, visoka gospoda, češki katoti - ški državni poslanci in brezštevilna množica katoliškega češkega ljudstva. To zborovanje katoliških Čehov je sija- jen dokaz, da naši bratje Čehi prodirajo s prepričanjem, da le na podlagi pravega krščanskega dela, življcnja in uČenja se lahko zida zgradba dušnega in telesnega blagöstanja. Varnostne odredbe proti koierl, izdane od naših oblasti so še precej stroge. Vsak potnik, ki pride iz Trsta, mora biti po prihodu na dom pet dni v opazovanju Nov sludaj kolere se ta teden ni pojavil v Trstu in v okolici. V sredo zvečer je umrl v Trstu za kolero sluga ¦ „Anglo - Banke", 43letni Evgen [Peiizzari. Po običajni obdukciji ga bodo pokopali po predpisih, t. j. po- noči. Rakev, ki jo polože v grob, bodo poškropili z živim apnom. Preteklo je torej pet dni, da se ni pojavil v Trstu oziroma okolici noben slučaj kolere. Ako bo to stanje trajno, je težko uganiti, ker se je po zadnjih vesteh v pomorskih mestih kolera jako razvila. Tako n. pr. v Carigradu, l:jer je 60 novih slučajev koiere. Tudi Italija je vedno bolj okužena. iz vseh teh tujih krajev prihajajo parniki' z blagom in potniki v Trst in bati se je, da se ne zanese še več bacilov v naše kraje. Edino, kar nas more tolažiti, je ener- gično postopanje naše vlade, kateri gre v tem slučaju vse priznanje. Kolera na Rekl Na Reki so se po- javili štirje novi slučaji kolere. Oboleli so in sicer: IS ietna lnes Callis, 32-letni Emil Zavadlav, 7 ietna Antonija Zvr- zetič in 22-letna Marija Zorzin. Vse te obolele osebe in tudi one, ki so bile v kaki dotiki Ž njimi so spravili v bol- nišnico. Dosedaj je v reški bolnišnici 74 oseb na opazovanju brez onih na koleri obolelih. Tudi na Sušaku se je baje pojavil en šlučaj kolere. Antomobiil, ti so pravi pospeše- valci kolere in jetike, posebno sedaj v tem neznosnem prahu. Hrezobzirno div- jajo po cesiah in za njimi se vzdigu- jejo celi oblaki prahu, katerega morajo Ijudje hote all nehote požirati Komodno se vozi v automobilu elegantna dama, in čim bolj se ona v njern Sopiri, tem več prahu povžijejo ubogi pasanti. Ali ni nobenega zakona, ki bi uboge pešče vzel v zaščito prtd divjajočimi avtomo- bili? Uže koliko rezkih je padlo na nasiov automobilistov! Zdravstvene obla- sti, kje steVI ratnetoa odredba soper avtomo- blisko divjtiie ¦ Budimpestanski me- stni giavar )e odredil, da se ima tislim avtomobiiisiom. ki se ne pokorijo od- redbi, da imajo po mestu le z določeno hitrostio vo/ni. odvzeti licenca. Kaj pamctna naredba, ki naj bi Jo v Av- strijt postu-mali! PodovI se v Solkanu prihodnjo nedclju igra .Divji lovec" na islem me- stu in ob islum času kakor minuli torek. Pnčakuje se obilne udelczbe zlasti iz mesta. Hudo ntklestll je v turek opo- Ittdne nek Jos. Bttetnik v Rožni doltni nckcga Marvina. Vzrok, zakaj ga je natcpd ni /nan. Biležnik je bit aretiran. Ker Je pel avstrijskl cot ft&leäe petnl je bil te dm obsojen nek 20-letni (ial i/. Ogleja na 7 dni zapora ObesU se je v Pari v n edel jo 20 ietni kmel Irankovič. Mater je poslal v (iradisče, da je nemoteno izvrsil sa- momor. V oktobru bi moral nastopiti vojasko slu^bo. Pomanjkanje vere! Porotnlška sasedanja v öorioi bodo odslej vsako ieto Štirikrat in ne dvakrat. kakor doslej. Tako je odločilo tržasko visje sodisče. Izpred sodtšoa. V pondeljek je bil radi posilstva obsojen na 5 mesecev ječe nek Živec iz ČrniČ. Umrli so v Gorici od dnc 31. jultja do 9. avgusta na domu: 38 Ietna Clau- cig Terezija, zasebnica; 72 Ietni Cartocci Conrad, kapelnik mestne godbe v po- koju; 1 dan stari Parnvgiani Bruno; 35-letni Huber Anton, kočijaž; 1 dan stari Weinberger Renat; 75 Ietna Bizjak Jo- žefa, zasebnica; 1-mesečni Claucig Ka- rol; 5-meseČna Janowsky Ivana; 4-me- sečni Brajda Rudolf; 39-letni Afrič Sta- nislav iz Zadra, c. kr. računski oficijal. — V bolnišnici usmiljenih bratov: 70- letni Cej Blaž iz Ravnice; 76-letni Jarec Andrej iz St. Petra; 36-letni Cenčič Jo- žef iz Kreda, kmet; 69-letni Kržaj Jakob iz Solkana, kmet. — V ženski bolnišnici: 37- Ietna Škrjanc Ana z Banjšic; 2-me- sečna Terčič Antonija iz Gorice. Bolnikl. — V bolnišnici usmiljenih bratov je vseh bolnikov 175, v ženski bolnišnici pa 153. Podružoioa avstro-ogrske banke se ustanovi v Gorici. Nesreöa. — Danes zjutraj se je v Selu na Krasu splašil vol posestnika Perdec Antona. Vol ga je z rogom sunil v levo okot katero se mu je izlilo. Dobil je še druge poškodbe. Težko ranjenega so koj prepeljali v goriško bclnišnici. PozarJ'i T Hookah — Minute dni so se pojavili kar trije požarji v okolici Ronk. Prvi je vsplamte! v soboto po- poludne pri nekem Furlanu in zgorelo je vse seno v vrednosti 300 K. Drugi požar se je pojavil v nedeljo v" Selzu blizu Ronk. Sest kop sena je zgore'lo kolonu Vjnz. Včeraj zjutraj pa je nastal požar na Krasu nad Ronkami blizu Ver- meljana. Gorela je trava in suhljad. Ga- sit ste priSle dve stotr.iji vojakov in ognjegasci. Škoda je velika. Nek častnik je zgubil pri tej priliki mošnjiček s 400 kronami. Ha krtojski kmetljskl soli na Orma se prične celoletna in zimska sola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 prostih mest. PlaČujoči učenci plačujejo v Ietni soli' 300 K na lcto, v zimskem tečaja pa 150 K. Prošnje za sprejem in za usta- nove je poslati ravnateljstvu imenovane sole do 15. septempra t. I. Tarn se dobe tudi natančnejša pojasnila. Tprasanje uvoia argentlnskega oiesa. - Te dni se je seSel na Dunaju mmisterski svet, ki se je bavil v prvi vrsti z vprasanjem uvoza argentinskega mesa. Uže prejSnji teden namreč so se vrSiti v Budimpešti pogovori med za- stopniki nase vlade in med zastopniki ogrske vlade v tej zadevi. Pnslo ni do nikakcga sporazuma, ker stavi ogrska vlaJa dp nase vlade prevelike koinpen- zacijske zahteve zato, da bi dovolila uvoz argentinskega mesa v naso driavno polovico. Tudi na minssterskem svetu na DunajU se ni pnslo 5e do nikakega sklepa. marveč sklepaio se je le o no- vih pogujih. katere naj bi zastopniki naše vlade, ki se podajo te dni zopet v Budimpesto. ponudili ogrski vladi v svrho dovoljenja uvoza argentihskega mesa. Zdi se pa uže danes, da ne bode nasa vlada pri ogrski ničesar opravila in da ne bode mogla poslanski zbornici v prihodnjem zasedanju o nikakem vspehu poročati, ampak le o pogajanjih, ki so se vršila. Ud ali quid fecisse vi- deatur. Argeotlnsko meso v Trstu. -~ Te dni sta dospela v Trst dva parnika z argentinskim meson\ katerega pa ne smejo izkrcati. ker je to prepovedala viada. in sicer ker noče Ogrska privoliti v nadaljni uvoz argentinskega mesa v naso drzavo. Govori se, da odplujeta omenjena dva parnika z argentinskim mesom v Ancono, vsled Cesar je nastala med mestnim prebivalstvom ne samo v Trstu. marveč tudi po drugih mestih velika razburjenost. Tržaška trgovska zbornica se je brzojavnim potom obr- nila do trgovinskega ministerstva z zah- tevo, naj se v izkrcanje argentinskega mesa privoii, ker cene domačega mesa od dne do dne rasejo in bodo v do- glednem času še bolj poskočile, ker ne bodemo smeli dobivati v Astrijo letos tudi srbskega govejega in prešičjega mesa z ozirom na trgovinsko pogodbo s Srbijo, s katero je bilo določeno le gotovo število zaklane govedi in preši- čev, ki se je smelo v Avstrijo prepe- ljati in ki je sedaj uže izčrpano. Trgo- vinsko ministerstvo pa ni dalo dosedaj še nobenega odgovora, pač pa poročajo listi, da se Ogrska trdovratno brani pri- voliti še v nadaljni uvoz argantinskega mesa. Otrok sgorel v navzoönostt oöeta. Učitelj Arhar si je zgradi! ob morski obali pod Sv. Križem pri Trstu leseno hišico, v kateri je prebival z družino v času počitnic. V sredo popoludne je 3-letni sinüek Bogdan spa! v koči, oče se je sprehajal ob morju, med tem ko se je en sin kopal. Nakrat zagleda o€e kočo v plamenu. Zgorela je cela koča s 3-letnim sinčkorn vred. Kako Je na- stal ogenj, se ne ve. flroien tin dlvjega odeta. — V ponedeljek zjutraj se je odigral v Trstu grozen čin. 44-letni družinski oče Sed- mak je v svojem stanovanju v Trstu T ulici Boschetto ustrelil lastnega 15-let- nega sina Ivana in 12-letno hčerko Ma- rijo. Ko je videl, da se otroka valjatav potoku lastne krvi in da se borita s smrtjo, je nameril samokres Še proti sebi in se ustrelil enkrat v sence in enkrat v usta. Mlada Marija je kmalu potem umrla, kajti tri kroglje so ji pre- drle prsi in ji ranile srce, oče Sedmak je tudi kmalu potem, ko so ga prepe- ljali v bolnisnico. umrl, Ivan pa se Še danes bori smrtjo. — Ljudje v nisi so še spali, ko je nesrečni oče moril svoja otroka. Gospa, ki je stanovala blizu njegovega stanovanja, je slišala strele in obupno upitje otrok, a je bila vsaka pomoč zamanj, kajti Sedmak je streljal lastne otroke in potem še samega sebe v zaklenjeni sobi. Otroka sta spala, ko je oče prvikrat ustrelil na hčerko. Vzrok temu groznemu činu nesrečnega očeta je iskati baje v tem, ker je oČe zapravil neki tuji denar in seveda živel tudi tako. kakor živijo mnogi malo- vredni ljudje. Hada toöa je padala dne 16. t. m. v okolici Poreda v Istri. Uže mnogo let ni padala tamkaj tako debela toča, ki je uničila skoraj ves vinski in poljski prideiek. Posebno hudo so prizadete ob- čine Vabrigl. Frata in Sbandati in potem vasice okoli Baderna. Skoda se ceni na pol milijona krön. Slaba lotina za krompir In ojene posledice. Listi poročajo. da se bodo morale za letos zaradi slabe krompir- jeve letine na Češkem. v Sleziji in na Moravskem zapreti tamošnje tovarne za skrob (štirko) Pooiorsöaka vojne iadije „R&- detzkj" v Puljn so težke verige sidra odsekale glavo, ki je padla v morje. Pač strašna nesreča 1 Tatvlna pri belem dneva — V srecjo popoludne sta se približala v Trstu v ulici Goldoni kovaču Staziček iz Tržiča, ki je prišel ta dan po opravilih v Trst, dva mladeniča in mu za hip zastavila pot !:den se mu je postavil na desno stran, drugi na levo. Hkratu pa sta po- spešila korake ne da bi mu kaj storila ali pa rekla. Stazičeku se je to čudno zdelo. iNehote je segnil z roko v žep pasu. s katerim je bil opasan, in tu se je prepričal, da mu je zmanjkala srebrna ura z verižico vred v vrednosti 36 K. Opozoril je na to prvegaredarjaki ga je srečal, in temu se je posrečilo dobiti v pest oba zlikovca, ki sta 19-letni Alfred Smerdü in 17-letni Jušt Kukanja, obadva stanujoča v Trstu. To se je zgodilo v eni najobljudenejših ulic ob 4. uri po- poludne. Domača pltna zdravUenja zahte- vajo malo časa in denarja! Profeson dr. Cantani. svetovnoznani raziskovajeo na polju sladkornih boleznt, je dognal naslednje: Naravna Franc Jožef-ova grenčica, zavživana na tešče, ne učin- kuje samo kot lahko odvajalno sred- stvo, ampak tudi od časa do časa re- gulira delovanje Želodca tako, da po- polnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varov. Poneverjenje pri „Matlcl Srpskl". Knjigovodja Markovič, ki je. z blagajni- kom Manojlovičem poneveril pol mi- Ijona krön „Matice Srpske". je bil v Srbiji aretiran. Društveni sluga po imenti Jankovič, ki ima 60 K mesečne place Vsem gospodliijam toplo priporočamo K01INSK0 CIKORUO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = v korist obniejnim slovencem. davke plačalo in drug a opravila oprav- ijalo. Vode nimamo, ne pitne ne druge že več tednov. Ako Bog ne da dežja, kaže popoinoma na vseh koncih i$ krajih slabo. Bog se nas usmili! PoliHčni pregled. Notranji politico! položaj. Kakor poročajo listi, se poda knez Thun prihodnji teden v lšl, kjer bode sprejet od cesarja. To avdtjencijo sprav- Ijajo v dotiko s češko nemškimi poga- janji, ki bi se imela pnčeti v najkraj- šem času, ker ravno od izida teh *po- gajanj je odvisna tudi delazmožnost no- vega državnega zbora. Na tako pičio iRanjšžno, kot jo je imela prejšnja vlada, se baron Gautsch ne more opirati, ako hoče izvesti delavni program, ki je bii označen v prestolnem govoru. Izdatno večino zamore pa ustvariti le z vsiopom čeških državnih poslancev v vladno ve- čino. Ako se bode to baronu Gautschu posrečilo, je danes še jako dvomljivo, posebno pa, ako bi hoteli Čehi in Nemci ystrajati vsak na svojem dosedanjem stališču. Prvi pravijo namreč: Najprej mora biti odstranjena iz češkega dežel- nega zbora nemška obstrukcija. Da se pa to doseže, priti mora na vsak način najprej do dotičnega sporazuma mej čehi in Nemci, Drugi pa, namreč Nernc», so se pri svojem shodu v Celovcu iz- javili, da delazmožnost državnega zbora ne sme nikakor biti odvisna od nem- ško-češkega sporazuma. Torej popolno- ma nasprotujoči si stališči. Nastane torej vprašanje, ali se bode baronu Gautschu posrečilo prepričati Nemce ali pa Čehe, da odstopijo eni ali pa drug! od svojega dosedanjega stališča. Kriza v vojnem ministerstva „N, W. Tagblatt" poroča", da se prememba v vojnem ministerstvu izvrši dne 18. septembra. Naslednikombarona Schönaicha bo imenovan general Kro- batin. — „Arbeiter Zeitung" pa pravi, da se izvrši sprememba šele okoli novega leta, ker bi se hotelo sedaj pomašiti vsa nasprotstva v visokih vojaških kro- gih, da se s tern prepreči Skandal, kije itak že prevelik. Častna sablja za čraogorskega kralja. „Reichspost" poroča s Cetinja, da hoče o Malisori. ki so se povrnili v do- movino, pokloniti v znak hvaležnosti črnogorskemu kralju Nikoli častno sabijo z zlatim ročem. V to svrho bodo nabirali denar leto dni. Maroško vprašanje, Med Francijo in Nemčijo ni prišlo še do sporazumljenja o znani maroški zadevi, ki je žugala uže minuli mesec zažgati vojni plamen med- tema dvema državama, ki bi pa ne ostal lokaliziran le na Francijo in Nemčijo, marveč bi se raztezal tudi na Angleško, ker bi bila v slučaju izbruha kake vojske med Francijo in Nemčijo, skoro gotova An- gleška priskočila na pomoč Franciji. !z začetka so se pričeta pogajanja jako uuodno zasukala in govorilo se je uže, da bode sporazum med Francijo in Nemčijo v najkrajšem času perfekten. Zdaj pa pišejo kolikor nemškl toliko tudi francoski listi, da so prišla pogajanja do neke mrtve točke, preko katere ne morejo dalje. Francija bi bila baje še nekoliko voljna ustreči neka- terim nemškim zahtevam, ali vmes po- seza vedno tudi Angleška, ki Nemcem absolutno odreka pravico imeti kako ' vojno luko bodisi v Maroku, bodisi celo v Congu, čeravno je ta slednje francoska last. Kakor se vidi, igrata Angleška in Francoska proti Nemčiji, in če se sme. verjeti poročilom, ki pri- hajajo v nemške in francoske liste, sta začeli Francija in Nemčija zadnji čas zbirati vojaštvo na mejah, tako namreč Francoska na nemški meji, Nemčija pa na francoski meji Jedna kakor druga pa se seveda izgovarjati, da se gre tu le za vojaške vaje. Qarovi Z|^oUfc\ Dom" te ^Jošlo na*«$u ung&^štvu: Nekateri fi^rantje so na^j^j. & K. JoŽef Sko- čir, ^ekan v Devin^ 40> L. Bog plačajl Oomače in razne vesti. Vse one gg. naročnike, ki do sedaj še niso plačali zaostaU naročnine, pozivljamo, naj to čimprej store. 0 prillki 81. rojstoega dne na- šega presv. cesarja so se obdržavale včeraj po širni Avstriji razne slavnosti. Tako tudi pri nas v Gorici. V četrtek zvečer sta obhodili vojaška in mestna godba glavne iilice. Vojaška godba svi- rala je pred poslopjem c. kr. okr. gla- varstva, pred knezonadškofijsko palačo, na balkonu katere je bil naš prevzvi- šeni knezonadškof, potem pred župa- novim stanovanjem in pred stanovanjem goriškega brigadirja. Po mestu so bila nekatera okna razsvetljena. Včeraj zju- traj je 21 strelov iz topov na goriškem gradu naznanilo, da praznuje naš sivo- lasi vladar 81. rojstni dan, nakar je vojaška godba priredila obhod po mestu. Ob 8*30 uri predp. je bila sv. maša na Rojcah, katere se je udeležilo vse v Gorici se nahajoče vojaštvo. Vo- jaki so oddajali strelne salve med po- sameznimi deli sv. maše.' Po končani sv. maši je bil defile pred brigadirjem. — Ob 10. uri predpoludne je pel v stolnici slovesno pontifikalno sv. mašo z veliko a/istenco naš prevzvišeni kne- zonadškof, katere so se udeležili za- stopniki civilnih in vojaških oblasti. — Ob 1. uri popoludne je bilo oddanih z goriškega gradu 24 strelov iz topov in sicer to o priliki napitnice na našega presv. cesarja, katero je obdržaval go- riški brigadir pri časiniškem dinoju v v vojaški častniški obednici. — Raz mnogih hiš v mestu so vihrale zastave. Razni c. kr. uradi so imeli včeraj po- poludne prosto. Bolezen sv. Očeta. — Sv. Oče pa- pež se počuti boljše. Njegove rnoči se večajo. Pavijo pa, da na trdno zdravje sv. Očeta ni več misliti. V listih čitamo, da je nek časnikar govoril z dunajskim nuncijem mons. Bavona. Na vprašanje, kdo bo prihodnji papež je le-ta baje od- govoril: Ali Rampolla ali Maffi. Deželni in drž. poslanec mons. prošt dr. Faldntti je nevarno obolel na vnetju črevesnega slepiča. V pondeljek zvečer so ga pripeljali v tuk. boinišnico usmiljenih bratov, kjer ga je operiral dr. Defranceschi. Operacija se je posre- čila in zdravstveno stanje bolnika je po- voljno. Upanje je, da kmalu popolnoma ozdravi. Na c. kr. visoki šoli za poijedelstvo na Dunaju položila sta učiteljski izpit za vinarske in sadjarske sole gg. Er- nest KlavŽar, drž. put. kmetijski učitelj v Gorici in Vladimir Kuret, (sedaj) drž. vinarski asistent v Spljetu. üöiteljske vestl Izgorlške okollce. V svoji seji dne 17. t. m. je c. kr. okr. šolski svet za goriško okolico sklenilna- slednje premembe in nameščenja. Izmed u č i t e 1 j e v pridejo : V Čepovan Ciril Kofol, v Dol Mirko Perko, v Dornberg I. Brie, v Prvačino Berce iz Čepovana, v Kanal J. Novak, vSv.Križ Leopold Paljk, v Levpo Emil Hojak, v Plave I. Reja, v Murovec Franc Bajt, v Gabrije Furlani, v Rihemberg Liviič, v Bate Alfred Win- kler, v Ločnik >J- ic: Bensa. —Od uč i- teljic so nasth.ii ne: V Cerovo Šavli, v Kronberg Medvešček, v Zalošče Križman, v Banjšice Droč. — Za učiteljice ročnih del sta ime- novani: za Reriče Marija Godnic, za Bate I. Breščak. üötteljska imenovanja na Tolmln- skem. — Provizorična: Marcola za Logje, Likar za Ponikve, Trdan za Ota- lež, Obleščak za Ravne, Vyzorek za Podbelo, Bravničar za Stržišče, Bratina Milena za Žago, Pagon za Bovec, Silič za Podmelec, Miklavič Albin za Vrsno- Krn, TrebSe Ivan za Trnovo, Štrajnar za Sedlo, Štrukeij za Čezsočo, GerŽelj Ivan za Plužnje, Pod^ornlk za Volarje, Sivec za Čadrg-Laz, Kalan za Bovec, Bogataj za Tolmin, Boltar za Breginj, Muznik za. Sočo, Guanin za Robedišče, Bradaškja za Trento in Andrejčič za Temljine. Na svoja definitivna rnesta pri- dejo: Ločniškar v Drežnico, Jevšček v Voice, Gruntar v Staroselo, Mesar v Cerkno, Bratina Ivan na Reko-Stražo, Koch v Log, Fajgelj Rafa,el je imenovan začasnim voditeljem v Sedlu. Nelepa protekoija. Uže v zadnji Št. našega lista smo namignili, da se namerava v goriškem okrajnem šolskem svetu imenovati neka učiteljica, ki je komaj letos prilezla iz sole, za učiteljico nekje v bližini Dornberga, a da morajo druge starejše* čakati zaradi edine napake, ker so naredile izpit prej kakor le-ta učiteljica. In to se je zgodilo. Hčerka dornberškega učitelja Križmana je dobila službo v bližini svojega očeta, čeravno je šele 1 e t o s nare- dila učiteljski izpit, med tern ko neka- tere učiteljice čakajo leta in leta, pre- dno dobe službo. « Seveda, KriŽmanova hčerkaje ne- kaj več vredna kakor druge! To n i prav I Tržio v nevarnostl ?! In spet se je oglasil tržaški židič „Piccollo" instrah in groza ga je, ko pomisli, da se Slo- venci v TrŽiču množe in množe. Včeraj je priobčil dolgo jeremjado, v kateri toži o napredovanju Slovencev v Tržiču, o nameravni ustanovitvi slovenske šole,o slovenskih restavracijah, o ladjedelnici, ki je gnezdo Slovencev, o nekem do- htarčku, ki hujska proti tržiškim Lahom, o nekem Slovencu na tržiški postaji, o nekem nameravnem slovenskem shodu v restavraciji „International", katerega so Lahi preprečili s tern, da so uže po- prej zasedli dvorano, o slavizaciji trži- ške sodnije. Konečno pozivlja tržiško županstvo, naj vendar naredi potrebne kprake, da se slavizacija Tržiča ne bo nadaljevala, sicer se v malo letih Mon- falcone res spremeni, v TržiČ. — Tako „Piccollo". K tej jeremijadi^ tržaškega krivo- nosca rečemo mi, da za Tržič niše taka nevarnost za italijanstvo, kakoršno vidi on. Daleč smo še, daleč. Veseli bi bili, da bi bilo vse res, kar piše „Piccolo". — Da se Slovenci v Tržiču množe, to je res! Pa zakaj bi se ne? Saj sma- tramo Slovenci TržiČ za jezikovno me- Šovit kraj! Ob vznožju našega Krasa leži, naš južni Kras gravitira na Tržič in naši KraŠevci puščajo mnogo de- narja v Tržiču. Sicer pa se je mnogo kraških Slovencev, ki so se v Tržiču naselili, poitalijančilo. Saj to pričajo spa- čena slovenska imena nad raznimitrži- škimi trgovinami. Da bi vsi ti ostali res pravi Slovenci, no, potem bi se smelo govoriti o nevarnosti slovenske poplave v Tržiču, 0 nameravani ustanovitvi sloven- ske sole so pa tako Lahi kakor Slo- venci prepričani, da je neobhodno po- trebna. Svoj čas, ko se je ta misel spro- žila, so Lahi rekli, da saj ni Slovencev v Tržiču. Sedaj pa pišejo o nevarnosti slovenske poplave. Torej mora uže pre- bivati toliko Slovencev v Tržiču, da je Lahe pred le-temi stra.h. Ergo: Sole ni- majo Še nobene — potrebna je torejl Slovenskih šolodolžnih otrok je gotovo nad 100 II In vsi ti naši otroci naj se poitalijančijo? Ali ni „Lega" ustanovila solo v čistoslovenskem Devinu, v Pod- gori, v Neblem, v katerih krajih je veliko manj laških Šolodolžnih otrok kakor vTržičuslovenskih? Pravza prav bi moral ustanoviti slovensko Šolo v Tržiču okr. Sol. svet gradiščanski, ako bi hotel vejtno izvrševati svojo dolžnost! Seveda, pri Lahih je malo pravice! V vodstvo ladjedelnice se zaganja „Piccollo", češ, da sprejema le-to toliko slovenskih delavcev, kolikor se jih o- glasi, Lahe pa da odslavlja. To n\ resl Domače laške delavce vodstvo ladje- delnice ne odslavlja, pač pa kalabreže, katerih domovina je onstran morja in ki so prišli trgat iz ust kruh našim de- lavcem. To je popolnoma pametno. Če pa bo sčasoma več slovenskih delav- cev v tržiški ladjedelnici kakor laških, temu ne bo krivo vodstvo, pač pa Lah! sami, ker se jih toliko za delo ne oglaša*kakor Slovencev. No, pa saj je tudi dvetretjini Slovencev na Goriškem in le ena tretjina Lahov. Torej krivice nikjer ni videti. Seveda, tržiški Lahi bi hoteli, da bi se vsi Slovenci, ki se na- selijo v Tržiču, nakrat poitalijančill. Enkrat je bilo tako, danes ni vei. Tempi pasati! ( Potem opisuje „Piccollo", kako vl- soko svoto je posodila neka ljubljanska banka nekemu Tržičanu. Hiša sstavbi- ščem je vredna 54.000 K. Ljubljanska banka pa je dotičniku posodila za to hišo 70.000 K, nakar zastoče „Piccollo*, da bo ta hiša svoj čas slovenska last Da so Lahi preprečili svoj čas shod tržiških Slovencev v restavraciji „Inter- national", to jim ni v nikakrSno cast. Sicer so tržiške Slovence s tern svojim korakom vspodbudili, da se bodo še vstrajne^še borili za svoje pravice in za slovensko solo. Namesto da bi bili tržiški Lahi še hvaležni Slovencem, ki pustijo toliko denarja v laških trgovinah, jih v za- hvalo za to še preganjajo. Dobro! Tr- Žiški Slovenci si bodo to zapomnili in se bodo še bolj organizirali tako, da ne bodo imeli potrebe s kronami Lahov šikanirati. Kdor sč]e veter, žanje vihar! To naj si „Piccollo" zapomni! Posledlce prooesa „Banka Po- polare". Med procesom „Banka Popo- lare" je osumničil obtoženec dr. Luz- zatto pričo zdravnika dr. Baderja, če§, da je on oddal na rihenberški posti pismo, naslovljeno na državno pravd- ništvo, v katerem je leta pozival isto, naj začne postopati proti dr. Liuzattu radi goljufije — Zaradi tega sumničenja je dr. Bader uložil tožbo proti dr. Luz- zattu, in obravuava o tej zadevi se bo višila dne 21. t. m. Več tožb — vsaj tako se sliši — bo uloženih proti raznim osebam, ki so bile v zvezi s krahom „Banka Popo- lare". Pravijo, da še dolgo ne bo konca teh razkritij. Dr. Bader, zdravnik v Gorici, ki je bil v nadzorstvu „Banke Popolare* je mora! isti doplačati 600.000 K. Torej ob celo to svoto ga je spravila „Banka Popolare". Anton Orzan, znani trgovec s ko- lonijalnim blagom v Gorici je zgubil pri „Banca Popolare" 450.000 K. Pritožbo nlčuosti so prijavili zago^ vornikr obtožencev Luzzatta in Lenassija ki sta bila obsojena zaradi poloma „Banka Popolare". Državno pravdniätvo v Goriol se pritoži zaradi prenizkoodmenjenekazni, ki je bila izrečena nad obfoženci, ki so zakrivili polom „Banka Popolare*. Čegava obvelja?— Proti obsodbi, ki je bila izrečena nad obtoženci, ki so zakrivili polom „Barka Popolare" je uložil državni pravdnik pritožbo radi prenizke kazni, zagovorniki pa so ulo- žiii pritožbo radi previsoke kazni. Če- gava obvelja? Tombola „Slovenskega sirotlšoa" se bo vršila dne 17. sept, na dvorišču restavracije „Central". Srečke so na pro- daj pri upravi „Primorskega lista". Javnl plesl — profilatlčno sred- stvo proti koleri?! Zdravstvene oblasti so v zadnjem Času, odkur se je začela pojavljati v Trstu in Istri kolera, odre- dile razne zdravstvene ali prav za prav varstvene odredbe, ki naj bi preprečile razširjenje te strašne bolezni in jo ko- likor le mogoče uže v kalu zatrle. Med temi varstvenimi odredbami so razne prepovedi javnih shajališč, dirk in celo romanj na božja pota. Kakor smo ravno- kar doznali, je zdravstvena oblast v Go- rici prepovedala tudi javne koncerte, a si jc pri tern nabral 100.000 K pre- moženja, je bil tudi aretiran. Manojlo- vičev zastopnik je izjavil, da trpi Ma- nojlovič na omehčanju možganov, Splofinl štrajk aoglešklh želeini- farjev. — V četrtek so vsi železničarji na Angleškem se izrekli za splošno stavko. Viada in železniške družbe upajo, da bodo s pomočjo neštrajkujočega per- sonala prcmet v reduciranem obsegu mogie vzdrževati. JV Liverpolu je prišlo zopet do krvavih izgredov, ko so štraj- kovci napadli remize Iramwaiske že- leznice. Več oseb je ubitih in ranjenih. Vlada misii, da bo generalnega štrajka v dveh dneh konec štrajkovci pa upajo na popolno zmago. Vellkanskl ligredl Strajkovcev. — Iz Liverpolu na Angleškem se poroča, da so štrajkovci v noči od četrtka na petek počenjali grozovitosti. Demolirali so elektrarno in plinarno tako, da je vladala popolna tema po mestu. Štraj- kovci so besneli po mestu. Vojaštvo je nastopilo ob svitu bakelj. Štrakovci so udrii v trgovine, jih oropali in razdejali. Okoli polunoči so udrii v skladišče tramvajev in je zažgali. Ko je prišlo vojaštvo na lice mesta je bilo sprejeto s kamenjem in s sireli iz revolverjev. Bitko [med vojaštvom in štrajkovci je razsvetljeval velikansk plamen, ki je švigal z gorečega skladišča tramvajev. Okoli 2. ure popolunoči so se štrakovci pol astili morske luke. Vojaštvo je na- stopilo z nasajenimi bajoneti. Štrajkovci so streljali na vojaštvo. Ko se je začelo svitali se jo nudil grozen prizor: Več mrlvih je ležalo po tleh, ranjenih pa nad 200, večinoma vojakov in policajev. Promet v mestu je ustavijen. Slika re- volucije je. VČ*'aj so pairulirali po me- stu vojaki kc iiki in pešci z nabiti pu- škami in z r, °nimi bajoneti. Bati se je novih nemirov. V luko ste pripluli dve vojni ladji. — Živež se neznansko dra?a. Noben vlak ne prihaja v mesto. Nekateri mesarji so uže zaprli mesnice, ker nimajo kaj klati. — Štrajkujoči že- lezničarji se divje obnašajo. Drobtinice. Strašna smrt — Iz Dortmutha v Ameriki se poroča, da je živel v neki občini rudar Galo v vednem prepiru z lastno ženo. Neko noč, ko je ta spala je oblil posteljo in njo s petrolejem in zažgal. V groznih mukah je urnrla. Po 33 ietlh aretiran z&radi nboja. Iz Zagreba poročajo: Te dni so areti- rali tukaj bivšega četovodja Sasa Dra- goviif, ki je 1. 1878 v vojski v Bosni v družbi z še tremi drugimi vojaki na- padel hišo posestnika Mehaga Muslab- dija v Bosni in zahteval od njega denar. — Ker le-ta ni hotel tega sto- riti, je četovodja ustrelil nanj in na staro mater njegovo. On je bil koj mrlev, stara mati pa je bila težko ranjena. Ovadila je divjaški napad vo- jaškim oblastim, a vse iskanje roparjev je bilo zaman. Napadalec Sasa Dra- govič je namreč pobegnil v inozemstvo. Sedaj pa se je vrnil domov in roka pravice ga je koj prijela. Ker je petelln pel v zgodnjih ju- tranjih urah in tako zbudil zaspane Amerikance, je ovadil scdišču nekhišni posestnik nekega mesta v Ameriki za- radi kolenja nočnega miru — ne pe- teiina, pač pa posestnika petelina. Modri sodnik je razsodil: Nalaga se obto- žencu, da preskrbi, da njegov petelin ne bo smel peti pred 6. uro zjutraj, si- cer bo on, lastnik petelina spet sklican pred sodišče. Na raiDjn so spekll razbojniki v Parnju v Rusiji 14-letnega dečka, ki se je pcdal z nekim učenjakcm na poto- vanje po ruskih samotah. Oba so raz- bojniki ubili in dečka na ražnji spekli. Davek na mačke so upeljaü v Monakovem. Od vsake mačke bo plačati 5 K davka. Ta davek opravičujejo s tem, da pravijo: Alack v Monakovem je preveč, snažnost v stanovanjih trpi in pa mačke v javnih vrtovih lovijo koristne tiče. KJe so lopoTl! Iz New York poro- čajo: Reka Hudson prinaša v Ne.w York skoro vsak dan grozne najdbe zločinov, katerih policija nikoli ne more zasle- diti. Skoro vsak dan pride v New York z vodo nebroj kosov Človeških trupel, katere reka nosi s seboj kukor v od- kritje groznih zločinov, ki zahtevajo maščevanje. Resnica je, da se mora v mestu ali pa kje v bližini nahajati lo- povska banda, ki ubija ljudi, jih seka na kose, potem pa meče v vodo za hrano ribam. V manj nego enem tednu so našli v reki Hudson sledeče stvari: Truplo ženske brez glave, rok in nog. Levo nogo moškega, odsekano od ko- Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- licl Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščint po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Fraoc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Klokcar ffl. Horvat v Gorici Gosposka ulica štev. 12 ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindrepo naj- nižjih cenah. V zalogi'ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku- puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri- poroča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežba strogo poštena. Restavracija Brezje pri Mariji PomagaJ p. Radovljlca Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". ToČim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ušaj9 restavrater Brezje. Svoji k svojim I Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Korrtu St. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. lena. Desno nogo moškega v čevlju. Žensko levo nogo. Rebra in desno moško roko. Truplo brez glave, noge in roke, v takem stanju, da se ne more pove- dati, je moško ali žensko. Žensko levo nogo. Vsi ti ostanki trupelj so se našli v zalivu okoli kipa boginje Svobode. Lepa hiša z vrtom v lepem kraju v Vrtojbl se odda: v najem. Več se izvč v našem upravništvu. Nova trgovina z železnino ^w PINTEK & LENARD v Gorici v Raštelju St. 7. Velika zalcga železa, cementa, kuhinjskc posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi vtostroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Prvi c. kr. WH priviligirani '"• ¦ uVCIOJ ZaiOga . 7m , , x, BORlCß modnega blaga, gotovihoblok lavod za clvllne in vojaške _ .. * ,n „',,- uniforme na Travnitiu lu perila VSAKE VRSTE. Stqjte 1 Kdo ne pozna tvrdke Stojte! Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v G O R I G I štev. 9? Vsakdo po/na to tvrdko, ker in in na prodaj Original Victoria »ivalne ntrujt*, ki »o naj- boljši, najcenejäi, najtrpežnejai, najlažji, ki de- lajo äe po lO-letni uporabi brozäunuio, hitro in točno. Original Victuri» Sivalni ntrojl so se vsem Siviljam, krojači>m in drugim močno pri- ljubili. Vsakdo naj Hi ogleda pred nakupom šival- --------- ' —=- ne^a stroja — .. .....— „Original Victj.ia" Sivalne stroje. Tvrdka <3a na razpolago učiteljico, ki poučuj« brezplačno. Z Original Victoria äivalnimi »troji se izvrSuje vsakovralno umetno vezonje (rckamiranje) itd. itd. Ta tvrdka irna na prodaj vsakovrstno kmctijsko nrodj«-: slamorcxnioe, »ti- •kalnice. drozgalnize (stroje za« ¦nastenje groxdja), pluge, brane itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj naj- boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znamko K ERŠ E V A N I & Č Ü K, ki jih sama izd^luje. Kadalje, puske, «aiwokrese, drugo belgijsko oroije, «tie- Ijivo. — Potem najboljše gramofone. Daje na obroke. CENIKI se razpošljajo =^ zastonj. s===^ :)n/jpiiÄ«JAn „Ljubljanske kreditnc banke" tt sl All Tsl' I I 11 I J|-----8e bavi z vsemi v banCno stroke spadajočimi posli.-----If Ills I , . U vll vLLJIII vvil fllog- na hnjižice obrestujt po !•/,•/.. »lose v tehačem računu po dogonoru. I U V/ Xli X. V . . Delnlika glavnlca K 5,000.000. Ceiltrala V Ljubljani. - Hezenml zaklad K 450.0OO. - =============== P ODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.------------------------------