GEOLOGIJA 58/1, 81-88, Ljubljana 2015 doi:10.5474/geologija.2015.007 Doliostrobus taxiformis iz sotekih plasti pri Dobrni Doliostrobus taxiformis from Socka beds in Dobrna area, Slovenia Ale šOSTER1, Barbara POTO^NIK KRAJNC2 & Vasja MIKUŽ3 1Dobrna 20, SI–3204 Dobrna, Slovenija; e-mail: geolog.baucigmail.com 2Center 10, SI–2393 ^rna na Koro{kem, Slovenija; e-mail: barbarapotocnikkrajncgmail.com 3Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: vasja.mikuzntf.uni-lj.si Prejeto / Received 19. 5. 2015; Sprejeto / Accepted 2. 7. 2015 Klju~ne besede: flora, eocen, Doliostrobus, sote{ke plasti, Slovenija Key words: flora, Eocene, Doliostrobus, Socka beds, Slovenia Izvle~ek Prispevek obravnava ostanke iglavca vrste Doliostrobus taxiformis iz rjavosivih laporovcev zgornjeeocenskih sote{kih plasti, ki izdanjajo na južnih pobo~jih med Vra~kovim vrhom in Gru{evcem severno od Dobrne. Med ostanki iglavcev so najpogostej{e vejice z listi. Zelo redke so luske storžev. Abstract This paper is discussing remains of conifer species Doliostrobus taxiformis from brown-grey marls belonging to Upper Eocene Socka beds, which outcrop on the southern slopes of the Vra~kov vrh and Gru{evec north of Dobrna. The material consists mainly of leafy twigs and of rare cone scales. Uvod Na južnih pobo~jih Pa{kega Kozjaka, severno od Dobrne, izdanjajo eocenske sote{ke plasti. V njih je na posameznih delih mogo~e najti premogovne le~e in zoglenele ostanke rastlin (sl. 1). Sote{ke plasti so plasti glinavca, laporovca in pe{~enjaka med katerimi se pojavljajo le~e s premogom. Sote{ke plasti se razprostirajo med Dobrno in Socko, Konji{ko goro, Bo~em in Roga{ko Slatino. Ponekod je na njihovi bazi, na triasnih karbonatih odložen konglomerat s premogom. Sote{ke plasti so v bazalnem delu razvite kot sladkovodna tvorba in po profilu navzgor prehajajo v braki~na ter v tipi~na morska okolja; sprva v robnomorsko in nazadnje v globoka sublitoralna ali okolja zgornjega batiala (Mio^, 1972; jelen et al., 2000; ciMerMan et al., 2006; Pavši^, 2006). O najdbah fosilne flore z obmo~ja Socke, ki leži le nekaj kilometrov stran od Dobrne, sta pisala že unGer (1850) in ettinGshausen (1858), ki sta v svojih delih identificirala ve~ kot 100 razli~nih fosilnih vrst rastlin. Od tedaj naprej pa podrobnej{e obdelave in raziskav fosilne flore s tega obmo~ja ni bilo. Prve makrofloristi~ne ostanke smo na{li jeseni leta 2013 v vseku novo narejene gozdarske vlake pod Vra~kovim vrhom, kjer smo odkrili razmeroma pestro združbo rastlinskih ostankov in mehkužcev. Raziskave smo nadaljevali leta 2014, kjer smo približno na isti koti na sosednjem hribu, imenovanem Gru{evec, na{li v materialu iz izkopa za stanovanjsko hi{o bogato združbo rastlin, {koljk in piritiziranih kamenih jeder polžev. V pisanje tega prispevka nas je vodila najdba izredno ohranjenega ve~jega skupka listnatih vejic, ki pripadajo izumrlemu iglavcu Doliostrobus taxiformis. Primerek je predstavljen na tabli 2. Poleg tega primerka je bilo najdenih {e ve~ manj{ih fragmentiranih vejic iste vrste, tri storževe luske, ter ve~ ostankov listavcev. Geoloka zgradba obmo~ja Južna pobo~ja Pa{kega Kozjaka gradijo paleozojske in mezozojske klasti~ne in karbonatne kamnine, ki s stali{~a strukturne ~lenitve pripadajo Južnim Alpam (Placer, 2008). Najstarej{e kamnine predstavljajo paleozojski, zgornjekarbonski skrilavi glinavci, kremenovi pe{~enjaki in konglomerati ter apnenci, ki nastopajo v ozkih luskah in pripadajo Vitanjskemu nizu kamnin (raMovš,1960;Mio^,1972). Sledijo jim mezozojski, spodnjetriasni klasti~ni dolomiti in anizijski dolomit. Kenozojske kamnine s strukturnega vidika pripadajo Panonskemu sistemu bazenov, ki so jih skozi paleogen in neogen zapolnili sedimenti Paratetide. Sedimenti Panonskega bazena so na raziskovanem obmo~ju odloženi v pogreznjenih delih Južnih Alp (Placer, 2008). Paleogenu pripadajo zgornjeeocenske sote{ke plasti laporovcev in glinavcev z le~ami premoga, ki jih najdemo severno in vzhodno od Dobrne (ciMerMan et al., 2006; BreziGar, 2007). Prav tako je zgornjeeocenske starosti svetlo siv Ale šOSTER, Barbara POTO^NIK KRAJNC & Vasja MIKUŽ Sl. 1. Situacijska skica nahajali{~ fosilne makroflore Fig. 1. Situational drawing of fossil macroflora localities grebenski lo{ki apnenec, imenovan po vasi Loka severozahodno od Dobrne (BreziGar, 2007). Neogenu pripadajo spodnjemiocenski, egerijsko­eggenburgijski kremenovo glavkonitni pe{~enjaki in konglomerati, ki pripadajo gov{kim plastem ter karpatijske klan{ke plasti. Klan{ke plasti gradijo morski pe{~enjaki, laporovci in bre~e s karbonatnim vezivom (BreziGar, 2007). Paleontolo{ke raziskave, rezultate katerih podaja ta prispevek, so se izvajale v zgornjeeocenskih sote{kih plasteh severno in severovzhodno od Dobrne. Material in metode Obravnavan material predstavljajo vejice z listi in redkeje semenske luske, ki so bili najdeni na južnih pobo~jih Pa{kega Kozjaka severno od Dobrne, natan~neje pri zaselkih Klanc in Zavrh nad Dobrno (sl. 1). Fosilni material je najden v sivih do rjavih laporovcih. Fotografije za table so bile posnete z digitalnim foto aparatom »Canon PowerShot S2 IS«. Dosedanje makrofloristi~ne raziskave sotekih plasti Prvi je makrofloristi~ne ostanke iz sote{kih plasti opisal unGer (1850) v svojem delu »Die fossile Flora von Sotzka«, ki je flori pripisal izjemen pomen. Dolo~il je 121 razli~nih rastlinskih ostankov, ki jih je razvrstil v 68 rodov. Sote{kim plastem je pripisal eocensko starost. Obmo~je nastanka sote{kih plasti je interpretiral kot otok, kateri je bil del ve~je združbe otokov, ki so ležali v oceanu med Evropo in Afriko. Paleogeografsko je obmo~je umestil na vzhodni del južne hemisfere, ter jo zaradi posebnega tropskega zna~aja primerjal s floro Oceanije, kjer srednja letna temperatura zna{a med 18 in 22°C. Menil je, da so se ostanki dreves in grmovnic, ki predstavljajo floro sote{kih plasti, odlagali v lagunah, ki so postale izolirane od morja zaradi naravnih jezov; v teh lagunah so ostanke rastlin prekrili glinasti sedimenti (unGer, 1850). Kasneje ettinGshausen (1858) revidira unGer­jevo delo (1850) ter s primerjavo z recentnimi vrstami sklepa na napa~no poimenovanje ve~ine primerkov. Primerke ponovno klasificira in jih razvrsti v {tiri skupine (»Arten des I, II, III, IV Grades«), med katerimi v prvo skupino uvr{~a makrofloristi~ne ostanke dolo~ene nedvomljivo, v ostalih skupinah pa pri njihovem dolo~evanju in poimenovanju obstaja dvom o dolo~ljivosti oziroma jih po njegovem mnenju ni mogo~e taksonomsko opredeliti. Hkrati ettinGshausen (1858) v svojem delu dolo~i nekaj, za sote{ke plasti novih vrst in raz{iri popisano makrofloristi~no združbo na danes poznanih 134 vrst, ki pripadajo 75 rodovom. S fosilno floro sote{kih plasti se je ukvarjal tudi junGwirth (2003a, 2003b, 2004), ki je obravnaval taksonomske opredelitve paleogenskih rastlin iz najdi{~ v Sloveniji, na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini in njeno problematiko. Ale šOSTER, Barbara POTO^NIK KRAJNC & Vasja MIKUŽ Spodnjo sladkovodno molaso ena~i s Sote{kimi plastmi, plastmi pri Zagorju, Radoboju in Häringu na Tirolskem. V Avstriji je Doliostrobus taxiformis opisan iz spodnjeoligocenskih (rupelijskih) ~rno-rjavih terciarnih laporovcev in bituminoznih laporastih apnencev s premogom pri Häringu na Tirolskem (ettinGshausen, 1853; ButzMann et al., 2009). Iz spodnjega oligocena je vrsta najdena tudi v glinah formacije Tard na severnem Madžarskem pri mestu Eger. Prav tako je spodnjeoligocenske starosti najdi{~e blizu Santa Giustina v italjanski Liguriji (haBly, 2010). Taksonomija Doliostrobus taxiformis je izumrla vrsta iglavca, ki je v preteklosti zaradi svojega morfolo{kega polimorfizma bila pripisana razli~nim rodovom: Araucarites, Cryptomeria in Sequoia (junGwirth, 2004; Kva^eK, 2011). Kljub razlikam ima Doliostrobus skupne lastnosti z araukaridami; imajo podobno morfologijo pelodov ter po eno seme na storževo lusko (Kva^eK, 2011). Samostojno družino Doliostrobaceae je leta 2002 postavil Kva^eK. V omenjeno družino spadajo tipski rod Doliostrobus Marion in dva fosilna rodova: Araucarites Krutzsch – Araucarites europaeus Krutzsch, 1971 zaradi razpr{enih pelodov; in Doliostoboxylon Dolezych zaradi strukture lesa (Kva^eK, 2011). Na podlagi lesa, dolo~enega kot Doliostoboxylon, velja D. taxiformis za veliko lesnato drevo. Doliostrobus taxiformis v Evropskem paleogenu nastopa v treh oblikah; D. taxiformis (Sternberg) z. Kva~ek var. taxiformis, var. sternbergii Mai et Walther ex Z. Kva~ek in var. hungaricus (Rásky) Z. Kva~ek et Hably), ki se med seboj lo~ijo po strukturi kutikularnih celic. Razprava V sote{kih plasteh na obmo~ju Dobrne je ostanke Doliostrobus taxiformis mogo~e najti v obliki igli~astih vejic in fragmentov storževih lusk. Na terenu nismo opazili in situ ali ex situ debel, panjev ali korenin, zato lahko re~emo, da so ostanki fosilne makroflore bili podvrženi transportu zato lahko nahajali{~e opredelimo kot hipavtohtono ali alohtono. Ohranjene so le bolj obstojne rastlinske komponente, kot so kutikule in smole (DroveniK, 1984). Mikroskopskega preparata kutikule nismo napravili, za to ne moremo dolo~iti variacijske oblike, lahko pa glede na obliko semenske luske (tab. 1, sl. 6-8) sklepamo na variacijo sternbergii Mai et Walther ex Z. Kva~ek (Kva^eK, 2002; fig. 3c). Vendar na podlagi semenskih lusk ne moremo vseh primerkov enozna~no pripisati tej variaciji. TABLA 1 - PLATE 1 1 a Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi. Naravna velikost. Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig. Natural size. 1 b Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi. Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig, same specimen, other side. 2 Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi (2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig (2×) 3 Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejice z listi (1,2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twigs (1.2×) 4 Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi. Naravna velikost. Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig. Natural size. 5 a Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi (2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig (2×) 5 b Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejica z listi, isti primerek (3,5 ×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, leafy twig, same specimen (3.5×) 6 Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, storževa luska (2,5×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, cone scale (2.5×) 7 a Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, storževa luska (2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, cone scale (2×) 7 b Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, storževa luska. Druga stran (2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, cone scale, other side (2×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, storževa luska (3,7×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, cone scale (3.7×) Doliostrobus taxiformis iz sotekih plasti pri Dobrni TABLA 1 - PLATE 1 Ale šOSTER, Barbara POTO^NIK KRAJNC & Vasja MIKUŽ Zaklju~ki V zgornjeeocenskih rjavo sivih laporovcih sote{kih plasti severno od Dobrne je bila odkrita razmeroma pestra združba fosilne flore. Prispevek obravnava del najdenih makrofloristi~nih ostankov, ki pripadajo izumrli vrsti iglavca Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek. Primerki so bili najdeni v useku gozdarske vlake pod Vra~kovim vrhom in v izkopanem materialu za stanovanjsko hi{o na obmo~ju Gru{evca. Najdeni ostanki predstavljajo zlasti vejice z listi in storževe luske brez ohranjenih semen. Akumulacija rastlinskega drobirja je hipavtohtona ali alohtona, saj na terenu nismo opazili debel, korenin ali ~okov. So pa med materialom ohranjeni bolj obstojni deli rastlin, kot so kutikule in drobne kapljice smole. Analiza kutikule ni bila narejena, ker pa je {tudija kutikule nujna za dolo~itev variacije, smo pri dolo~evanju ostali na nivoju vrste. Med plastmi laporovcev sote{kih plasti so opazne tudi akumulacije nedolo~ljivih polžev in {koljk. Doliostrobus taxiformis from Socka beds in Dobrna area, Slovenia Conclusions In Upper Eocene brownish-gray marlstones of Socka beds north of Dobrna a relatively diverse fossil flora assemblage has been found. This paper deals with a part of macrofloristic remains belonging to conifer species Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek. Fossil specimens were collected from a new forestry trail under Vra~kov vrh and from material excavated for residental house in the area of the Gru{evec. Fossil material consists mainly of leafy twigs and of cone scales, without seed preserved. Accumulation of plant debris is hypautochthonous or allochthonous, since no roots, logs or tree stumps were observed. Among the material, only most resistant parts of the plants, such as cuticle and tiny resinous droplets are preserved. Cuticle analysis was not performed; since its analysis is mandatory for determening the variety of the species our determination stays at the species level. Between the marlstone strata, accumulations of indeterminate gastropods and bivalves are found. Literatura BreziGar, a. 2007: Geolo{ka pisna dedi{~ina Šale{ke doline in okolice. Geologija, 50/2: 233–245, doi:10.5474/geologija.2007.017. ButzMann, r., Fisher, t. c. & reiBer, e. 2009: Makroflora aus dem inneralpinen Fächerdelta der Häring-Formation (Rupelium) vom Duxer Köpfl bei Kuferstein/Unterinntal, Österreich. Zittelania A48/49: 129–163, Taf. 1–4. ciMerMan, F., jelen, B. & sKaBerne, D. 2006: Poznoeocenska benti~na foraminiferna favna iz klasti~nega zaporedja med Socko in Dobrno in njen kronostratigrafski pomen. Geologija, 49/1: 7–44, doi:10.5474/geologija.2006.001. DroveniK, M. 1984: Nahajali{~a premogov, nafte in zemeljskega plina. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana: 120 p. ettinGshausen,c. 1853: Die Tertiäre Flora von Häring in Tirol. Abhandl. d.k.k. geolog. Reichsanst. II. Bd, 3 Abth. Nr. 2: 1–109, Taf. 1–31. ettinGshausen, c. 1854: Die Eocene Flora des Monte Promina. Denkschrift. Der Mathem.-Naturw. Wien, 1–28 p., Taf. 1–14. ettinGshausen, c. 1858: Beiträge zur kenntnis der fossilen Flora von Sotzka in Untersteiermark. Sitzungsb. Keiserl. Akad. Wiss. Wien. Math. Naturwiss. 101/28: 471–567, Taf. 1–5. ettinGshausen, c. 1867: Die fossile Flora des tertiärbeckens von Bilin. I. Theil: Enthaltend die Thallophyten, kryptogamischen Gefässpflanzen, Monokotyledonen, Coniferen, Julifloren und Oleraceen. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, 26/1: 79–174, Tab. 30. haBly, l. 2010: The Early Oligocene of Santa Giustina (Liguria, Italy) – Revision and comparison with the flora of Tard clay formation. Rivista Italiana di Paleontologia e Stratigrafia, 116/3: 405–420, Tab. 1–5. heer, o. 1855: Die tertiäre Flora der Schweiz. Der Naturforschenden Gesellschaft in Zurich, 1–30, Taf. 1–50. junGwirth, e. 2003a: Prikaz paleontolo{kih raziskav v Zasavju. Geolo{ki zbornik 17. Oddelek za geologijo, 72–75. junGwirth, e. 2003b: Paleogene flora of Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina. Nat. Croat., 12/3: 151–156. TABLA 2 - PLATE 2 Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek, vejice z listi (0,9×) Doliostrobus taxiformis (Sternberg) Kva~ek,, leafy twigs (0.9×) Fotografije (Photos): Ale{ Šoster & Barbara Poto~nik Krajnc Doliostrobus taxiformis iz sotekih plasti pri Dobrni TABLA 2 - PLATE 2 junGwirth, e. 2004: The determination and taxonomic problems of Palaeogene fossil macroflora from Slovenia and Croatia. Nat. Croat., 13/2: 187–196. Kva^eK, z. 2002: Novelties on Doliostrobus (Doliostrobaceae), an extinct conifer genus of the European Palaeogene. J. Nat. Mus., Nat. Hist. Ser. 171/ 1–4: 131–175. Kva^eK, z. 2011: Late Eocene flora of Ku~lín near Bílina in north Bohemia revisited. Acta Musei Nationalis Pragae. Series B – Historia naturalis, 67/3–4: 83–144. Kva^eK, z. & haBly, l. 1998: New plant elements in the Tard clay formation from Eger-Kiseged. Acta Paleobot., 38/1: 5–23. Ale šOSTER, Barbara POTO^NIK KRAJNC & Vasja MIKUŽ Kva^eK, z. & teoDoriDis, v. 2007: Tertiary macrofloras of the Bohemian massif: A review with correlations within Boreal and Central Europe. Bulletin of Geosciences, 82/4: 383– 408, Fig. 1–5. Mio^, P.1972: Tolma~ lista Slovenj Gradec. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. Zvezni geolo{ki zavod Beograd, Beograd: 111 p. Pavši^, j. 2006: Geolo{ki terminolo{ki slovar. ZRC SAZU, Ljubljana: 331 p. Placer, l. 2008: Osnove tektonske ~lenitve Slovenije. Geologija, 51/2: 205–217 doi:10.5474/geologija.2008.021. raMovš, a. 1960: Razvoj mlaj{ih paleozojskih skladov v vitanjskem nizu. Geologija, 6: 170–234. unGer, F. 1850: Die fossile Flora von Sotzka. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, 2/1: 131–197, Taf. 1–68.