III. leto. Štev. 45. 1916. november 5. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriki . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov počila, domá 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Pijanost je pot v nečistost. ,Bratje, ne opijanite se od vina; to v nečistost pela.* (BL V. 16.) Če pa že vino v nečistost vodi, kaj mo pravili še od žganice, ruma i drügi spodobni opojnih pijač, štere kak besni psi raztrgajo najlepšo čast človeka : čistost, nedužnost. Če bi jaz to trdio, jaz vam ednaki, slab grešnik, ne bi mi dužni bili vervati. Bi mi lehko pravili: nema drügoga dela pa nam zato glasi te neverjetne reči. Ali da je sv. Düh Bog, večna Pravica, Štera ne more krivice glasiti, právim, da nam sam Bog po sv. Pavli apoštoli naznanja, ka vino v nečistost zapelava, moremo vervati. Čüdno, zakaj se pa te tak priporača, širi vživanje opojnih pijač ? Bog je ne priporača, to je stalno; more je zato hodi düh. Pa ka té dela to, nam posvedoči pali sam Bog, dajoč po sv. Petri apoštoli Opomin: „Bratje trezni bodete, i vrhostüjte, zato ka vaš protivnik vrag, kak erjoveöi oroslan hodi ekol i išče, koga bi požro. “ (I. Pet. V. S—9.) Te vrajži oroslan širi Opojne pijače i ž njimi nečistost pa teliko drügih grehov. Ga bomo bogali? Mo pijanost i kaj v pjo vodi zagovarjati? Ne pozabimo, kaj nam glasi Maticérkev v osmini Vsehsvetcov! To: „Blaženi se čistoga srca, oni bodo Boga gledali.“ (Mát. V.) Bog se z srcom gleda, kak pravi sv. Augusta, vidi da pa samo Čisto. Ne moremo zato ljübiti tiste reči, štera srce zovlpči, zatemni, ka ne de moglo gledati Boga, ne moremo ljübiti íganice, ruma, močnoga čaja (teja) niti v máloj meri, zato ka že mala mera teh od ognja hüjših peklenskih iznajdb nateliko segreje krv i teliko nespodob-noga pred oči postavi, ka jih človek pri zdravoj pameti komaj obláda, ne ka bi je pri motnoj, betežnoj mogo; i ravno zato ne moremo v velikoj meri vživati vina i drügih menje močnih opojnih pijač, nego samo nateliko kak nam je k zdravji potrebno, kak vrastvo. Vrastvo se pa ne pije na litre, nego na žlice. Žganična i -vinska ktipica je najvekši oderuh. Tak dréti nikaj ne ve, kak ta. Plača mali intereš i zahteva celo šumo. Ali ne mprebit? Za tisto kratko veselje štero ponüdi Opojna pijača, lehko ne trebe plačati, oj kelikokrát, ceIo vrednost, zadnji falat krűha dece, Slednjo coto žene ? Lehko ne vleče dol ž njega še poštenja, kda ga v Malo, v grabo s One, v norost spravi? Pa to vse bi še zamučali i zaglednola ali to pa že nikak ne moremo,kba bi od svojega brata to mogli vervati* ka je nej čisti i Boga ne de vido/ zato ka je Pijánec. Žganica, rum naj zato prejde, vino se pa zmerno, malo pije, ka mo vsi gledali Boga. Bojna. Svetoga Mirka (Imre) god dnes ob-hajamo. Sin je .bio sv. Štefana kralja. Pred Očom je vlegeo v grob prerani z letijo v v rokah. Ostao je čisti mladenec, čisti mož. Živo je z svojov ženov, hrvackoga kralja hčerjov po zgledi Dev. Marije i sv. Jožefa še v zakoni v devištvi. Velika svetost, štera je ro-dila/več inilošč, več božje pomoči na domovino, kak jezerne zmage drügih kralov. Zmaga njegova je najvekša. Njegova zvünredna čistost nam vsem glasem Opomin dava: Zdrži čistočo po-log svojega stano. Razvüzdano telo raz-vüzdani rod rodi, zato hodile čisti vojaki tam kje ste i domači vsi doma. Sv. Mirka pa prosimo do dnes tjedna vsi za to miloščo. Pa edno ešče prosimo v toj osmini. Kak je prava lübezen vezala vogrskoga kraljeviča k horvacko] kraljevoj hčeri, tak naj nastane prava bratovska ljübezen med Madjari i Horvati-Slovenci. Ta ljübezen odpravi krivice i sváje od obe stráni. To se prosimo. Zdaj pa'glejmo poročila z bojišč: Francozko bojišče. Fránèozi so pri Verdüni dve trdnjávi: ThiaumontiDomu-rnont nazaj do rok dobili. Više 5000 Nemcov je zgrábljenih z zapovednikom Dou-aumonta vred. Pri Somme reki so Nemci vse francozke i angležke napade odbili. Romansko bojišče. Pri Predeoli i Cam-polungi napredüjemo globšè v Romanijo. !— Mesto Hirsovo smo zasedli. Od Píè-deala na jug smo zasedli rumunske močne postojanke. V Dobrudži neprijateo nerédno beži nazaj. Rusko bojišče. Ruski napádi so povsod odbiti! Pri reki Wedsma so Nemci zavzeli ruske prednje postojanke. Pri Dornavotri v Bukovini smo do rok dobili ruske postojanke i više 500 Rusov vlovili. Talijansko bojišče. Talijani so začeli znova besno strelanje, štero se namaíi ešče v naš slovenski kraj Čüjè. Pri seli Opatje smo odbili močen taljanski napad. Na morji. Nemške torpedovke so prišle do angležkoga prekopa i tam več na straži stojéčih ladij potopile. Dom i svet. Austrija. Novi ministerski predsednik je Dr. Koerber Ernest. — Vse stranke, med njimi tüdi Slovenske zahtevajo pozvanje državnoga zbora, šteri je že dve leti ne držao seje. V imeni slovenskih poslanikov je govoro Dr. Šu* šteršič. — Kranjski šolski nadzorniki so odločili, da do po celom Kranjskom v vseh šolah širili boj proti opojnih! pijačam. Drüštvo je nastavljeno, štero deci prepove vživanje opojnih pijač, kajenjé i psüvanje. Dečkeci, ki vsto-pijo, se zovejo ; Mladi junaki*. To tre-znostno gibanje je velikoga pomena tam, zati ka je vodijo gospodje svetni 2. NOVINE 1916. November 5. i dühovnik!, ki niti kapljic opojnih pijač ne okusijo. Grčko. Otok Ghios, kje se vojska Venizelosova zbira, so Nemci i Türki obstrelávali. Naši sovražniki so se z kralom pogodili. Oni ga za krala spoznajo še v tistih krajinah, štere so se od njega odtrgale, on pa tem ne de brano pomoč njim davati. Vogrska ljüdstva stranka zdaj obhaja 20 létnico svojega nastavljenja. Dober tisk. Či bi goristano što od mrtvih, ki je bio pred ništernimi stoli nami v grob položeno bi se zaistino čüdivao ober zdaj-šnjega svéta. Železnice vse okol krožijo, ladje pod morjom plavajo, v fabrikah grozni mašinje delajo; človek se zdigne med obláke *i leti kak ftica. Zaistino bi z rokami vküppočo od čüdivanja; ali mi bi njemi razloži!!, ka so vsa ta po včenji i znanosti naprej prišla. I vi tüdi, — ! — či vöstopite na pole i si premišlávate od živlenja korin i rastlin, i či po večerášnjem mráki vidite, ka se na nébi vužgéjo svetlo zvezdice, vi tüdi z čüdivanjom spitávate sébe: kak je to ka Čarna zemla rodi rdéče korine, moder plaviš, žuto repica, zeléno setvo! — vi tüdi gda glédate leščéče zvezdice, bi radi spoznali njuv svet i njuv hod. Radi bi teliko znali kak oni, šteri so dosta brojali, dosta se včili. Kmet gda gláda' svojo setvo ali pa gorice i vidi, kak njemi vse vrstne škodlive stvari na nikoj správlajo pov njegov, se razčemeri i mrmra proti Bogi. Pa bi bóše včino, či bi se z ra-zumetnih knig návčo, zakaj je tak slab pov njegov, kakši beteg má tretje, šteroga de mogeo vráčiti. Či bi se proti škodlivčam že prvlé bráno, zdaj se njemi ne bi trbelo telko tožili*. Že z etih ništernih reči previdite, kak lepo delo je, keliko má svet znanosti zahváliti, kak naprejide on, što dosta lepoga i hasnovitoga čté ino se vči. Znanost je potrebna düši, naj bi vse bole mogla spoznati, lübiti Bogá i njemi slüžiti. Potrebna je rázumi, naj bi nas on znao vu vseh okolnostah živlenja našega prilično voditi. Ali znanost ne dobimo zobstom. Trüditi, skrbeti se moremo za njo i dosta čteti. I trüdi naši ne do zobstom. Čtémo, knige obráčamo i grobianska naša natura se pomali vtiša, Srcé naše odegreje i dobra nakanenja se v nás narájajo, čednèjši grátamo. Lehko vás zagotovim: či mo litera sadili v glavo, te mo dobrotivnost i modrost ženjali. Ali na nekoj dobro moremo paziti, či de litera (šlova, črka) hüda, štero po-sejarao, te ne moremo spametno čed-nost želi. Jeli da z nožom krűh vlám-lamo ? ali on nož v rokáh hüdoga človeka je lehko škér lüdomorstva. Tak smo i z včenjom i čtenjom; lehko je človeki na preklénstvo i lehko na blagoslov. Záto moremo paziti na ono vretino, odket voda znanosti k nam tečé; či je tá vretine motna, smetliva, te se na čemér obrné ešče čista voda, dokeč k nam pride. Ona vredna pa, štera nam vodo znanosti dá va, je tisk (štamp). Knige, kalendare, novine i vse ono, ka so záto na svetlo dáli, naj bi mi njé čteli, po kráci za tisk imenüjemo. Knige i novine so tak vretine, po šterih se k nam znanost lejva, štere so lehko čiste i motne, Zdravo i čemérne. Žalostno je, ka dnesdén v etih vre-tinah: v knigah i časopisah zvekšina hüdoba i čemér tečé, tak ka na mesto toga ka bi se rázum i düša naša po njih olepšala i oplemenitela," se bole oskruni i zavláči, betežna postáne. Potrebno nam de záto, ka bi znali sebi prebrati knige i čtenjé, ár mi ži-votno hráno i ne morilen čemér šč^mo z njih zadobili. Záto de hasnovito, či preštimate: 1. kak veliko moč ma na lüdstvo tisk; 2. zakaj moremo pazlivo prebrati naše čtenjé; z ednim vam i eti razložim,Jka,aj. jbožne knige loški sád b) dobre knige pa dober sád rodijo. 3. popišem vam, ka božen tisk na Vogrskom kak podkáple krščáustvo i na slednje ob 4. kak moremo dober tisk podpirali. Bog dáj, ka reči moje ne bi bilé glás kričéčega v püstini, nego naj bi vas na dobra dela nágnole. e (Dale.) Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Nišče naj ne spi pri jetičnom betežniki v ednoj posteli. Da takši betežnik v vüstah puno jetičnih gób nosi, ne smemo se ž njim poljübljavati to je küšüvati. Betežnik naj ma lastne škér za jesti kak i kupico, stolni robec, brisačo, štere reči naj drügi ne rabi. Ne jemlji si v lampe betežniki?ve pipe, citre (gosli) i z neumitimi rokami ne rábi teh reči; ne spozabi se z toga, da šivelje šivanke (igle), drügi pa cveke med delom v vűsta jemlejo; po teh rečeh se znajo zato ne samo jetika nego i drügi betegi razširiti v delavnico Pred jelom operi svoje roke z milom (žajfa). Privadi svojo deco, naj si roke večkrat zaperejo, posebno pred jelom. Ne rovaj v nosi, v vüstah z prstmi neoprane roke. Iz pisem naših vojakov. Kaj pišejo od Novin i Marijinoga Lista? Geder Alojz topničar: »Veselo njim naznanim, preveč z redoma dobiva m Novine i Marijin List. Zahvalim njim Iepo.* Marič Anton, desetnik 83. pp., od Sv. Jürja: »Trno jih lepo prosim, če bi oni šteli tak dobri biti, ka 'bi mi poslali Marijin List pa Novine. Sedem-dvajseti mesecov sem že na bojišči i preveč rad bi jiva meo za čitenjé, ka bi si kaj lepoga nabrao ž njidva.« Both Ludovik, četovodja 83. pp. : »Bog plati na trüdi, dobo sem v roke troje Novine in Marijine Liste. Oh kak nam veselo spadne, ka si mámo kaj lepoga prečteti te prelübleni rožnovenčni mesec*. Rüžič Ferenc z Petanec i Bokán Štefan z Slaveč, d. 31. dpp.: »Želem, da bi dugo mogli razširjavati Novine i Marijin List. Ne popisati, kak strašno rad čite eden vojak po svojem slovenskom jeziki eti med grmlenjom topov.* G. Edrnund Zorko, kadett 32. dpp.: .Jako čaka ne Novine pa Marijin List sem v roke dobo. Mislim, ka mi je ne potrebno popisati, kak rad sem njima bio posebno še zato, ka je več čitenjé prišlo, kak sam želo. Dobro spadne človeki, kaj domačega čiteli. Da tű slovensko gučati tak malogda čüjem. V postojánkah je jáko potrebno to dobro čitenjé si naprej vzeti. Pri njem človek pozabi še na boj, čeravno se topničari nigda-nigda strašno kašlajo i krugle više poštojánk füčkajo i misli človek, da je pri vas doma. Ruse smo večkrat jako zbili, kda so nas šteli proti Kovreli nazaj porinoti. Zdaj se znova strašno pripravlajo, a ne bojimo se jih. Mamo dobre postojanke, šola nam bodo ruski napadi, ne posrečijo se njim, mi mo se samo smejáli na ruske čemere. Za stalno de tak. (Zaistino je tak bilo. — Vrednik.) Hári Ludovik, pešak 104 pp.: „Veliko veselje nam delajo té Novine, so nam düševna hrana.* Ferenčak Martin, p. 28. črnv. pp.: »Jako so mi veselo njihove Novine, v šterih se tak dosta lepih navukov najde. Kda je čitem, na vse trplenje pozabimo Mislo je na dom, na naš slovenski tisk. „Vlč.. Gospod! Naj primejo eto moje skromno pismo, štero njim pošilam z etoga dalešnjega kraja. Drügo nedelo oktroba so obslüžávali god naše lübe Patrone, štera je Patrona ne samo naše Ijübe domovine, nego i našega M. Lista. O naj prosi Ona pred tronom svojega dragoga Sina za svoje lüdstvo, da ostane dobro ino podpira svoj tisk, čtenjé, ar či toga ne mo meli se ne moremo obdržati pred jalnostjov sveta. Predvsem je zato potrebno podpirali svoj tisk, ar so drügi preveč razširjeni, šteri so nej za naše lüdstvo. Na on svetek, šteri je Obenem bio katoličanskoga tíska den, je moje srce bilo doma pri mojem slovenskom lüdstvi, ino da sem ne mogeo tisti den, jim Pošlem zdaj deset koron na pomoč Novin i Marijinoga Lista. “ Gjörek Ferenc, četov. san. 7. Martjanec. 1916. November 5. NOVINE 3. 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 fil. Pri potrebno] i- vredno)" reči se ne pita za 'ceno. Dvojno mamo pa veselje, če poceni pridemo do hasnovito i neobhodno potrebne stvari. Takše so žalodec krepčajoše i milo poganjajoče Fellerove Ra-barbara ,,Elsa-krogljice.“ NeteènosL mržnja do dela, počasnost, slab 'iz-gled, slaba vola, večkratni glavobol, nesnenost i drüge slabe lastnosti navadno shájajo od slabe prebave. Proti tem zmotnjavam i leškóčam pomagajo Fellerove „Elsa-Krogljice." Fellerove „Elsa-krogljice" so narejene iz rastlin, narahi poganjajo.ne škodijo, so zanes-ljivo, žalodec krepčajoče vrastvo. Prednost majo zato pred moénimi poganjajočmi sredstva štera, žalodci i črevam škodijo. Posebno za deco í ženske so pripravne „Elsa-Krogljice.“ Cene predbojnske. 6 škatlic franko 4 K 40 fil., 12 škatlic franko samo 8 K 40 fil. Iz , lastne posküšnjo priporačamo nadale bolečine vtišajoči Fellerov ,Elsa-fluid.“ Pomaga proti trganji, protini, šinjeka i j prsiboli i proti posle-dicam prepiha i prehlajenja; da zdrav sen, močne kile, živce. Predbojnske cene. 12 malih 6 dvojmh ali 2 specialnivi kantici franko 6 K., 24 malih ali 12 ^vojnih ali 4 speciaine kanto franko 10 K 60 fil., 48 málih ali 24 dvojmh ali 8 specialnih kant 20 K. Ki te reči šče meti, naj je naroči pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.) Razpošilanje se godi, če se penezi naprej-pošljejo ali po povzetji. Priporača se peneze naprejposlati po pcjtnoj izkaznici, da ovak Pešta 12 fil. pristojbine računa pri povzetji. Redko kdaj se najde tvrdka, štera tak redno podv., kak lek. Feller V. Eug. HRANIMO SE BOLE i ozdravimo svojo deco pa oslabljen, betežne svoje domače, povekšajmo. njuvo životno moč po dobroj hrani. Zdravoga, močnoga človeka ešče stihi krűh krepi. Ali mala deca, slab-okrvni, slabi nadajoječe matere,oslabljen!, betežni, trpeči, starejsi, ki so beteg ali drügo vekšo nevolo préstali, deca mozolnata, zobé metajoši, porodnice i drügi slabi ljüde ne morejo navadne hrane vživati ar nemajo moči za prebavo. Tei moro zato lehko prebavljivo i Jáko brano meti i to najdejo v pravom Fellerovom ribjem olji. Nema niti slaboga di-šeca, niti božnoga žmaja, i je tak prijetno, da je. tüdi deca radi vzemejo. Ribje oije vnogo profesorov i dravnikov priporáča, krv i mi-Šišje raste ponjem, pri deci da zras kostem i njim, dihalnice dobrodejno ofriši kakti guL prsi i plači. Telo okrepi, povspeši ozdrav-Ijenje, okrepčanje, telo ojunači proti betegom, da tek, prebavo tira, oslabljenost, slabokrvnost, ■slabo branjenje odstrani i poleg toga je li zadosta poceni. Brez pogojno je več vredno kak vsaki inozómski zmes emulzio, praček i spodobne reči. Cene predbojnske 2 kanti franko pošje za 5 kor. v pravoj kakovosti Feller T, Enpen, lekarnar Stubica, Centrala 146. (Zagreb žup.) Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Kohek Martin z G. Bistrice; mro je v Drači v Albaniji letos maja 19-ga; naznanja Hohol N. vojni dühovnik; GlažarFerenc, pešak 83. pp. z Korošec 1. 1914'. dec. 27-ga pri Šulosovi; Küzma Alojz, pešak 83. pp. z Tropovec, 1916.jan. 12-ga; Gsaszar Mikloš z Markovec; ostavo je dovico i tri sirotike; Nieder Anton z Andrejec; 2. sept., naznano Szelep-csényi Andraš, vojni dühovnik. Jezušovo predrago Srce daj njihovim düšam večni pokoj zadöbiti, za njimi žalüjoče pa potrdi v svojoj ljübezni i tak je potolaži!— Vlovljen so: Sraka Štefan, poddesetnik 6. dombr.hus. polka z Gančan i Žižek Jožef poddesetnik 48. pp. z Beltince ; na dopisnici okt. 1-ga pisanoj i našemi uredništvi poslanoj naznanjata, da sta lehko ranjenca i se nahajata v Rusiji v Saratojf-i, Militörspitoft’ 99.; Lebar Martin domobr. 20. dpp. z Sr. Bistrice; Kolarič Ivan, p. 48. pp. četo-. vodja pri strojnih puškah, z Trnja; vlovljen okt. 3-ga. — Obetežo je: Kath Ludovik, četovodja 83. pp. z, Sühoga Vreha. Priporačamoga v molitev naših dragih naročnikov: Vkrádjeno je. V Črensovcih v trgovci Pressovoj dve debelivi goski, v Trnji v Lebarvoj krčmi pet škafov pšenice, v Črensovcih pri dovici Ütroša Mariji pár obüteli i 8 k. penez. Odlikovanje. Krantz Jožef, bivši sobočki kaplan, vojni dühovnik je odlikován z dühovniškim zaslüženo križecom 2. reda na belo-rdečettí traki. Čestitamo. Oprostitve dugša za delo, če je velika potreboča doma, se moro naravnoč od domobranskoga ministra prositi; potre-bočo pa potrdi oblast. Ta prošnja ne vala za tiste, ki so na bojišči. Keliko Ijtidi se zdržava popolnoma opojinih pijač v nemškom casarstvi? Samo katoličanski!! odrašenih 50 jezér i 200 jezér decé. Ti so obljübili to zmernost, mnogo več se jih pa še zdržava, ki so to na celo živlenje ne še obljübili. I kak med katoličanci, tak so med evangeličanci tüdi mnogi takši. Listi teh zdržinkov majo do 130 jezer naročnikov. Dühovnikov i redov-nikov sliši 1070 V to drüžbo. Kaj njim je dalo zmago? Kda so Rusi vdrli na Gornje Vogrsko, so se naši nazaj mogli potégnoti. Ves, kam so prišli, bi mogli stanovniki povrči. Velika žalost je zavladala v srcah a tüdi vüpanje. Meli so tei veščarje leseni križ, kam so radi zahajali v stiskah i pri njem tüdi vsele pomoč dobili. Z tem vüpanjom so pokleknoli tüdi zdaj pred njega. I glejte, kak so naši Pobožni vojaki vidili vrlo lüdstvo pred križom klečati, so se osrčili i prosili poročnika, naj ne ido nazaj, nego je püsti naprej. Te privoli. Eden iz med vojakov vzeme si zdaj v roke že-od strelov poškodü-vano razpelo, ovi ido za njim junaško i zmagajo. Nadrügi den so vsi vojaki klečali pred križom i hvalo dali Križa-nomi za zmago. 83. pp. za slovenski tisk. »Pešáki slovenski 83. pp. si odtrgnemo naše krajcare i je pošlemo v lepi slovenski kraj na podporo M. Lista í Novin. Bánfi Jožef z Gradišče, Žalodec Ivan, Donša Jožef z Tropovec, Vogrinčič Anton z Cankove, Giglar Alojz z Korošec, Lipič Jožef z Tešanovec, Drvarič Janoš z Vadarec, Horvat Štefan z Petanee, Gibičar Štefan z Gederovec, Mekiš Ko-loman z Krajne, Bence Jožef z Pertoče, Bahuk Štefan z Bakovac, Gjergjeh Šándor z Dankovec, vsaki 2 k.; Šinko Janoš z Varteka, Drvarič Jánoš, desetnik z Sebeborec, vsaki 4 k., CsergöU Franc z Bakovec 1 k. V küp 35 k, Prosijo 5 sv. meš v črensovskoj cerkvi za nje. (Oprávlene oktobra. Vrednik.) Novine vsaki tjeden poredoma dablamo i je veselo čtémo. Malo se nam je nej srce od žalosti razpočilo, kda smo čiteli v njih, v sept. 17. številki, kak slüžijo Bogi dekle, kak molijo za nas, ki njim domovino branimo: med božov slüžbo v v krčmi za štolom sedijo. To je jako žalostno,,; Znamo, da so ne vse takše, ali žalostno, da mnogo so. Prosimo vas vse domače, molite Boga za naši Veselo vam to tüdi naznanjamo, ka naši pajdaši, ki so nej naše vere, so tüdi tak vrli i goreči za'dobro čtenjé, ka kda do rok dobimo Novine ali Marijine Liste, se k nám približavajo i no je prosijo od nas za čtenjé8. Sprevod brez krmirne. V Trnji je mro Hozjan Marko. Veselo naznanjamo, ka je sprevod krščánski bio. Krmine je nej bil® Ravno tak je ne bilo Krmine v Črensovcih pri KolenkoPetra, i Hozjan Martina hiši. Bog živi i razširi to krščanko navado 1 Poganska náj prejde. - Vtopili sta se v Ledavi v Domajinci Bankov Janoša žena i Žilavec Marija. Prva ma moža, drüga pa óčo na bojišči. V vodo sta spadnoli po zmemhi. En 14 let star dečkec jih vi šteo rešiti, ne jih vi pa mogo. * »Minejo vüre i mo račun dávali od njih". Te reči je čiteo, kak dijak Bossuet, francozki glasoviten govornik štere so ga tak genole ka, se je v celom živlenje poznáo té vtis na njem. — Zdaj kda teliko britkih vür miné vsaki den za tiste! ki trpijo, dvojni zrok mamo misliti, ki ne trpimo, ka mo strašen račun dávali od vür, štere mnogo je-zero-jezér src poterejo. Blagostanje podobe sv. Alojziva V Veržeji. V nedelo 29. oktobra pred poldnevom je bila v Marijinoj kapelici blagoslovlena po&oba sv. Aloizija. Po blagostavlanji se je napravila mala pro-cejija k šteroj so se pridrüžo oratori-janci, precej drügoga lüdstva in pa domači zavoda. Pri procesiji so štirje oratorijanci nesli podobo sv. Aloizija drügi oratorijonci so pa naprej molili in vzadaj so se popevale večglasno veselo Marijine pesmi. Sv. Aloizij naj sprosi obilne milosti vsem onim, ki so kaj pripomogli za to njegovo podobo. In posebno pohvalimo one dokležovske dečke šteri, vidévši da brod ne mogeo voziti zavolo premale vode, so se sami v barki prek popevali. 4. NOVINE 1916. November 5. Naznanja g. četov. telef. Jerič Ivani iz Severnoga bojišča g. Zorko Edmund kadett: »Dober Prijateo! Da se v pismi ne moréva najti, ti tű dam kratki glas odsé. Žmetno mi je, da nikaj ne veva eden od ovoga. Zvédo sem po tretjem, da zvedavaš pomeni i se staraš. Globoko se ti zahvalim, da moj život tak na srci nosiš. Čütim se dobro. Kračim réde; k konci pa še teliko H: Vüpajmo se v božoj pomoči, ka mo odsehmal tűdi rešeni, kak dozdaj krugle i meče. Veselo Se zideva pali v lepoj Slovenskoj Krajini. Pisma ti redno dale pišem. “ Dobra misel je v tom dragom časi te eüvljajoie, tečne pijače z malim! štroski doma nureaimè. 100 litrov pijače iz »nanaša, Jábok, grandina, kopüčnic itd. vsaki lehko fino narodi, Potrebne dele polijé poštnine prosto za S' K 50 fil. po povzetji Grolich Janoš, Brno 86. Mora va. Te pijače ne vzemejo delavno moči kak a&oholne. H kašlji in hripsvosti so nagnjeno le tiste osebe, štere ne raspnijo k negovanji svojih vü|t. Trebe vűsta i grlo grgrati z Fellerovim .Ilsa-flujdom,* šteri je rastlínnka èssenca. Te ofriii i. odpravi slab vpliv prahu, dima i klice vdihanih betegov, pa če okrepi grlo proti mrzlom! zráki. Kašelj, hripavost odpravi, raz-topi sline, olehkoti izmeček, menjia bolečine. Predbojnske cene. 12 kantie pošilja franko lekarnar È. V, Feller, Stubica (Horvatsko) za 6 kron. Pri kom se slavna, naj naroči milo poganjajoče, Rhabarbara ,,Elsa-krogljiee." 6 škatlic franko 4 K 40 fil. Te pospeiüjejo ték i prebavo i ne ikodijo. Fellerovi Elsa-pridelki se povsod hvalijo. Lepo pa plemeiiite zjediniti bi moglo biti vsigdar naše priiadevanje. Tak bi vsaki naš števce na prijeten način lejko pridobo med svojimi znanci vnogo mlačno dűšo, ka bi se bele poverske misli. Mesto toga, ka pri krsti, pri' godovni, pri svütovčini pa pri drügih prilikaj darüjejo nevolne ali pa malovredne dara, bi mogli nači čtevci zabrati za dara takše predmete, šteri poleg (tvoje lepe, umetniške fü rauveselive oblike obüdijo tüdi špomin na zviienoat naše vere, pa ga obdržijo živoga v tistih, kem so se dari podeliü. Takši dobro-dojSli dari so neprilike cecva, škapuleri, veri-Üce okoli šinjeka z križecom, čisla, vörez ras-petjom pa dfüga zlata pa srebrna darila, štera •o lepo ísdélüna pa poleg toga majo jako ni-siko ceno, kak se to vidi z cenika, šteroga pošle s obston pa poitnine prosto na dobrom glasi stoječe krščanske razpoiiljalnice S. tkdtner. Ljubljana Štev. 946. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepče varne, tečne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strainica in višnja. Nenspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenènim navodilom stanejo K 8.50 poštnine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti Janez Grolich, drogerija »pri aigelju* Brno Štev. 85. Moravsko. Pošta. Glažat Matjaš. Koravci 96. Sin je 1. 1914. dec. 27. pri Sulosovi junaško smrt pretrpo. Molite za njegovo düšo. VU. g. Horvat J. Martjanci. Trplan Janoš je jan. 9. pri Styr vodi premino. Pintarič Franc. Korovci. Vaš sin pa sept. zadnje dni lanskoga leta. VU. g. Vadovič Rudolf. Tišina. Küzma Alojz je letos jan. 12-ga junaško smrt pretrpo: Cipot Viilma. Sebeborci. Cör je jul. 28 ga premino. Ki preminéjo, so včasi mrtvi, Stere sovražnik zakopa naj večkrat pa Zgrábleni, öakajmo zato nadaljna poročila od njih. Maggar Jožef Hatelback. Kolar Mih. jelani na konci sep-tembrü premino. Hozjan Štefana žena. Brezovice. — Kocet Marko. Hotiza. Vajniva sta julija, prve dni preminole * šnidec Katá. Borila. Bog plati vsem na podpore Mencigar Štefan. Motovilei. Novine se vsaki četrtek redno dajo v Szombathely-i na pošto. V soboto bi sa mogle pri Sv. Jürji biti. Na pošti pozvediš, kaj, je za zroka, da Zaostanejo. Krenoš Em. Motovilei. Krenos Mihal je lani proti konči septembra premino. Več do zdaj ne smo mogli zvediti. Najnovejše. Na južnom bojišči je v gorah že Sneg. Pri Oršovi In Gattípolungl smo romanske napade odbili/Ná Erdeljskom smo vlovili 10,000 lüdi, záplünili 37 tbpov in 47 strojnih pdlit. V NOČNOJ TEMI ali v tmičnih prostora vsikdar lehko vidimo keliko je vüra, ne da bi nám trebelo vužgati srečo ali vžigalice če imamo ranesljivo Radium vüro v žepi. Küpimo pa jedino samo Sntt- nerovo Radium vüro, zato ka te trajno svetijo in se v tem ne dajo primerjati s slabimi konkurenčnimi sveteèimi vüra-mi, šterih svèteča fosfoma masa v kratkom pobledi. Veliko izbire vür, verižic, prsta-nov, zlatnine in srebrnine najdete v velikom illustriranom ceniki šteroga lahko vsakši po dopisnici zastonj in poštnine prosto prosi 1 IKO Št, 600. Fina prava nikel remontoar vüra, ide v kaménji s prime svetečim radium ka-zalnikom in kazülcoma točno vréjema 8.40 K Št. 1280. Radium büd. sveteča v noči 9.70 1279. Moderna radinm vüra stoječa 18.— 712, „IKO“ nikel. an. vüra 15 rubinov . . .■. .. .... 14.— 735. Srebrna cil tem, vüra 15 rubinov. ... . .... 13.— 422. Niklna verižica K 1.75, duga . • • .s .. • « • • 1 • 1450. Pakfong verižica, trajno lepa . . . , . . .. . 2.80 813. Srebrna .vüra za gospé z zlat, obrošom . . . . . 12.— 817. Srebrna vüra za gospé dva pokrova . . * , . . 13.— 1548. Srebrna narokvica s tula vürov . . . . . . . . 25.— 1149. Srebrna broška .... 1.50 1673. Srebrni vühani .... —.90 1675. Srebrni vühani .... 1.30 1627. Vühani zlato na srebri . 3.40 1113. Vühani zlato na srebri, bolša kakovost..... 5.50 979. Srebrni privesek masiven 2.— 410. Nikel anker Roskopf vüra 4.10 1203. Dobra büdilka ..... 3.60 Krasen cenik zastonj in franko. 1266. Demant za rešenje stekla 5.59 1264. Demant za močnejSe steklo (glaž) ........ f .50 1316. Lepa vüra na nihalo(minoto) 1 J.50 1360. Lepa stenaka vüra . . . 4.80 1371. Vüra kukavica, vsake pol vüre ali vsako vüro kuka 9.75 1381. Kühinjska vüra ide 8 dni 7.25 1223. Letna vüra ide 400 dni 34.— 1318. Móderna vüro z nihalom (minotov)............. 17.40 83. Doublé zlata verižica, jako Iepa . ..... . . . 7.60 96. Doublé zlata verižica moderna ... . . . . . . 7.— 89. Doublé zlata vüra . . . 5.90 115. Doublé zlat! lanc za okoli šinjeka............... 2.35 328. Doublé zlata narokvica . 2.70 1142. Srebrna broška . . . . 2.50 Jezere priznalaic kak sledeča: Za brezplačno popravilo lepa- hvala. Na Vaše sporočilo, ka mi vlaganje novoga kamna ne bote računati, ker pripišüjete izpad kamna napaki v prstani, sam bila jako iznenadjena. Za povračilo Vam odgovorim z novimi na-ročbami in beležim z odličnim spoštovanjom zahvaljüjoèa se Marija Vaniek, Zagreb, Ga-jeva ulica 40. Zlata vüra brezplačno bliže v ceniki! Razpošilanje, po povzetji ali če se posljejo penezi naprej. Kaj se ne vidi, se izméni. Vsaka vüra je najtóčneje repasirana, nama* zana in se zapira brezprašno. Lastva tovarna vür v Švici. H. Suttner samo v Ljubljana št. 945 Ne je podružnica I Krščanska Svetovna razpošiljalnica. Ne je podružnica t Lastva procizna znamka „IKÓ svetovaaznana. ■ Nyemütott az Egyhéemegye kÖmyvnyomda gyonenjtójén Szombathelyen.