PK..0 {(i 213 j/ Pohod na Ramšakov vrh Planinsko društvo 'Vinska Gora organizira tradicionalni pohod na Ramšakov vrh, in sicer 7, februarja 1993 ob 9. uri izpred osnove šole v Vinski Gori. Vabljeni Stečajni postopek zaključen Lastnik Zarje Lesna je Slovenijales, Inntal neopravičeno obtožuje Počitnice-nič več, kot so bile Včeraj, 27. januarja, je minilo leto dni, odkar se je na pobudo delavcev Zarja Lesna Petrovče začel stečajni postopek. 61 delavcev, ki je dobilo odločbe o prenehanju delovnega razmerja in se prijavilo na Zavod za zaposlovanje, bo sedaj dobilo ra-, zliko med zajamčenim in zakonsko izračunanim oseb-nimm dohodkom, regres, odpravnine in jubilejne nagrade. Stečajni senat je skladno z zakonom razpisal dve javni dražbi, vendar pa je moral ocenjeno vrednost premoženja 4,200.000 DEM znižati, saj kupcev ni bilo. Proizvodni in poslovni prostori so bili med tem dani na osnovi zakupne pogodbe SKB - Podjetju za promet z nepremičninami do 31. 12. 1992, podjetje pa se je predkupni pravici odpovedalo na natečaju, ki je bil 18. 12. 1992. Slovenijales Inženiring Ljubljana je ponudil 1,400.000 DEM v tolarski protivrednosti in je bil edini ponudnik. Kupnina je bila nakazana na žiro račun Zarje Lesna Petrovče v stečaju 12. 1. 1993 in tako bodo predvidoma danes poplačane terjatve upnikov v višini 70 odstotkov. »Če bi uspeh premoženje Zarje Lesna Petrovče prodati za ocenjeno ali najbolj ugodno vrednost že prej, bi bil tudi stečajni postopek prej zaključen. Stečajni senat, sodnica in upravitelj smo postopek opravljali skladno z zakonom, korektno in predvsem v interesu upnikov, ki smo jih zastopali. Zato so nekateri očitki, namigovanja in izjave Milana Lukiča, direktorja Innta-la, ki v prostorih Zarje opravlja montažo hiš, neute- K , . Whs meljeni in neupravičeni,« nam je na tiskovni konferenci povedal stečajni upravitelj Lojze Posedel. Stečajni postopek je torej zaključen, čeprav se je Milan Lukič pritožil. Zgodba, ki se je začela 15. 6. 1992, ko je podjetje Inntal pričelo proizvajati montažne hiše, naj bi se končala z nakupom Zarje. Očitno je vodstvo podjetja taktiziralo, saj se ni prijavilo na noben natečaj, tudi ne na zadnjega, ko je bila cena že precej znižana. Sedaj, ko je lastnik postal Slovenijales Inženiring, je za težave 27 delavcev, ki trenutno delajo v Inntalu in za prestavitev proizvodnje, odgovorno predvsem vodstvo tega podjetja. Če se bo podjetje uspelo dogovoriti z lastnikom, bo proizvodnja tekla nemoteno tudi v prihodnje, to pa je bil tudi interes občine in stečajnega upravitelja. Mimo zakonodaje pa Inntalu tega nismo mogli zagotoviti,« pravi Lojze Posedel. Ah bodo montažne hiše še naprej proizvajali v Petrovčah, je torej odvisno predvsem od dogovora med Slovenijalesom in Inntalom, odkritost in nameni vodstva Inntal pa se bodo lahko kmalu pokazali v praksi. jk Na posnetku so proizvodni prostori nekdanje Zarje Lesna, zadnjega pol leta pa Inntala, v prihodnje pa... Namera vodstva Inntala se bo kmalu pokazala. Svinjska Moja dolina V Na Polzeli so konec lanskega leta imeli praznik glasbe in petja ob 40-letnici domačega moškega pevskega zbora. Za dolgoletno zvesto sodelovanje pri bogoslužju, za vztrajno pripadnost cerkvi je kanonik iz Maribora, Franc Zdolšek, izročil posameznikom, ki v zboru prepevajo 10, 20 ali 30 let, škofovska priznanja in diplome. Ob svojem jubileju so se ljubiteljem glasbe in petja v župnijski cerkvi pod vodstvom Mije Novak predstavili z dvajsetimi cerkvenimi pesmimi. Ob koncu koncerta se je domači župnik Jože Kovačec zahvalil vsem, posebno pa še tistim, ki v zboru pojejo od začetka. f. T. Ja, včasih smo dejali; hura, počitnice so tu! Sploh tiste zimske so bile nekaj posebnega. Kljub mrazu, da je kar škripalo pod nogami, in da so nabrita lica žarela, premraženih nog in rok pa sploh čutiti ni bilo, se nihče ni odpovedal radostim na snegu. Ni bilo toplih smučarskih čevljev, puhastih bund in raznih varovalnih pripomočkov pred mrazom, bilo pa je tem več spontanega veselja, smeha 40 let moškega cerkvenega zbora Bodo vežico rušili? Pred novim letom so na Gomilskem pričeli graditi mrliško vežico, čeprav zanjo nimajo gradbenega dovoljenja. Če bodo inšpekcijske službe spoštovale odločbo pristojnega republiškega organa, bodo morale objekt porušiti. Temu nasprotujejo krajevna skupnost in krajani, ki grozijo s fizično zaporo pokopališča. Zapleti z izgradnjo mrliške vežice se vlečejo že nekaj let. Krajevna skupnost je namreč pred tremi leti dobila lokacijsko odločbo za izgradnjo mrliške vežice, ki pa ni bila zakonita. Odločba je bila zavrnjena, zato ker ni bila skladna s prostorsko dokumentacijo. Torej je gradnja mrliške vežice črna gradnja, teh pa je v občini še več. O njih in ukrepih pa bo izvršni svet razpravljal na naslednji seji. jk in igrivosti. Spremenili smo se ljudje, spremenila se je narava, ki ni več tako darežljiva. V svoji skoposti se zdi, kot' da bi nas opozarjala na napake in krivice, ki jih ji zadajamo. No, malce le še pokaže, kaj zna pripraviti, tako da snega za vzorec le še imamo. Pravih zimskih radosti se bodo letos lahko naužili le tisti, ki bodo odšli v visokogorje, saj domači griči in vzpetine ob skopi beli odeji zdržijo le nekaj dni, za okus, bi rekli. Le kako se bo nekoč naša mlada generacija nostalgično spominjala svojih počitnic? Prav gotovo imajo svoje radosti, le da so drugačne, morda zato nič manj zanimive in lepe. Kdo bi videl? Možnosti za razvedrilo jim ne manjka, le beseda »zimske počitnice« nima več pravega pomena. V. Cerovšek Slovenski kulturni praznik Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku bo y Žalcu, v soboto, 6. februarja, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik bo pesnik in dramaturg Ervin Fritz, v umetniškem programu pa bosta sodelovala violinist Franci Rizmal in harfistka Mojca Zlobko. Ob tej priložnosti bo Skupščina občine Želeč, zaslužnim in uspešnim delavcem v kulturi podebla Savi-nova odbčja. Tako bodo nagrado s plaketo prejeb Milena Moškon, Borut Pečar in Kulturno društvo Tabor, plaketo Tiskarna Marginali-ja in Jože Zidanšek ter priznanje Mladinska knjiga Žalec, Mladen Melanšek in Marija Završnik. Pa jo imamo... Nekdo se je šalil, da se vse pomembne stvari zgodijo v sredo: na radiju je Moped show, v Ameriki so ustoličili Billa Clintona, v podalpski državici pa smo končno dobili novo vlado. Mandatar Drnovšek je še enkrat vesoljnemu svetu in predvsem zapeč-.karskim Slovencem dokazal, daje vešč diplomacije: tako javne kakor tajne. V svojo vlado je potegnil ministre z vseh vetrov - od krščanske demokracije do prenoviteljske levice. In zase obdržal največji in najpomembnejši kolač, kakor se tudi za najmočnejšo parlamentarno stranko spodobi. Nič več ne bo tako, kot je bilo, so že stare besede še vedno državnega predsednika Kučana. In kako še vedno držijo! Drnovšek je s sestavo vladnega kabineta napravil tisto, kar najbolj ustreza realni porazdelitvi političnega dogajanja na Slovenskem. Storil je modro dolgoročno potezo, saj je v voz vpregel vse najmočnejše politične stranke, ki bodo tako najlažje izpolnile obljube, zaradi katerih jih je tolikšno število volilcev tudi volilo. In si s tem zagotovil stabilno vlado in podporo številnih volivcev. Poleg tega pa se je rešil tistih podtikanj in etiketiranj, ki bi ga doletela, če v vlado ne bi vključil krščanske demokracije ali pa prenoviteljske družbe. S tem je liberalna demokracija lahko ohranila svoje položaje na gospodarskem področju, kjer se je v zadnjem letu kar izkazala. Tol bi dejal: kar tako naprej, fantje! Poleg tega pa bo novo nastala vlada lahko delovala tudi v državnem zboru, kjer ima močno večinsko podporo, poslanci pa se bodo morali tudi resno obnašati; vsaj če verjamemo, da je modrost premo-sorazmema višini plače. Da pa bo red v hiši izmed vseh hiš, bo verjetno poskrbel novi predsednik državnega zbora Rigelnik. In tako se je končalo učno obdobje mlade slovenske demokracije. Za popravne izpite ni več časa. In to ve sleherni vo- Brane L. P/ ce ffe ŽALEC Šlandrov trg 34/a Telefon: 063/714-285 500000 Celje - skladišče D-Per III 5/1993 020,1 COBISS a Leto XV - številka 1 - januar 1993 Samo prek naših trupel Potem ko so se Ložničani stavili zapore. Sanirali so tu-odločno uprli izgradnji nove di črno odlagališče, deponije komunalnih od- »Pričakovali smo takšno padkov na prepovedanem reakcijo krajanov. Povedati hribu, so strokovnjaki Raz- pa je tudi treba, da so vetrovi vojnega centra iz Celja pre- na tem območju neugodni, gledali možnosti in predno- pihajo namreč v smeri sti drugih lokacij v občini, vzhod-zahod in tako bi bili Ugotovili so, da je na osnovi najbolj prizadeti v Taboru, kriterijev najprimernejša lo- Krajani tudi pravijo, da cen-kacija Blate pri Čepljah tralno občinsko smetišče ni v krajevni skupnosti Vran- sprejemljivo in da bi morali sko. Tako kot je bilo priča- razmišljati o več lokacijah in kovati, so se tudi krajani predvsem o sortiranju od • okolice Blat odločno uprli padkov. V Šentgotardu je temu predlogu. Samo prek zagorska občina že vpeljala naših trupel, so dejali na se- takšen sistem, s katerim so Stanku, potem pa takoj po- zadovoljni tudi krajani, Dovoz do predvidene lokacije deponije v Blatah je zaprt z ovirami, ki jih stražijo krajani. ■-*■ _ _______ . i Na tem mestu je bilo še pred kratkim divje odlagališče, ki, zanimivo, ni nikogar motilo, sedaj pa je urejeno tako, kot bi moralo biti že zdavnaj. Je pa to tudi primer, kako se lahko odpravljajo divja odlagališča. »nam je ob ogledu odlagališča povedal predsednik krajevne skupnosti Vransko Franc Sušnik. »Krajevna skupnost nas ni povabila na sestanek s krajani, zato nam tudi ni bilo mogoče pojasniti, kakšno deponijo načrtujemo. S sortiranjem bomo pričeli že letos. Razlika med smetiščem, kakršnega poznamo sedaj in deponijo, ki jo načrtujemo, je precejšnja. Mi seveda načrtujemo deponijo za tiste odpadke, za katere se bomo dogovorili. Republika ima koncept integralnega razvoja, na osnovi katerega bo sofinancirala le regijske deponije. Ker pa so stroški urejanja deponije zelo visoki, si več lokacij ni mogoče zamišljati. Skladno s prostorskim planom bomo rezervate ohranili, o konkretni lokaciji pa bo razpravljala in odločala občinska skupščina, »pravi sekretar za varstvo okolja in gradbeništvo Vinko Debelak in dodaja, da je občina odgovorna tudi za odvoz odpadkov. Ker je ložniška deponija polna, je treba novo lokacijo najti čim prej, sicer se bomo dušili v lastnih smeteh. Odločitev mora biti predvsem strokovna in šele nato politična. Na zadnji seji izvršnega sveta so po obravnavi strokovnega predloga Razvojnega centra Celje sklenili, da naj predlog oceni še nevtralna strokovna komisija. Tako naj bi rezultate vrednotenja kriterijev za izbor najprimernejše lokacije občinskega odlagališča obravnavali zbori občinske skupščine na februarskem zasedanju. jk Visok odstotek nezaposlenih Uvajanje tržnega gospodarstva prinaša v Slovenijo tudi neprijetne posledice: veliko nekonkurenčnih podjetij odhaja v stečaj in čedalje več ljudi ostaja na cesti. Zato sem povprašala Faniko Robič, zaposleno na žalskem Zavodu za zaposlovanje, koliko nezaposlenih je prijavljenih in na kakšen način jim zavod skuša pomagati. V žalski občini je bilo 31. decembra 1992 prijavljenih 2234 nezaposlenih, kar je v slovenskem merilu precej visoka številka. Od tega je 65 ljudi z višjo ali visoko izobrazbo, 1097 ljudi s srednjo šolo in 1162 ostalih delavcev. Kar 10% jih išče zaposlitev prvič in skoraj 32% je mlajših od 26 let. Vendar pa tudi vsi nezaposleni nimajo enakega položaja. Prenekateri si najdejo poleg podpore še postransko delo, tako da je življenje znosnejše, obstajajo pa tudi ljudje, ki so jim, preden so bili odpuščeni kot tehnološki presežek, v podjetju toliko povišali plače, da je njihovo denarno nadomestilo višje, kot če bi ostali v delovni organizaciji. Zavod za zaposlovanje namreč izplačuje denarno nadomestilo, ki je pravica iz dela in se izplačuje od treh mesecev do dveh let, če pa upravičencu manjkajo do upokojitve le še 3 leta, prejema denar tudi za tri leta. Za osnovo vzamejo višino osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih zaposlitve in izplačujejo v prvih treh mesec ih 70% te vsote, naprej pa 60% od tega. Pogoj za prejem denarnega nadomestila je nepretrgana delovna doba devetih mesecev ali enoletna pretrgana delovna doba v letu in pol pred prejemom nadomestila. Izjema so le pripravniki, ki lahko ob pogoju uspešno opravljenega pripravništva prejemajo to nadomestilo, tudi če nimajo devetih mesecev delovne dobe. Zavod izplačuje tudi denarno pomoč, kar pa je socialna kategorija in izhaja iz dela in se izplačuje od treh mesecev do dveh let, če pa upravičencu manjkajo do upokojitve le še 3 leta, prejema denar tudi ta tri leta. Za osnovo vzamejo višino osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih zaposlitve in izplačujejo v prvih treh mesecih 70% te vsote, naprej pa 60% od tega. Pogoj za prejem denarnega nadomestila je nepretrgana delovna doba devetih mesecev ali enoletna pretrgana delovna doba v letu in pol pred prejemom nadomestila. Izjema so le pripravniki, ki lahko ob pogoju uspešno opravljenega pripravništva prejemajo to nadomestilo, tudi če nimajo devetih mesecev delovne dobe. Zavod izplačuje tudi denarno pomoč, kar pa je socialna kategorija in izhaja iz socialne ogroženosti družine, upravičenec jo lahko prejema še leto dni po koncu iz-plačevnaja denarnega nadomestila. Vendar pa kar 889 nezaposlenih ne dobi nikakršne denarne pomoči, pač pa ji zavod nudi le informacije o morebitni zaposlitvi ali pa organizira usposabljanja, katerih se lahko udeležijo. To so bodisi pripravniki, invalidi ali pa ljudje, ki jih je težje zaposliti. Zavod namreč neposredno ne more omogočiti zaposlitve prav nikomur, organizirajo lahko le pogovore, v katerih se potencialni delodajalci odločajo, ali bodo ponujenega kandidata sprejeli. Ljudje, za katere zavod organizira pogovor, so ponujeno delo sicer dolžni sprejeti, sicer lahko izgubijo podporo, vendar pa so prav ti, za katere težje najdejo zaposlitev, tisti, ki naredijo, namerno ali ne, slab vtis na ponudnika in zato zaposlitve ne dobijo. Enkratnih denarnih nadomestil na zavodu ne dajejo, razen v primeru, da nezaposleni sam trajno reši svoj problem zaposlitve. Lahko na primer odpre obrt, kar v Zavodu za zaposlovanje zelo podpirajo in nudijo celo brezplačno svetovalno pomoč. V tem primeru dobi upravičenec v enkratnem znesku izplačan preostanek denarnega nadomestila, ki mu pripada - seveda s pogojem, da ta denar vloži v svoj projekt. Precejšen problem predstavljajo pripravniki, za katere zavod plačuje subvencijo v času opravljanja pripravništva. Ker naj bi pripravnik prejemal 70% od plačila za delovno mesto, bi moral delodajalec plačati še nekaj več od subvencije. Vendar poteka izplačevanje subvencije prek delodajalca, ki jo, žal v več primerih zadrži zase, kaj šele, da pri pripravniku izplačal vse, kar mu po zakonodaji pripada. Problemi nezaposlenosti so torej še daleč od rešitve, žal pa se moramo z njimi ubadati tudi mladi in čedalje mlajši. Dominika Sambolič Otrokom prijazno šolo 11. decembra so se v Ljubljani v mali dvorani SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE zbrali poslanci in poslanke občinskih otroških parlamentov iz vse Slovenije. Ker po volitvah stare skupščine ni več, nova pa se do takrat še ni sestala, je bil 3. otroški parlament z naslovom OTROKOM PRIJAZNO SOLO 11. decembra naj višji državni organ v republiki. In prav vsi poslanci, bilo jih je kar 74, so se temu primemo tudi vedli. Brez dlake na jeziku so ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru, predsedniku Društva prijateljev mladine dr. Ludviku Horvatu ter novinarjem in mentorjem povedali, kaj jih teži. Problemov pa sploh ni malo. Tako so poslanke in poslanci omenili prostorsko stisko, odnose med učitelji, ki so daleč od tistih, ki bi si jih želeli, nasilje na šolah, ocenjevanje, ki je ponekod nepravično, pomanjkanje pogovorov o socialnih problemih, govorih so tudi o izdatkih za šolanje, slabi opremljenosti, možnostih nadaljnjega šolanja in drugem. Ideje in problemi so bili enaki ali vsaj podobni. Tudi v žalski občini imamo v šolah premalo prostora - npr. v osnovni šoli Žalec, učenci pogrešajo prijaznost učiteljev, a se zavedajo, da na to lahko vplivajo tudi sami. Na žalskem otroškem parlamentu pa so še posebej poudarili, da želijo, da novinarji ne bi pisali tako splošno o otrocih in počutju v šolah, kajti v nekatere hodijo učenci prav radi. 3. otroški parlament je torej uspel. Po mnenju nekaterih gostov je bil letošnji še posebno »direkten«. Lahko se vprašamo še to: Ah so naše šole res takšni invalidi in kdo (predvsem pa kdaj) bo poskrbel, da bodo otroci začeli hoditi v res prijazno šolo. Lidija Cokan OŠ Petrovče Zdravje po novem? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje še vedno povzroča zmešnjave Prehod na novo, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, izbira novih zdravnikov, razne informacije in dezinformacije še vedno povzročajo zmešnjave med uporabniki zdravstvenega zavarovanja. Direktor Zdravstvenega doma Žalec Marjan Golob pravi: »Moram reči, da so se o tem ljudje kar dobro pozanimali. Vendar pa so bile informacije pomanjkljive, zato je danes velik pritisk na zdravstveno službo. Ljudi so malce zavedle zavarovalnice, predvsem zaradi zobozdravstva. Prepričani so, da imajo s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kar se zobozdravstva tiče, plačano vse. Še enkrat poudarjam, da imajo pravico samo do standardnih materialov, ki pa so danes zaradi modeme tehnologije tako rekoč že zastareli, zato je potrebno izvenstan-dardne materiale, ki se danes uporabljajo v zobozdravstvu, posebej plačati.« Kako je z izbiro novega zdravnika? »Zelo velik problem je povzročala izbira novega zdravnika, saj se je med uporabniki prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pojavila informacija, da si je novega zdravnika potrebno priskrbeti do konca januarja, če ne, pa »dobri« ne bodo več sprejemah. Poudarjam, da to ni res, zato je zaskrbljenost nepotrebna. Vsak zdravnik ima normativ na število pacientov, ki ga lahko preseže do 25 odstotkov.« Kaj pa novi obrazci? Jih imate dovolj? »Manjkajo obrazci za izbiro zdravnika. Na dan jih potrebujemo od štiristo do petsto, dobili pa smo jih le trideset. Tako smo jih morah razmnoževati sami, na lastne stroške.« Kako dolgo velja izbira zdravnika? »Izbira zdravnika velja eno leto. Po enem letu si lahko pacient premisli in izbere novega. Če pride do resnega konflikta med pacientom in zdravnikom, si pacient lahko takoj izbere novega zdravnika.« Kaj pa podjetja, bodo še imela svoje obratne ambulante? »Ne, tudi to je novost. Podjetja ne bodo imela več svojih obratnih ambulant, ampak si bodo delavci prav tako izbirah zdravnike.« Kje je zavarovanih največ ljudi? »Vsekakor je to Skupnost za zdravstveno zavarovanje. Leta ima določeno prednost: pri njih je manjše tveganje in več-jh varnost, saj vse ostane v eni hiši.« Kaj pa pomeni gneča ljudi v zdravstvenem domu? »Poleg pacientov imamo težave tudi mi. Zelo se je povečal administrativni postopek in dokler ne bo računalniške obdelave podatkov, prosimo paciente za malce več strpnosti. Tudi pri nas se poraja cel kup nejasnosti, na katere ne najdemo odgovorov, ki jih iščemo pri zavarovalnicah. Prve informacije smo dobili 25. decembra lani, le-te pa so se še do 30. decembra spreminjale. Mi se bomo potrudili, da bo postopek normalno potekal, paciente pa prosimo za strpnost,« je pogovor zaključil direktor zdravstvenega doma Žalec Marjan Golob. »Kolektivne police večjih in manjših podjetij smo zaključili. Narejenih je sto šestdeset skupinskih pohc za približno devet tisoč zavarovancev. Individualnih pohc je okoh petsto, vendar ljudje še kar množično prihajajo.« Kako potem poteka zdravstveno zavarovanje prek Skupnosti za zdravstveno zavarovanje? »Vsi morajo imeti potrjeno zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico in prinesti denar vsaj za prvi obrok. Pri osnovnem paketu, ki je najpogostejši, znaša prvi obrok 3.450,00 sit, celotna premija pa 13.800,00 sit. Položnice plačajo pri Slovenski investicijski banki, s čeki pa lahko zavarovanci plačujejo tudi v Ljubljanski banki. Nato pri nas dobijo izkaznico, podpišejo pogodbo in normalno uveljavljajo svoje prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Pri tem bi rada še dodala, da pri osnovnem paketu ni pred-zavarovalne dobe do 28. februarja. To velja torej za vse, ki se bodo zavarovali do takrat, od tega datuma dalje pa bo predzavarovalna doba znašala 30 dni od sklenitve zavarovanja,« je povedala Piroška Sorger, predstavnica skupnosti za zdravstveno zavarovanje Žalec. Božena Balaš Zdrava voda v začaranem krogu Ko je izvršni svet obravnaval osnutek odloka o varstvenih pasovih virov pitne vode v Vrbju, se je našel v začaranem krogu, saj se člani niso mogli odločiti, čemu dati prednost. V Vrbju je Komunala namreč zgradila zajetje pitne vode, investicija je bila zaključena lani, sedaj pa bi morala občina sprejeti odlok, s katerim bi na tem območju zavarovali podtalnico. Odlok predvideva, da naj bi se najožji varstveni pas 400 m2 zavaroval z najostrejšim režimom, širši s higiensko tehničnim, vplivno območje pa z blagim režimom varovanja. S tem odlokom naj bi torej zavarovali podtalnico, zaradi omejevanja uporabe umetnih in naravnih gnojil pa naj bi povzročih zmanjšanje kmetijske proizvodnje, za kar bi morali prizadetim zagotoviti nadomestilo za izgubljen dohodek. Na vprašanje, kje dobiti denar za to nadomestilo, pa člani IS niso našh odgovora. Pravijo, da v občinskem proračunu ni denarja, odločanje o ceni vode, ki bi vključevala tudi te stroške, pa ni v njihovi pristojnosti. Tako so se znašh v začaranem krogu. Osnutek odloka bo obravnavala tudi občinska skupščina, njihovega sklepa pa ne moremo napovedati. Še najbolj zanesljivo je, da bomo pili takšno vodo, kot doslej, tudi v prihodnje. Ob tem pa se zastavlja dvoje vprašanj. Zakaj je Komunala gradila zajetje na tem področju, če strokovnjaki menijo, da ima Savinjska dolina še vehko rezervne vode na področjih, kjer bi takšen odlok ne povzročil omenjenih stroškov, in zakaj so pristojni občinski organi pred leti dah soglasje za omenjeno zajetje v Vrbju. Sicer pa to ni edini problem, kajti podobnih zajetij je še več. Drugo pa je, ah se bomo končno odločili za zdravo vodo, ki bo sicer dražja, ah pa takšno, ki je sicer še pitna, gotovo pa manj kakovostna. jk Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax:711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Rogaška Slatina Večer s podjetniki Kristalna dvorana Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini je bila konec minulega tedna prizorišče nadvse zanimive prireditve. Na njej se je kakšnim dvesto povabljenim podjetnikom, predstavnikom izvršnih svetov občin celjske regije, ministrici za delo Jožici Puhar, predstavnikom občinskega in republiškega zavoda za zaposlovanje in drugim gostom predstavil novoustanovljeni podjetniški klub JBC iz Celja. Prireditev z gala večerjo, ki so jo podprli SKB in Abanka, Zavod za zaposlo- vanje in še mnogi drugi, je potekala v prijetnem vzdušju in z bogatim programom. V uradnem delu so predstavili nov klub JBC, program aktivnega zaposlovanja Zavoda za zaposlovanje, Celjski podjetniški informacijski center, udeležence pa sta pozdravila predsednik IS občine Šmarje pri Jelšah in ministrica za delo. Kasneje so nastopili plesalci, pevki Mateja Makoter in Stanka Mazur ter manekenke in manekeni, ki so nosili oblačila številnih novih, mladih, pa tudi že znanih kreatorjev. Plesno razpoloženi gosti pa so prišli na svoj račun ob igranju ansambla iz Krapine. Vsem prisotnim bo ta večer ostal v lepem spominu, še najbolj pa prav gotovo članom novoustanovljenega podjetniškega kluba Junior Business Club (JBC), ki si je ta večer odprl pot v poslovni svet tudi s promocijsko številko njihovega glasila JBC News. Več o tem zanimivem podjetniškem klubu, katerega direktor je mladi in ambiciozni Cican Zarin, pa v eni od naslednjih številk našega časopisa. D. Naraglav 20 let društva za pomoč duševno prizadetim Upravičili svoj obstoj Prejšnji teden je bil v dvorani upokojencev v Grižah občni zbor društva za pomoč duševno prizadetim osebam občine Žalec, ki so se ga udeležili starši prizadetih oseb oziroma njihovi skrbniki, predstavniki republiške zveze, predstavniki sosednjih društev, župna prof. Milan Dobnik in drugi. O lanskem delu društva, ki letos praznuje 20-letnico, je govoril predsednik Rihard Kopušar, ki je med drugim poudaril: »Letos poteka 20 let, odkar so v Žalcu ustanovili društvo za pomoč duševno prizadetim. Danes, po toliko letih, smo zadovoljni, da je prišlo do te človekoljubne pozornosti, saj spada naše društvo med pomembna humanitarna društva v občini. Leto smo pričeli z letnim sestankom, pripravili smo več Rihard Kopušar ekskurzij, redno smo se udeleževali strokovnih posvetov, posvetov s starši oziroma skrbniki prizadetih oseb. Seveda pa smo lani bili najbolj veseli, ko smo v občini dobili oddelek delavnic pod posebnimi pogoji, kjer je sedaj na delu 15 duševno prizadetih oseb iz naše občine. TRGOVINA V tem mesecu vam nudimo: pral. prašek BIO ABA z dodatkom mehčalca 4 kg 519,00 olje ZVEZDA 1 /1 106,60 mehčalec 41 272,00 orehe 200 g 229,00 Ugoden nakup pustnih mask ^e\\ .^gvc in veselo pustno rajanje ^arn ^ ELCOM® ROBERT LIKOZAR Dobriša vas 53/d Petrovče telefax: 063/ 776-287 ■ satelitski sistemi: Lasat, Pace, Maspro ■ antenski sistemi ■ obnavljanje vseh sistemov prodaja na kredit Se priporočamo! Prof. Marinka Marovt v Anglijo Prof. Marinka Marovt, ravnateljica Osnovne šole Vere Šlander Polzela, je bila izbrana med 12 kandidati iz Slovenije, ki bodo nadaljevali podiplomski študij me-nežmenta na fakulteti Aslanger - crew v Angliji. To je prva generacija, ki jo bo financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije. Kandidati so bili izbrani na osnovi razpisa po zelo strogih kriterijih. Med zahtevanim znanjem je bilo tudi znanje angleškega jezika in računalništva. Kandidati so morali opraviti inteligenčni test in predstaviti svojo lastno inovacijo. Izkazati pa so se morali tudi z dosedanjim uspešnim delom. Torej ni naključje, da je med izbranimi tudi prof. Marinka Marovt s Polzele. Na študij odhaja 7. februarja in želimo ji, da bi bila uspešna. T.T. Poprej smo jih morali voziti v Celje...« Rihard Kopušar je tudi povedal, kaj nameravajo delati v letošnjem letu. Prizadevali si bodo, da bi imeli samostojno zdravstveno varstvo, da bi se dislocirani oddelek pod posebnimi pogoji Golovec, enota Žalec razširil, s centrom za socialno delo, nameravajo narediti popoln seznam vseh prizadetih oseb v občini, izboljšati stik med družino in društvom, nabaviti lasten kombi, se še bolj povezati s Karitasom in pomagati tistim družinam, ki se jim je v zadnjem času standard močno poslabšal. V kulturnem programu so nastopili varovanci Zavoda Miha Pinter z Dobrne, imeli pa so tudi nadomestne volitve. TONE TAVČAR zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ SPREJMITE NASVET NAŠIH ZASTOPNIKOV Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni šas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004, in Roman RANČIGAJ, Kapla 62 BRASLOVČE: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721-128, KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICIJA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 PREBOLD: Dragica ŠON, Migojnice 122, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Pongrac 100/a, Griže, tel.: 713-887 LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC: Ivan CENTRIH, Kvedrova 2, Žalec, tel.: 713-027 ŽALEC, VRBJE: Jernej KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 VINSKA GORA: Gina POTOČNIK, Vinska Gora 47, tel.: 853-032 LETUŠ: Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 IRRUI HHHHHHH H mm Žalska policijska postaja v novih prostorih Tik pred zaključkom lanskega leta so se žalski policisti preselili iz starih prostorov v nove, in sicer v nekdanje prostore Teritorialne obrambe, v Ulici Heroja Staneta 1, to je nasproti avtobusne postaje in Žane v Žalcu. Tako lokacija kot prostori sami so primernejši in funkcionalnejši od starih. Božena Balaš Novoletno srečanje z duhovniki V naši občini nadaljujejo tradicijo vsakoletnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Letošnje je bilo v hotelu Golding v Žalcu. Zbrane je najprej pozdravil žalski župan prof. Milan Dobnik, ki se je vsem zahvalil za njihovo poslanstvo ter jim tudi v pri- Svinjska Moja dolina hodnje zaželel uspešno delo. Še posebno je pohvalil tiste, ki so v lanskem letu obnovili fasade cerkva, kupili nove zvonove in opravili razna druga dela. Posebno pohvalo pa si zaslužijo na Ponikvi, je menil Milan Dobnik, saj so zgradili nov Slomškov dom ter uredili razpadajoče gospodarsko poslopje. V imenu duhovnikov se je za sprejem zavhalil starosta duhovnikov v žalski občini, Adolf Piki, ki bo prihodnji mesec praznoval 80. rojstni dan. Kljub starosti pa je še čil in zdrav in še opravlja vse duhovniške obveznosti na Go-milskem. T. T. OBČINA ŽALEC IZVRŠNI SVET objavlja JAVNI RAZPIS MLADI RAZISKOVALEC Namen razpisa je spodbuditi mlade k ustvarjanju inovacij in k ustvarjalnemu delu. Na razpis se lahko prijavijo učenci osnovnih šol občine Žalec. Raziskovalna dela in inovacije lahko prijavijo posamezniki, skupine, krožki... Poročilo o raziskavi ali inovaciji mora biti tipkano in metodološko urejeno, z zapisom postopka, z rezultati, diskusijo ali predstavitvijo izdelka. Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog. Prijave skupaj s predvidenimi stroški pošljite do 1. marca 1993 na naslov: Občina Žalec, Občinski sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance. Rok za oddajo nalog je 30. april 1993. Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev. EXPRESS kemična čistilnica Katica Avberšek, Petrovče 109, tel.: 063/ 776-323 Delovni čas: od 14. do 18. ure. SIPRO, STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC Najemnine za stanovanja se v januarju 1993 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v januarju znaša 2.409,30 tolarjev in je 41,80 tolarjev za m2. Najemnine za poslovne prostore se bodo v januarju povečale za 6,5%. Povprečna najemnina za m2 poslovnega prostora znaša za mpsec januar 369,20 SIT. Z 31. 12. 1992 je ukinjena deina nadomestitev najemnine, pomoč uveljavljajo upravičenci pri Centru za socialno delo Žalec. Anketa Volitve in pričakovanja volivcev Volitve so že skoraj pozabljene. Volivci smo se odločili, tako kot smo mislili, da je najbolje. Volilni izidi so pač takšni, kot so. Eni so razočarani, drugi veseli. Vsi skupaj pa smo si oddahnili in zdaj počasi že pozabljamo na trdo in neizprosno tekmo za volivce, ki je bila v znamenju nizkih udarcev, podtikanj in drugih (ne)-kultumih dejanj. Že pred časom je državni zbor izglasoval za mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Drnovška. Izid je bil izredno tesen, kar ne daje velikega upanja za podporo vladnega programa. Številne variante, kako sestaviti trdno koalicijo, so večinoma propadle. Seštevek poslanskih mest, ki bi omogočal večino pri glasovanju, pa se Drnovšku nikakor ne izide. Časa ima le še nekaj dni (ko bo časopis izšel, bo vlada že sestavljena). Upajmo na najboljše! Kaj pa od nove vlade pričakujemo volivci, kako smo zadovoljni z volilnimi izidi in kaj pričakujemo od nove vlade, smo poskušali zvedeti v anketi, ki smo jo naredili med naključno izbranimi občani na ulici, v trgovini in na delovnem mestu. delo in normalne življenjske pogoje...« ne, ko se bodo odločali. Nikar pa naj ne pozabljajo na nas mlade, ki v sedanjem trenutku nimamo nobene prave perspektive za lepše življenje. Ne vemo, kaj bo jutri. Bomo dobili službo, stanovanje, ali bo naša socialna varnost zagotovljena? Od obljub ni mogoče živeti ...« Božena Bandi, Šempeter: »Po pravici povedano sem vesela uspeha LDS na volitvah, saj sem tudi sama tako glasovala. Mislim, da so volitve potekale resnično demokratično in so odraz zaupanja ali nezaupanja ljudi v posamezno stranko. Pričakujem, da bo vlada dr. Janeza Drnovška sposobna narediti vse tisto, kar so stranke oz. posamezniki, ki bodo v vladni koaliciji, tudi obljubljali. Vsekakor pa je potrebno čim prej zaustaviti brezposelnost in oživiti naše gospodarstvo. Nova delovna mesta in delo ter normalne plače so predpogoj za srečo ljudi. Upam, da bo to imela ves čas pred očmi tudi nova vlada...« resno svoje poslanstvo in da ne bodo izigrali zaupanja vo-lilcev...« Kondi Huš, Prebold: »Mislim, da so bile volitve dobro pripravljene in če pozabimo na razne nekorektne poskuse pridobivanja volilcev, je volilna kampanja potekala demokratično. Zaradi izida volitev pa nisem preveč zadovoljen, saj sem mislil, da bodo prevladale stranke, ki so prevladujoče v zahodni Evropi. Kot vidimo, je sestava vlade naredila dr. Drnovšku še več sivih las, saj se nikakor ne more dogovoriti s strankami. Vse skupaj že kar predolgo traja. Od vlade pričakujem predvsem čimprejšnjo oživitev gospodarstva in s tem tudi primemo socialno politiko. To pa pomeni tudi Rene Lebar, Ložnica pri Žalcu: »Kaj naj rečem? Volila nisem, ker še nisem imela volilne pravice, vendar pa sem volitve spremljala in mislim, da je vse potekalo kar dobro. Bil pa je že skrajni čas, da so bile, saj so se, sedaj že bivši poslanci, velikokrat obnašali prav otročje in zelo neodgovorno. Upam, da bodo sedanji kaj boljši in da bodo znali dobro presoditi, kaj je prav in kaj Franci Oder, Prebold: »Volilna kampanja in volitve so bile za marsikoga že mukotrpna zadeva. Pravzaprav smo se oddahnili, ko smo svoje glasovalne liste porinili v volilne skrinjice. Izidi so nekatere razveselili, druge užalostili. Osebno mislim, da so imeli premalo zaupanja pri ljudeh socialdemokrati, za kar pa so krivi največ sami. Sestava nove vlade je, kot lahko vsakodnevno spremljamo prek medijev, zelo problematična, saj vsaka od strank, ki bi prišla v vladajočo koalicijo, postavlja svoje zahteve. Osebno mislim, da bi morala biti vlada levosredinska s poudarkom na sociali, ker je vedno več problemov. Ob tem pa je nujno prestrukturirati gospodarstvo in oživiti zdravo jedro ekonomske baze družbe...« Anica Kumer, Šempeter: »Od nove vlade pričakujem predvsem resno in za dobrobit Slovenije in njenih prebivalcev uspešno delo, ki bo temeljilo na gospodarstvu in njeni uspešnosti. Z uspešnimi gospodarskimi potezami vlade pa bo mogoče hitreje obrzdati socialne probleme. Zavedati se moramo, da je vedno več ljudi brez rednega dela in da to močno vpliva na odnose v družini,, v okolju, kjer človek živi, in splošno v družbi. Glede volitev pa bi rekla, da so potekale dokaj korektno in da so bili vsaj na vrhu izvoljeni pravi ljudje. Upam pa, da bodo sedanji poslanci in vlada vzeli Henrik Kranjc, Gotovlje: »Volitve so bile dobro pripravljene in izvedene. Volilni od+ bori so z veliko mero profesionalnosti opravili svoje delo1. Preseneča me visok odstotek volilne udeležbe, ki je po mojem mišljenju posledica navajenosti državljanov hoditi na vse mogoče referendume, volitve in zborovanja, ne glede na to, kaj se tam dogaja. Rezultat je takšen, kot je, lahko bi bil povsem drugačen, saj političen prostor še vedno ni strukturiran, programi strank pa so imaginarni, olepšani z okrasnimi pridevki in drugimi rož-cami. Premier bo moral po vzpostavitvi glasovalnega stroja (parlamenta) narediti radikalne in nepriljubljene poteze, ki bodo v državi omogočile normalno življenje. Vzpostaviti bo moral pravni red, finančno disciplino, ustaviti recesijo. Vse to pa mu ne glede na to, kakšno koalicijo strank bo izbral, ne ponuja lepe politične prihodnosti, predvsem pa ne dolgotrajne.« Tako naši anketiranci. Verjetno ne boste vsi njihovih mnenj, v marsičem pa jim lahko pritrdimo. Darko Naraglav UPI-ljudska univerza Žalec Ulica Ivanke Uranjekove 6 Žalec - telefon: 711-343, 711-417 telefaks: 711-417 SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI D S >TVO STROJEPISJE KUHANJE ŠIVANJE SLOVENŠČINA ZA TUJCE LIKOVNA DELAVNICA ZA OTROKE ISU V NASLEDNJE izobraževaln l OTROCI PROGRAMI USPOSABLJANJA -1., II. stopnja ODRASLI BR^ŽE LIKE! JEZIKOVNI TEČAJI POMOŽNI KUHARJI, NATAKARJI NOVO! NEMŠČINA, začetni, nad. SKLADIŠČNIKI VARILCI TESARJI OPAŽEV LESARJI POMOŽNI TEKSTILCI | RAČUNOVODJA ANGLEŠČINA, začetni, nad. IZOBRAŽEVANJE PO SREDNJI ŠOLI V. STOPNJE - VERIFICIRANO! ANGLEŠČINA, priprava na srednjo šolo ITALUANŠČINA, začetni NOVO! ZAČETEK: FEBRUAR. APRIL ZAČETEK: FEBRUAR ZAČETEK: FEBRUAR ZAČETEK: FEBRUAR ZAČETEK: FEBRUAR INFORMACIJE IN VPIS VSAK DAN MED 8. IN 16. URO NA UPI-UUDSKI UNIVERZI ŽALEC. KONKURENČNE CENE ... POPUSTI ... OBROKI Usnjeni izdelki za mlade Pred kratkim je Aljoša Kalafatič v starem-mestnem jedru Žalca, natančneje v Vrečarjevi ulici, to je v ozki ulici malo pred avtobusnim postajališčem pri blagovnici Agrina, odprl Usnjarstvo, ponudba pa je v prvi vrsti namenjena mladim. Ženske usnjene torbice, pasovi, denarnice, šolske torbe za srednješolce in najstnike so unikati in izdelani po njegovi zamisli. Cene? Lahko bi rekli, da so sprejemljive, prej nizke kot visoke, saj se Aljoša, ki je tudi sam še mlad, zaveda, da mladi, katerim je svoje izdelke namenil, nimajo veliko denarja, dobro pa pozna njihove želje in ukus. Zagotavlja, da bo skušal narediti naročnikom torbice tudi po njihovih zamislih. Nekaj izdelkov je že naredil, cene pa se sučejo tam od štiri do šest tisočakov. Lahko bi rekli: končno nekaj za mlade! Seveda pa bo mladi usnjar rad ustregel vsem, katerih želje bodo povezane z usnjem, če bo le v njegovi moči. Usnjarstvo je odprto vsak dan od 9. do 18. ure. E. P. Poslanska pisarna Novo izvoljeni republiški poslanec dr. Janez Zupanec bo že v februarju odprl poslansko pisarno. Na naslov POSLANSKA PISARNA, Ul. Ivanke Ura-njek 6, 63310 Žalec (tel. 063 714 216) boste lahko po pošti, po telefonu ali osebno sporočali svoje pripombe, probleme ali vaše konkretne napotke pri njegovem poslanskem delu. Vsa dela za poslanca bo opravljal njegov osebni tajnik. V februarski številki Savinjčana bomo občanke in občane obvestili o razporedu uradnih ur, ko bo v poslanski pisarni prisoten tudi poslanec. Ne glede na pripadnost stranki LDS Žalec je dr. Janez Zupanc na voljo vsem občanom občine. G. V. IZTOK ŠUUER BRASLOVČE 16 SERVIS za popravilo: - TV aparatov - videorekorderjev - avtomobilskih in radijskih sprejemnikov - glasbenih centrov - glasbenih komponent Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni deli zagotovfleni. Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure, tel.: 063/776-887 od 17. ure naprej. ji PltJtiL ŽALEC, Šlandrov trg 33 Novo! Testiranje kože Velika izbira • uvožene in domače kozmetike :j • italijanskih čistil po ugodnih cenah •: • WC rolce /10 kosov 180,00 sit TANASKOVIČ GORAN Lesna embalaža in predelava lesa Migojnice 73/b, Griže tel .-fax: 063/711-265 Odkupujemo okrogli les - luščence. Možen odkup lesenih luščenih odpadkov za kurjenje ali briketiranje. TT Prebold Kmalu proizvodnja širokih tkanin Tekstilna tovarna Prebold se je lani lotila ene najzahtevnejših investicij. S povsem novim strojnim parkom in tehnologijo bodo proizvajali tkanine, široke do 180 cm. To pa pomeni tudi možnost uspešnega konkuriranja na zahtevnih zahodnih trgih, kar s prejšnjimi ozkimi tkaninami širine 90 cm ni bilo več mogoče. Sredstva Svetovne banke za obnovo in razvoj, več kot 6 milijonov mark, bodo, če bo tudi vse ostalo tako, kot si želijo delavci TT Prebold, dobro naložena, saj bodo z nemoteno proizvodnjo in uspešno prodajo proizvodnega programa omogočala nadaljnji obstoj te najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu, ki je letos zakorakala v 151 leto življenja. Toliko najrazličnejših monterjev, tehnologov iz Poskusno obratovanje enega od štirih strojev za proizvodnjo širokih tkanin. Nemčije in Nizozemske doslej še ni bilo v tovarni. Prostore so posodobili delavci celjskega Ingrada in delavci obrata Vzdrževanje. Vsa ostala dela pri montaži strojev, napeljavi elektrike, pa-rovodov, vodovodov itd. opravljajo delavci tovarne oz. obrata Vzdrževanje na Center Sana - več kot samo trgovina Ob poplavi najrazličnejših trgovin, gostinskih lokalov in drugih podjetniških zamisli je Center Sana, ki ga je odprla Sonja Druks iz Celja na Šlandrovem trgu v Žalcu, povsem nekaj novega. tisk tudi zmerimo, z nakupom elektronskega merilca pa lahko na enostaven način to storite doma tudi sami in tako sproti preverjate svoje zdravstveno stanje. Naš prodajni del zajema še program s področja higiene, damskih vložkov in tamponov, program za doječe matere, zlasti nedrčke s priklopom. Za nosečnice imamo poseben body in nogavice, za novorojenčke pa sterilne kompresice za zaščito popka, stekleničke s termometrom in še kaj. Omenila bi še program antirevmatskega perila angora. Tega je sedaj dovolj na zalogi, tako da je mogoče kupiti nogavice, dolge spodnje hlače ter smučarsko perilo, vse iz uvoza iz sto odstotne angora volne. Za tiste, ki imajo probleme s krčnimi žilami, pa so na voljo najrazličnejše nogavice,« je dejala naša sogovornica. Kot pravijo, se bodo trudili, da bodo program še razširil in pri tem upoštevali potrebe in želje strank. Vsekakor pa se velja oglasiti pri njih že sedaj, če se želite seznaniti z novostmi na področju zdravstva. Obiščete jih lahko vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. D. Naraglav V njem je namreč trgovina sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov, svetujejo pa tudi, kako negovati stome. Pravzaprav gre za novost, ki so jo oblikovali zdravstveni delavci in je zamišljena kot prodajni in svetovalni center. Prvi odzivi so nadvse ugodni, zato je prav, da jih predstavimo. Obiskali smo jih tik pred dvanajsto. V tem času namreč zaključijo dopoldansko delo in se odpravijo po drugih opravkih, vendar nam je Sonja Druks namenila nekaj časa in pojasnila delo njihovega centra. »Delamo v sodelovanju s celjsko kirurgijo, konkretneje z glavno sestro tega oddelka. Ona je trikrat na teden naša strokovna sodelavka in na voljo v našem centru. Bolniki, ki imajo stome, dobijo vse pripomočke, od vrečk do diskov, pri nas, in sicer na recept brezplačno. Prav tako dobijo tudi vse iz programa inkontinence (program za nepokretne bolnike). Zanje imamo iz uvoza pleničke za enkratno uporabo, razne podloge in vse ostale pripomočke. Na voljo imamo tudi več vrst elektronskih merilcev krvnega tlaka, ki jih je možno kupiti na dva čeka. Pri nas pa vam z veseljem krvni pri- • [[= zavarovalnica triglav ¿d • OBMOČNA ENOTA CELJE V današnji številki vam predstavljamo ^0 zastopnike, ki skle- Vi Rihard mm, j. za- pajo zavarovanja Jg» SSiS.iSS 9 območju občine SStmSS Žalec. To so: “ Branko Bizjak, Polzela 107a Jože Dobnik, Latkova vas 112, Prebold, tel. 701-951 Stanko Kolenc, Gotovlje 106, tel. 711-973 Dejan Urankar, Šempeter 138, tel. 701-705 Henrik Krajnc, Ložnica 35/d Žalec, 712-366 Andrej Leskovšek, Ojstrlška vas 10, Tabor, tel. 726-520 Ivan Podlesnik, Podvin 1, Polzela, tel. 721-086 Uroš Pristan, Parlžlje 63, Braslovče, 721-209 Milan Škorjanc, Dolenja vas 39, Prebold, tel. 723-045 Franc Škrbina, Vransko 130a Rihard Deršek, Dobrlša vas 4a, tel. 776-261 Karel Zupan, Dobrlša vas 10, Petrovče, tel. 776-492 UGODNOSTI PRI PLAČILU PREMIJE 20% gotovinski popust PAKETNO ZAVAROVANJE (AO in AO-plus, AO in delni kasko) 10% popust tudi pri plačilu s čeki 6 obrokov brez obresti čelu z vodjem Francem Kal-škom. Vse niti investicije in še zlasti tehnologije pa so v rokah direktorja poslovno-proizvodnega programa Tkanin Vinka Žoharja, katerega smo tudi naprosili za kratek pogovor o tem, kdaj naj bi začeli poskusno oziroma redno proizvajati. »Delo bomo kmalu končali. Dva stroja od štirih sta že postavljena in v poskusni proizvodnji. Montiramo še tiskarski stroj in belilni agregat, slednji je od vseh najzahtevnejši in tudi najdražji. Vsekakor pa moram reči, da delamo po načrtu in konec januarja oz. v začetku februarja bomo poskusno pognali tudi ta najzahtevnejši stroj v belilnici. S tem pa bo končana vsa linija za proizvodnjo tkanin, širokih do 180 cm. Takoj ko bo poskusna proizvodnja opravljena in stroji prevzeti, bomo pričeli široke tkanine redno proizvajati. Po planu naj bi to bilo v drugi polovici februarja. Morda še to: stroji ustrezajo funkcijam, ki smo jih opredelili v razpisu. Vse je v skladu z dokumentacijo in želimo si, da bo tako' tudi potem, ko bomo redno proizvajali.« Tako Vinko Žohar, mi pa še dodajmo zanimiv rek priznanih ekonomistov: »Takrat, ko je najtežje, je treba investirati.« Bo to tudi tokrat držalo? Da bi le! D. Naraglav Zaupanje se vrača Poslovanju v letu 1992 in novostim v letošnjem letu je bila namenjena tiskovna konferenca, ki jo je sklicala LB Splošna banka Celje. Novinarje je direktor Niko Kač seznanil s poslovnimi rezultati in načrti za letošnje leto, Jože Veber pa je govoril o varčevanju prebivalcev, za katere pripravljajo novosti tudi v letošnjem letu. Bilančna vsota v preteklem letu je znašala 24,6 milijarde tolarjev ali 403 milijone mark. Naraščanje sredstev so opazili pri pravnih osebah in prebivalcih, izredno se je povečalo število varčevalcev, kar kaže na vračanje zaupanja, zato so s poslovanjem v preteklem letu zadovoljni. Za uspešno poslovanje in razvoj banke pa so sprejeli program aktivnosti, v katerih je tudi precej novosti. »LB Splošna banka d. d. Celje je med tridesetimi poslovnimi bankami v Sloveniji na osmem mestu s 324 delničarji in 3756 deponenti. Lani se je priključilo 837 novih. Banka se je maksimalno prilagajala gospodarskim in političnim razmeram, zastavljene cilje smo uspešno uresničili, zato smo s poslovanjem v preteklem letu zadovoljni, to ugotovitev pa potrjujejo tudi nekateri podatki. Bilančna vsota 24,6 milijarde SIT se je realno povečala, na področju tolarskih sredstev za 18 odstotkov, deviznih pa za 10 odstotkov. Kar za 278 odstotkov so se povečala sredstva pravnih oseb. Povečanje hranilnih vlog, tekočih računov in deviznega varčevanja kaže na naraščanje zaupanja varčevalcev. Ob koncu lanskega leta so imeli občani v banki 8,3 milijarde SIT, kar predstavlja 34 odstotkov sredstev banke, od tega 36 odstotkov v tolarjih in 64 v devizah. Tudi na področju naložb so rezultati dobri, kreditiranje občanov in obrtnikov se je povečalo za 217 odstotkov. Podjetjem smo s krediti pomagali pri premoščanju likvidnostnih težav, predvsem za izplačilo osebnih dohodkov. Pomagali smo jim tudi z odkupi terjatev, nepremičnin, dajanjem garancij za odlog prispevkov. Manjšim podjetnikom smo nudili bančne usluge od svetovanja do kreditiranja. Posebej moram omeniti poslovanje z vrednostnimi papirji, za katerega se zanima vedno več podjetnikov, obrtnikov in zasebnih komitentov. Za nove oblike naložb denarja imamo posrednike, ki so med najuspešnejšimi, saj se naša banka uvršča v prvo tretjino bank v Sloveniji glede na promet na borzi. Lani smo pričeli razvijati razne oblike finančnega svetovanja za podjetnike in občane, to pa je tudi pomembna naloga v letošnjem letu. Omenim naj še bistveno prednost naše banke, to je bančno poslovanje s tujino in še posebej kreditno-garancijsko poslovanje,« je med drugim dejal direktor Niko Kač. »Po znani zamrznitvi deviznih vlog je lani število teh vlog s tisoč naraslo na več kot 67.000, izredno povečanje pa opažamo v začetku letošnjega leta. Bližamo se 46 milijonom DEM deviznih vlog, kolikor smo jih imeli pred zamrznitvijo. Nerešenih vlog je še 6900 od 150 tisoč, tu gre za večje zneske in jih bodo reševali individualno, ko bo sprejeta potrebna zakonodaja. Novosti varčevanja in poslovanja, ki smo jih vpeljali lani, so dale dobre rezultate. Kartico Activa ima že več kot tri tisoč varčevalcev, v dobrem mesecu pa je bil promet devet milijonov tolarjev. Letošnje leto smo začeli z akcijo črta diskretnosti, ki naj bi zagotovila nemoteno in prijetno urejanje finančnih zadev v banki. Z njo naj bi zagotovili večjo zasebnost,« je povedal pomočnik direktorja Jože Veber. jk SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU Ko gre za naš avto, smo vsi zelo občutljivi.Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bom« plačali nastalo škodo. Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti : Ra k e t n o AVTOMOBILSKO ZAVAR0VAN/E I3f RMANENTNI NAČIN ZAVAROVANjA IS 0 V B 0 N U S ■ M A L U S SISTEM. V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance: • prepričljivi popasti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polico, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je tottko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga labko zavarovali r\ Dudulni' informacije dobite na iseh /nmA ‘ii lih mesi ib Zaramralntt e Trillar zavarovalnica triglav d.d. Življenje je delo - delo je sreča Osnovna šola Šempeter in delavnice nekaterih šempe-trskih obrtnikov so bile pred dnevi prizorišče nadvse zanimivega, uspešnega in poučnega kulturnega dneva. Za učence prvih, tretjih, petih in sedmih razredov je bil namreč to dan spoznavanja dela in poklicev, dan veselja in zanimivega dela, dan novih spoznanj in morda odločitev za enega izmed poklicev, s katerim so se podrobneje seznanili na tem kulturnem dnevu. Za učitelje je bil to še en kulturni dan, morda nekoliko drugačen, pestrejši in zanimivejši od prejšnjih. In za obrtnike? Po vsem tistem, kar smo slišali v neformalnih pogovorih in po tistem, kar je povedal Zvone Štorman, sklepamo, da so bili učenci zelo zadovoljni, saj so mnogi pokazali veliko zanimanje in talent, da so se obrtniki med njimi dobro počutili in da bodo z veseljem radi sodelovali tudi v prihodnje. Učenci so se na ta dan spremenili v peke, slaščičarje, gostince, cvetličarje, sve-čarje..., spoznali so namreč dobre in slabe strani poklicev, slednjih manj, ker je bil Turistična vrtnica Kovinska industrija Vransko je nekdanjo hišo Košenina obnovila in ji dala lepši videz. V njej so uredili trgovino s svojimi izdelki, v nadstropju pa poslovne prostore. Pomembno je tudi, da so ohranili freske, ki jih v hiši ni malo. Zato komisija podeljuje Kovinski industriji Vransko turistično vrtnico. to pač dan zanimivosti in so otroci z veseljem opravljali delo. Odločitev za poklic je izredno odgovorna naloga, česar se dobro zavedajo osnovnošolski pedagogi. Tudi v Šempetru so vložili v projekt veliko truda, zlasti še vodja Marjeta Mikola, ki je bila navdušena nad uspešnim kulturnim dnevom. »Moram reči, da sem vesela, da je imel slogan kulturnega dne Življenje je delo - delo je sreča, tako realno in bogato vsebino. Učenci so se resnično potrudili in tako naš trud ni bil zaman, največ pa je vredno to, da so na nev-sliljiv in prijeten način spoznali najrazličnejše poklice. Pravzaprav je to ponovitev kulturnega dneva izpred petih let, vendar pa je zaradi vsebine in namena primerna za vsako generacijo šolar- Spominski posnetek z Zvonetom Štormanom po opravljenem delu. jev,« je med drugim dejala Marjeta Mikola. Na tem kulturnem dnevu je sodelovalo petnajst obrtnikov iz KS Šempeter. Pri Turistični osat Trgovina na vasi sodi med tiste objekte, kjer se vaščani najpogosteje zbirajo in srečujejo. Da naj bi bil ta objekt zgledno urejen, najbrž ni treba poudarjati. Med urejene pa trgovina Daj dam v Gotovljah gotovo ne sodi, moti in razdvaja tudi bližnje sosede. Zato komisija trgovini Daj dam vseh seveda nismo mogli biti, podrobneje smo spremljali tiste, ki so spoznavali poklic gostinca v gostišču Štorman v Šempetru. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako so pripravljali svečane pogrinjke, se sukali okoli štedilnikov v kuhinji, pripravljali hrano in seveda tudi stregli. Zvone Štorman je dejal, da so bili prijetni in vedoželjni in da bo med njimi prav gotovo tudi kdo, ki bo v prihodnosti pri njih tudi zaposlen. Njegova ocena kulturnega dne je izzvenela nekako takole: prijetno, zanimivo in zlasti poučno. Kulturni dan so zaključili v šolski avli, kjer so učenci pripravili razstavo o poteku kulturnega dneva. In kaj pravi o kulturnem dnevu ravnateljica Ivica Čretnik? »Pri načrtovanju tega projekta smo se zavedali, da bo potrebno precej dela. Sedaj, ko je vse skupaj za nami, smo veseli, da se je tako dobro izteklo. Otroke želimo namreč čim bolj seznaniti. z realnim življenjem in mislim, da je ta oblika zelo pri- Ivica Čretnik mema pri odločanju o njihovem nadaljnjem življenju^ Živimo v času, ko je vse več ljudi brezposelnih in je sreča imeti delo, kar dokazuje tudi naš slogan, ki je nadvse aktualen, čeravno to ni bil edini namen. Ob tej priložnosti bi se vsem, ki so pomagali izpeljati ta kulturni dan, najlepše zahvalila.« Mi pa dodajmo, da jim želimo ob takšnih in podobnih akcijah še veliko uspeha, veselja in zadovoljstva. D. Naraglav 150-letna tradicija gostišča Matjaž Posnetek s predstavitve avtomobilov Subaru. Jurij Matjaž, lastnik gostišča Matjaž na Polzeli, se že osem let ukvarja z gostinstvom. Nedavno tega pa je svojo gostinsko dejavnost razširil še na uradno zastopstvo za Ford, Subaru, Daihatsu in Tauria. Začeli niste v gostinstvu, ampak v gozdarstvu... »... (smeh)... Da, po končani gimnaziji sem se nekako zgolj zaradi samopotrjevanja odločil za študij gozdarstva, ki sem ga tudi končal. Kljub vsemu sem se odločil za nadaljevanje družinske tradicije, to je gostinstvo. Tako se danes že osem let intenzivno ukvarjam z gostinstvom.« Kako danes ustvariti kakovostno gostinsko ponudbo? »Na prvem mestu je trdo delo in pa seveda kakovost ponudbe. Ne smem pozabiti SERVIS zamrzovalnikov In hladilnikov (vseh vrst) In menjava Izolacij na podu. Servis vršimo hitro in strokovno. TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406 omeniti, da je v gostinstvu bistvenega pomena znati komunicirati z ljudmi, poznati njihovo psiho. Danes je v gostinstvu strašna konkurenca. Odpira se kup dobrih restavracij, vendar pa moram reči, da so na začetku potrebna ogromna vlaganja in ogromno dela.« Poleg tega, da se ukvarjate z gostinstvom in prodajo avtomobilov, ste tudi podpredsednik Turistične zveze v Savinjski dolini. Kaj menite, kako danes promovirati turizem v Savinjski dolini? »Osebno zagovarjam realno linijo turizma v Savinjski dolini. Moram reči, da stacionarnemu turistu praktično ni kaj pokazati. Zagovarjam pa dnevni turizem, ki zajema šolarje, izlete upokojencev in končne izlete. Pri upokojencih je v ospredju predvsem nakupovalni turizem. Drugo, kar je velik problem, je, da nimamo prostorov. Za svoje intenzivno delo potrebujemo prostor, značilne spominke in pa mlade ljudi kot lokalne turistične vodnike. Vzemimo Ptuj kot turistično mesto. V njem lahko turista zadržiš cel dan, saj samo mesto veže 2000-letna zgodovina, medtem ko v Savinjski dolini ni kaj pokazati. No, moram pa reči, da Turistična zveza Savinjske do- line že pol leta intenzivno dela in načrtuje, med drugim želimo dobiti tudi svoj prostor. Vendar pa investicijskega denarja ni. Kadarkoli je denar bil, je šel na določena mesta, kot so toplice in podobno.« Vrniva se malce na uradno zastopstvo za Ford, Subaru, Daihatsu in Tauria... »Smo uradni zastopnik za navedene avtomobilske znamke. Poleg tega se uk- varjamo tudi s prodajo rabljenih avtomobilov in omogočamo tudi nakup in montažo mobitela kot dodatne opreme. Moram reči, da posredniška prodaja rabljenih avtomobilov zelo dobro uspeva, praktično je že utečena. Na samem začetku so se pojavljali problemi, ker ljudje niso navajeni na ta način prodaje,« je prijeten pogovor zaključil Jurij Matjaž. Božena Balaš GOSTIŠČE »SAVINJA« PLEVCAK Latkova vas, telefon: 063/701-030 Od torka do petka, od 14. do 20. ure: • dunajski zrezek s pomfritom 250 sit • pohani sir s tatarsko omako 250 sit Odprto od 13. do 22. ure, rezervacije za večje družbe po telefonu: 701-030. Turistični koledar Pred nami je Turistični koledarček - Informator, ki ga že 19 let izdaja Turistična zveza Celje. V Informatorju je koledarski del - po stoletni pratiki bo v letu 1993 vladal Saturn, leto bo deževno in hladno. V njem so predstavljeni različni turistični objekti in znamenitosti. Z našega območja sta predstavljeni jama Pekel in rimska nekropola iz Šempetra. Lani smo kar pozabili, da je preteklo že 40 let, odkar je bila nekropola 1. 1952 odkrita. Predstavljeni so muzeji, zbirke, galerije. Ob tem pa se sprašujemo, zakaj niso predstavljeni Gasilski muzej, Hmeljarski muzej v Žalcu, spominska soba Rista Savina in galerija v Žalcu, privatni muzej v Vinski Gori? Kaj je z Jordanovo zbirko v Gotovljah, je še dostopna za obiskovalce? Lahko bi omenili parne cestne valjarje pri Cizeju v Grižah, ki so tehnični spomeniki, del slovenske dediščine. Ali imamo med kulturnimi spomeniki v občini Žalec samo Goro Oljko z baročnim oltarjem, antično nekropolo v Šempetru ter v Petrovčah Marijino baziliko? Med turističnimi kraji so iz občine Žalec opisani: Prebold, Šempeter (napisano je, da je 1. 1492, pred 500 leti, zelo trpel zaradi turškega vpada), Vransko in Žalec. Ali Braslovče niso turistični kraj? V sestavku Stoletnica slovenskega planinstva pogrešamo podatek, da so 1. 1898, na dan sv. Venčeslava (28. septembra), planinci iz Žalca odprli kočo na Mrzlici. Pogrešamo zato, ker se vse prerado pozablja, da so se tudi v Spodnji Savinjski dolini zidali temelji slovenskega planinstva. V sestavku Urejanje zanemarjenih kulturnih spomenikov bi lahko zapisali, da so več ali manj zanemarjeni, če ne že uničeni, vsi parki pri graščinah. Mogoče je vsaj delno izjema park pri graščini Šenek, ki je uvrščen med slovensko naravnokultumo dediščino, vendar ga v Informatorju ne omenjajo. Škoda, da pri Planinskem domu na Čreti (PD Vransko) ni navedena telefonska številka. Predvsem s prostovoljnim delom so planinci dobili telefon v kočo. Med planinskimi izleti je omenjen izlet na Bukovico. Zakaj avtor opisa ni omenil Šprajčevega hriba, ki je ob poti in s katerega je prelep pogled na dolino. Hrib ima tudi zgodovinski pomen. Zapišimo še, da ni navedena Andraška pot, ki nam na področju Krajevne skupnosti Andraž odkriva popolnoma nov, nam dosedaj neznan svet. Informator nam veliko pove, na marsikaj opozori, žal pa je pomanjkljiv in v želji, da se pomanjkljivosti odpravijo, je nastalo to opozorilo. -cj ževal in ne ločeval. Vsekakor pa mislim, da je treba ljudi seznaniti, jim povedati, da se bo letos delalo tu, drugo leto tam in do nesoglasij ne bo več prihajalo. Današnji sestanek je kljub nekaterim hudim besedam bil nadvse koristen in zato upam, da je prispeval k razčiščevanju odnosov in zglajevanju nesoglasij ...« Drago Lobnikar, ki je med drugim tudi poslanec občinske skupščine in živi v predelu, imenovanem Mala Reka, ni vesel teh nesoglasij, saj je vedno delal v interesu vseh Marijarečanov. Ni mu vseeno, da je sedaj sporna cesta v Mah Reki, saj so se za njo odločili že pred dvema letoma, še preden so govorili o demografsko ogroženih območjih. »Ne razumem, da ljudje tako hitro pozabljajo, kaj se dogovorimo. Žal mi je, da je prišlo do teh nesoglasij, saj bo velika škoda za vso Reko, če se ne bomo znali pametno pogovoriti. Pred nami je še veliko problemov in če ne bomo enotni, jih bomo veliko težje reševali. Veliko smo že naredili skupaj in prav bi bilo, ko bi bilo tako tudi v prihodnje ...« Verjamemo! Kako pa vidi vse to Stanislav Tratnik, ki je na sestanku izrekel tudi največ hudih besed. »Jezi me in tudi druge v Veliki Reki, ker se sredstva ne razporejajo na obe strani enako. Mislim, da smo prebivalci Velike Reke bili nekoli- ko zapostavljeni. Sedaj si želimo, da bi to spremenili in zato smo postali tudi glasnejši. Mislim, da to ni greh. Nikakor pa ni naš namen ali želja, da bi se postrani gledali, saj bomo na tem prostoru živeli tudi v prihodnje, '"'-■'V- ' s svojimi pa tudi skupnimi problemi...« In kaj dodati k vsemu temu? Pravzaprav le željo, da se nastala nesoglasja čim prej zgladijo in da se problemi rešujejo v skupno zadovoljstvo vseh prebivalcev marijareških hribov. Darko Naraglav Marija Reka Neljuba nesoglasja krajanov V planinskem domu v Marija Reki, ki je hkrati tudi center vsega posvetnega in kulturnega dogajanja Marijarečanov, so se pred kratkim zbrali na sestanku predstavniki KS Prebold, domačini in predstavnik Gozdnega gospodarstva. Namen sestanka je bil poglobljeno spregovoriti o problematiki vzdrževanja njihovih hribovskih cest, o čiščenju snega z njih, saj je denarja za te namene vedno manj, in o drugih problemih, ki tarejo prebivalce tega demografsko, ogroženega območja. Da teh ne manjka, smo slišali v razpravi, ki je pokazala vse večja nesoglasja in nezadovoljstvo med prebivalci levega oz. desnega brega potoka Reka. Glavni kamen spotike pa so zlasti sredstva za demografsko ogrožena območja, ki naj ne bi bila enakomerno razdeljena na celem področju Marija Reke. _ Nismo sodniki -in ne razsodniki, zato bi težko rekli, kdo ima prav in kakšna je resnica. Verjetno nekje vmes, vendar pa so po pripovedovanju enih in drugih ta nesoglasja, zamere in še kaj posledica dveh ali treh pre-napetežev. Naj bo že kakorkoli, nekdanje harmonije, ki je bila morda celo navidezna, sedaj v tem koncu ni več. Upamo pa, da se bodo stvari uredile v korist vseh prebivalcev Marija Reke. Vsekakor pa se bo potrebno pogovoriti, katere so tiste stvari, s pitno vodo, posodobitev cestnih povezav, ki jih je kar za 33 km, posodobitev kmetijskih površin (pašništvo, živinoreja) itd. Moram reči, da sem zelo zadovoljen, da smo v zelo kratkem razpisnem roku (nekaj dni) uvrstili v občinski - republiški program za leto 1992 dva manjša lokalna vodovoda, od katerih je eden že gotov, drugi pa je v zaključni fazi. Poleg tega pa smo v ta program uvrstili eno od cestnih povezav, ki je bila v programu vaške skupnosti v letu 1991/ 92. Prav ta odsek ceste pa je žal postal kamen spotike in nezadovoljstva. Mislim, da ta ozka gledanja ne vodijo nikamor, saj bi bilo nekaj, kar je že sprejeto, nespametno spreminjati in lahko bi izpadli iz programa. Vsekakor pa bomo v naslednjem razpisu prijavili nov cestni odsek in tako z dobljenim denarjem posodobili tega, ki bi ga želeli prebivalci Velike Reke...« Kaj pa pravi o nesoglasjih predsednik vaškega sveta Marija Reke Andrej Zagožen. »Moram reči, da ob vsem tem nisem vesel, saj želim, da bi se vsi razumeli in nas ne bi ločevali takšni ah drugačni programi. Živim na območju, kjer imamo še vrsto drugih problemov, vendar doslej tega nisem nikoli tiščal v ospredje, ampak sem se vedno nagibal k poštenemu načrtu, ki bi Reko zdru- ki so pomembne za vse vaščane. Brez dvoma je to cesta do planinskega doma oz. cerkve in pokopališča, gradnja mrliške vežice in urejevanje pokopališča ter morda še kaj. Prav gotovo so za življenje v Marija Reki pomembne dobre cestne povezave posameznih kmetij, vodovodi, telefon in možnost ustvarjati dohodek. Precej od tega v Mariji Reki že imajo, vendar je podatek, da je sedaj za dve tretjini manj prebivalcev, kot jih je bilo pred desetletji, dovolj zgovoren. To pa je tudi razlog, da so to območje označili za demografsko ogroženo, in če bo denarja dovolj, se obetajo v prihodnosti pomembne pridobitve. Nekaj so naredili že sedaj. Sicer pa poglejmo, kaj nam je o vsem tem povedal predsednik KS Prebold Franc Kukovnik. »Program demografsko ogroženega območja v Marija Reki zajema preskrbo KS Polzela Lani uspešno leto, maja referendum V Krajevni skupnosti Polzela, ki je ena največjih v naši občini, so z delom, ki so ga opravili v lanskem letu, zadovoljni. Predsedniku sveta KS Polzela Slavku Resniku smo ob našem obisku zastavili nekaj vprašanj. Leto 1992 pomeni za vašo krajevno skupnost sorazmerno uspešno leto. Kaj vse ste naredili? Obnovili smo vodovod v centru Polzele, razširili cesto Breg-Gmajna in obnovili asfalt na tej cesti, v dolžini okrog 1 km. Asfaltirane so bile ceste za tovarno pohištva Garant, del ceste od Kovača proti kmetiji Cizej, po domače Sevšek, in cesta do prodajalne plina na Polzeli. V naselju Breg je bila zgrajena kanalizacija za meteorne vode, v zgornji Polzeli pa kanalizacija za odvajanje voda ob poplavah. Urejene so bile bankine in pa sanirane večje poškodbe asfaltnih površin na krajevnih in lokalnih cestah. V mrliško vežico, smo napeljali trofazno električno napeljavo in tlakovali pokopališke poti. Na cerkvi v Novem Klo-štru je bila popravljena streha, organizirali smo tudi čiščenje graščine in okolice v Novem Kloštru. V parku Senek pa so očistili zaščitena drevesa strokovnjaki - drevesni kirurgi iz Ljubljane, poleg tega pa je bil obnovljen ograjni zid. Vsa ta dela se izvajajo po projektu za sanacijo parka v Seneku, ki so ga pripravili strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja, ki vsa dela tudi strokovno nadzorujejo. Nadaljujejo pa se tudi ob koncu leta začeta dela obnove strehe kapelice in objekta ob kapelici v Seneku. Izdelan je bil projekt oplinjenja na Polzeli. Proti koncu lanskega leta smo se pričeli pripravljati fSrji' r m za izgradnjo kabelske televizije. V preteklem letu smo dobili tudi simbola Polzele, to sta grb in zastava. Ta simbola so nam izdelali strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora. Na Polzeli je bilo poleg tega adaptirana in povečana trgovina Savinjskega magazina, na pobudo košarkarskega kluba Savinjska Polzela pa smo povečali šolsko telovadnico. Na osnovni šoli je bila opremljena računalniška učilnica z devetimi računalniki.« Od kod vam sredstva za tako veliko dela, ki ste ga opravili? »Najprej so sredstva krajevnega samoprispevka, sledijo pa še sredstva iz republike preko ZVNKD Celje za park Senek, občinska sredstva za urejanje cest, kanalizacije. Pa tudi tovarni sta prispevali, tako Polzela, tovarna nogavic kof Pohištvena industrija Garant, seveda v okviru svojih možnosti. Pri adaptaciji telovadnice pa je sodelovalo gradbeno podjetje Gradis.« Kako so krajani sodelovali pri raznih akcijah? »Precej sredstev so zbrali tudi krajani. Tako so krajani sami opravili zemeljska dela in utrdili spodnji ustroj na cestah za Garantom in od Kovača do kmetije Cizej. V veliko pomoč pa sta bila tudi dva delavca v okviru občinskih javnih del. Prek leta sta čistila zasute jarke ob cestah, urejevala bankine, kosila travo na zelenicah v centru Polzele in v parku Šenek.« Tudi za letošnje leto imate obširen program. Naštejte vsaj glavna dela, ki jih nameravate opraviti v letošnjem letu.« »Za letošnje leto nameravamo nadaljevati obnovo vodovoda, razširiti in preplastiti cesto od tovarne nogavic do Garanta, urediti kanalizacijo za meteorne vode v križišču Cimperman, v sodelovanju z železniškim gospodarstvom pričeti rekonstrukcijo ceste mimo železniške postaje, rekonstrukcijo krajših odsekov v naselju Založe, Ločica in Breg. Sanirati želimo vsaj eno divje odlagališče, na najbolj kritičnih mestih urediti javno razsvetljavo. Nadaljevali bomo dela pri obnovi parka Šenek in obnavljali kapelico in objekt ob kapelici Senek in kapelico v Novem Kloštru. Plačali bomo odškodnino vsem lastnikom zemljišč, na katerih so bili zgrajeni komunalni objekti iz samoprispevka, to so vodovod z rezervoarji, pločnik in cesta.« Letos junija vam poteče krajevni samoprispevek. Ali načrtujete novega? »Res je, letos junija se nam izteče petletni krajevni samoprispevek. S tem denarjem} smo v teh letih zgradili veliko. Vodovod v Založe, pločnik od križišča za tovarno nogavic do Polzele, modernizirali cesto Breg-Ločica, opremili učilnico računalništva na šoli ter obnovili vodovodno omrežje v centru Polzele. Vse, kar smo s tem samoprispevkom načrtovali, smo tudi naredili. Tudi v bodoče načrtujemo samoprispevek, v mesecu maju pa naj bi bil referendum. Z novim samoprispevkom želimo predvsem obnoviti vodovod. Na Polzeli je bil namreč zgrajen vodovod pred več kot 30 leti. Salonitne cevi so manjšega premera, 100 mm, pa še škodljive zdravju, kot - beremo v zadnjem času, zaradi prisotnosti azbesta, zato jih moramo nujno zamenjati. Sicer pa se bodo v prihodnjih mesecih krajani sami odločali, za kaj bomo v naslednjih petih letih zbirali sredstva.« Polzela naj bi v prihodnje postala občina? »Upamo, da bo državni parlament kmalu sprejel zakonodajo o lokalni samoupravi in nam s tem omogočil nadaljevanje aktivnosti za ustanovitev občine Polzela.« TONE TAVČAR BISTRO JAN Cenjene stranke obveščamo, da je Vofra, bistro Jan, odprt vsak dan .od 6. do 22. ure, v nedeljo pa od 8. do 22. ure. Vljudno vabljeni! Er-LJl PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE rey Trgovina Parižlje 1, Braslovče telefon: 063/721-081 VELIKA IZBIRA: • vodovodnega materiala in materiala za centralno ogrevanje • sanitarne keramike • lepila in fugirne mase - ugodne cene; - dostava materiala na objekt, - možnost naročila materiala skupaj z montažo (zmanjšana stopnja PD). Plačilo na 3-5 čekov, brez obresti. Redni delovni čas: od 7. do 18., sobota do 12. ure. Material lahko naročite tudi izven delovnega časa, če prej pokličete na telefon: (063) 721-081. prmrrrtnnmnnnnnrreTVTVvtrmrrvvvTnnn Trg(?vir!a’» JBffiomffl) izdelava ' V I / hidravličnih cevi d. o. o. ^'^^^^Petrovče 242 O \ o * tel.: 063/776-067, 063/25-890 fax: 063/776-067 Svetujemo in rešujemo vse vaše probleme s področja hidravlike In pnevmatike (olje — Zrak). Delovni čas: od 7. do 15. ure. Nujni primeri po dogovorni fi-fl-B-fl-a-BAB a a a a«a c.a-B-ftjLajULflJLajLa-a.a.a.fljLg.1» a. ¡3 fek tSn Mesnica in delikatesa Robert Blatnik Prebold, tel. 723-092 Prihaja PUST - lačnih ust. Da bodo usta polna, m k nam se oglasite in krače si kupite, za v lonec pa * še marsikaj drugega dobite. • Po izredno ugodnih cenah vam nudimo domače preka- £ jeno meso in klobase. Vsak dan imamo na zalogi tudi • domače sveže meso. Pridite in se prepričajte. 2 !••••••••••••••••••••••••• Se priporočamo!\t Nova ribiška trofeja Franje )akša evropski prvak. Ja, prosveta vseh vrst je cvetela, pa tudi razne športne panoge. Nekaj let, mogoče deset, se glede snega pač nismo mogli pritoževati. Tako je pokojni g. Rak predlagal na sestanku TVD Partizan, da ustanovimo zimski športni center. Še tisto zimo je bil njegov predlog uresničen. Najbolj delovna je bila mladina, ki je na Gorčici, na gričku severno od Gotovelj, uredila vlečnico, na vrhu, kjer naj bi bil z leti nekakšen zimski bife, pa so iz Gotovelj vozili čaj. Južna stran Gorčice naj bi bila namenjena najmlajšim, spodnja, severna stran pa bi bila primerna za zahtevnejši smuk, skoke in še kaj. Večjo skakalnico smo delali na Gorškovem in Gorogranče-vem hribu. Pokojni g. Goršek ie dobil tudi dovoljenje za sečnjo lesa, za kar je poskrbel g. Markovič, tajnik občine. Za silo smo teren pripravili, denar je bil, dobre volje pa tudi ni manjkalo. Govorili smo si, da bo tukaj gotovelj ski zimsko-športni center, saj so bile tako rekoč udarniško zgrajene kar tri vlečnice: na Gorčici, pri Je-drti in v Zalogu. Pri zadnji prireditvi skokov je bil obisk kar lep, fantje, tudi gotovelj-ski, pa so skakali kot za stavo, jaz sem bil štarter. Pokojni g. Rak je vselej govoril: »Za zimo se je treba pripravljati že poleti!« Nismo ga ubogali, denar in delo sta šla po vodi. Še dobro se spominjam svojega najdaljšega skoka, enajst metrov, na skakalnici na Zmetovem hribu v Šentlovrencu. Drago Kumer Kaj hočemo: leta so mini- kruh s prekajeno slanino, la, spomini so ostali. Glede Prenekaterikrat tudi muzi-snega se nikoli nismo prito- kanta ni manjkalo, ževali. Včasih so plužili čez V tistih letih z obilico sne-noč zapadli sneg s konjsko ga, mraza in ledu smo šolarji vprego in lesenim plugom, ki kar sami organizirali razna ga je vleklo po dva ali tri takmovanja. Tudi drsalke pare konj. Orati so začeli smo si izdelali sami. V naši najkasneje ob treh zjutraj. skupini je bil najboljši drsa-Na plugu so bile pregrade, lec Brglezov Ivan, najboljši klopi, na katerih so orači skakalec pa Cijanov Vinko, udobno sedeli, saj je moral ki je skočil petnajst metrov, biti plug obtežen. Včasih jaz pa le enajst, smo smeh prisesti tudi mlaj- Lahko bi zapisal: bilo je ši fantiči, le da smo bili pravi nekoč. Ko sem po mnogih le-čas na mestu. Seveda smo se tih kot učitelj prišel v Gotov-morali predstaviti vodji plu- lje, sem kmalu spoznal, da je ga, ki je potem odločal, od tukaJ Precej različnih tek-kod do kam. Jedače in pijače movalcev, med njimi se do-na plugu ni manjkalo. Mi, bro spominjam g. Vipotnika, otroci smo pili čaj in jedli ki je bil v teku na 800 metrov Petletni sin gre po očetovih stopinjah ko vrste amur, ki zelo redko Pred dnevi je član šempe-trske ribiške družine Franjo doseže tako velikost. Dolga Jakš uplenil na Šmartin- je bila kar 96 centimetrov in skem jezeru pravo rekorder- je tehtala krepko čez deset R. s, ms'*' kilogramov. Hudomušni ri- ' ** biči bi dejali, da je v jezeru še njeg^ s svoj^ Franjo Jakš z rekordnim kateJr0&mu bo oči prav tako amurjem in njegov mali nagačii. petletni sin s svojo trofejo. I. jurhar Dušan Kosem Pomoč še vedno prihaja Pomoč beguncem in socialno ogroženim je bila obilna še posebno zadnje dni preteklega leta. Tako je družina Korošec iz Griž, ki je v Nemčiji organizirala že več akcij, tokrat pripeljala precej oblačil, gasilske opreme za društvo v Grižah, pomoči pa so bili veseli tudi v osnovni šoli Griže. Italijanski Karitas je zbral precejšnjo količino hrane in oblačil. Njihovi predstavniki so pomagali pri skladiščenju pomoči, ogledali pa so si tudi begunski center v Letušu. Trugotto Biedermann, ki je naš dober znanec, in ki je najbolj zaslužen za ustanovitev Slovice-slovensko švicarske konfederacije, je organiziral s pomočo časopisa Zürcher Unterländer v Švici veliko zbiralno akcijo pomoči. Akcija, ki je imela precejšnjo publiciteto, je veliko prispevala k predstavitvi neodvisne in demokratične Slovenije v Švici. S tem per se krepi prijateljstvo in povezovanje med Žalcem-Slovenijo in Švico. Karitas, Rdeči križ in prejemniki pomoči se vsem zahvaljujejo za trud in pomoč. Ivan Stepišnik Bojan Lenart ba na militari teku v švicarskem Bielu. Temu cilju letos posvečajo vse svoje moči in sposobnosti. Nadvse veseli pa bi bili, če bi jih v njihovih prizadevanjih podprli vsaj v občini. Glede na dosežene rezultate ter voljo in zagnanost so nedvomno vredni večje podpore in pozornosti širše javnosti. Veliko bi jim pomenilo dobro sponzorstvo. Podjetniki, obrtniki, delovne organizacije, na potezi ste lahko vi. Hvaležni vam bodo. Z Bojanom razglabljava naprej, zanima me, koliko trenira, kaj mu tek pomeni...? »Tedensko pretečem okrog 60 km, se pravi, da tečem skoraj vsak dan. Tek mi pomeni veliko sprostitev po šolskih obveznostih, zavedam pa se tudi, da vsako pretiravanje lahko povzroči težave. Udeležba na tekmovanjih, še zlasti če tečeš zaradi čimboljšega rezultata, je povezana s precejšnjimi odrekanji. To ni več tisti pravi užitek, ki naj bi ga imel pri teku, zato sem osebno privrženec tekov za rekreacijo, čeprav vem, da se temu enostavno ne da izogniti. Ko si enkrat na štartu katerega izmed maratonov, tečeš in tekmuješ sam s seboj in nekje v podzavesti želiš doseči čim boljši rezultat...« Tako se je verjetno dogajalo Bojanu lani, ko je mislil na maraton pokalu, ki je zajemal dvanajst tekov, teči le za rekreacijo, pa ga je potegnilo v tekmovalni primež in ga postavilo med šest najboljših v kategoriji od 21 do 40 let. Sicer pa je za njim že veliko dobrih uvrstitev in tekov, vključno z velikima maratonoma v Radencih (42 km). Veliki maraton je želja in izziv za vsakega dolgoprogaša. Tudi Bojan in njegovi tekaški kolegi bi želeli sodelovati na katerem od svetovnih maratonov. Najbližji jim je Dunaj, veliki neizpolnjen sen pa svetovni maraton v New Yorku. Žal pa je, tako kot vedno, glavna ovira denar. Kakorkoli že, Bojan si s tem ne beli glave, čeprav bi si nedvomno zelo želel, da bi se njihove želje kdaj uresničile. Trenutno mu več pomeni spoznanje, da je s tekom okrepil svoje zdravje in za tek navdušil še koga drugega. Boste tudi vi med njimi? Velja poskusiti, pa brez pretiravanja. D. Naraglav Prvi Slovenec, rojen v letu 1993, je Savinjčan JURI) Rekreativec, maratonec in liubiteli narave Alojzija in Franci Reberšek S tekom do zravja Rekreacija je garancija H uspešnejšega dela, boljšega j zdravja in vsesplošnega zado- I voljstva. To je dejavnost, s ka- I ’H tero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi. Bojan Le- I nart, o katerem danes pišemo, I JBI se ukvarja s tekom, je pa tudi I maratonec. V lanskem pokalu IfV- Maraton, ki je vključeval dva- I najst tekaških tekmovanj v ra- / 111 zličnih krajih Slovenije, pa je - < ( y 11 v skupnem seštevku zasedel .> odlično šesto mesto, čeprav tem pa je osebnost, ki ne želi mu je tudi tokrat tek pomenil publicitete in kljub uspehom le rekreacijo brez želje po ostaja skromen. V veliko zado-uspehu. voljstvo pa mu je, če vidi, da Pogovarjava se na njegovem s svojim delom in zgledom pri-delovnem mestu, v eni od pi- speva k oblikovanju mladost-sam - kabinetov na OŠ v Šem- nikov. petru. Sva že stara znanca, saj »Nekako pred tremi leti sem sva se videvala pa tudi tekmo- se intenzivneje začel ukvarjati vala na raznih pohodih in ori- s tekom. Takrat sem se do-entacijskih tekmovanjih. Bo- končno odrekel kajenju in jan Lenart je z vsem srcem skipnil storiti še kaj več za predan naravi in njenim lepo- svoje zdravje. Ne rečem, da že tam, je velik ljubitelj planin in prej nisem živel dokaj zdravo, športnik - rekreativec, ki ve, če izvzamem cigarete, saj sem kaj hoče in zmore. Ob vsem vnet planinec, pohodnik pa tu- di ljubitelj športa, vendar mi je tek na dolge proge dal novo kvaliteto življenja...« Bojan se je torej že v rani mladosti zapisal športu in naravi in temu ostaja zvest tudi sedaj. Pravzaprav je želel postati učitelj športne vzgoje, vendar pa se je na koncu odločil za študij zgodovine in zemljepisa. Poučevanje teh dveh predmetov, še zlasti zemljepisa, ga tudi poklicno povezuje z naravo. Govoriva o maratonu, o številnih tekih, ki se jih je udeležil, o njihovi ekipi, ki je na zadnjem maratonu v Logarsko dolino osvojila drugo mesto med ekipami TO, o njihovih željah, načrtih pa tudi o problemih, ki jih tarejo. Ti so zlasti finančne narave, saj je oprema dokaj draga, tekmovanja pa prav tako obremenjujejo njihovo denarnico. Če bi se hoteli udeležiti kakšnega tekmovanja izven države, pa lastna sredstva ne bi zadoščala. Njihova velika želja je udelež- pod Reško planino teljev narave in planin, ki se podajo na krajši izlet. Alojzija je dobra kuharica in zmerom ima pripravljenih kar nekaj dobrih jedi. Poleg golaža, vampov, enolončnic so izredno dobre domače kranjske klobase, svinjske krače in druge jedi po naročilu. Prijetno okolje je primerno za najrazličnejše zaključene družbe. Pa naj bo to oh- Nova oskrbnika doma Nazaj v planinski raj, sta rekla Alojzija in Franci Reberšek, ki sta prevzela skrbništvo doma pod Reško planino. Po nekajletni prekinitvi sta se ponovno odločila preživljati vikende v objemu marija-reških hribov. Ti hribi in ta dom pa so tudi kraji brezskrbne mladosti Alojzije, kar je še razlog več, da je vedno rada v Marija Reki, med svojimi ljudmi, prijatelji in znanci. Veter povzročil škodo Močan veter, ki je minule dni z vso močjo pihal tudi v naši dolini, je povzročil procejšnjo škodo. Ta je bila nedvomno največja v Tovarni nogavic na Polzeli, saj je veter na enem izmed objektov odkril približno 250 kvadratnih metrov pločevinaste strehe. Nastalo je za milijon tristo tisoč tolarjev škode, vendar pa proizvodnja v tovarni ni bila motena. T. Tavčar Ljubiteljstvo tudi mladičke. Ko sem jih ogledoval, sta budno pazili na vsak moj gib. Srečko je povedal, da nekaj psov čaka na delo, nekatere še trenira, štirje pa so že na delu. Z zainteresiranim podjetjem namreč sklene pogodbo, po kateri je najemnik dolžan skrbeti za štirinožca. Vzdrževanje tolikih psov prav gotovo tudi precej sta- Ko sem zvedel, da je ob potoku Lava, nekje med Žalcem in Dobrišo vasjo, vzga-jališče psov, ki jih lastnik daje v najem za čuvanje imetja, sem se odpravil tja, da preverim, kako je z zadevo. Pričakala me je četica štirinožcev, nemških in belgijskih ovčarjev. Odraslim psom sem bil sumljiv, mlajši so prijazno mahali z repi, ker Trgovina KAMELIJA tershopa, uvoženih francoskih parfumov, umetniških izdelkov znanih slovenskih oblikovalcev, poslovnih daril in pa posebne ponudbe švicarskih ur Oleg Cassini po izredno ugodnih cenah. Za Valentinovo bo v trgovini Kamelija na voljo posebna ponudba drobnih daril. Prijazno vas bodo postregli vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V prodajnem butiku Kamelija bodo zadovoljili še tako izbran okus. Vljudno vabljeni! Pred kratkim je Ljerka Privšek odprla novo trgovino Kamelija v novo zgrajenem prodajnem centru pri avtobusni postaji v Žalcu. V prodajnem butiku Kamelija vas bodo presenetili z bogato ponudbo raznovrstnih stvari: kristalni izdelki iz Rogaške Slatine so na voljo že od 700,00 sit dalje, drobna usnjena galanterija (pasovi, denarnice, cigaretnice...) tovarne Toko Domžale že od 1300,00 sit dalje. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti še dragocenih izdelkov Zlatarne Celje, In- so pričakovali, da jih bo gospodar, ki me je spremljal, obdaril. Žalski kinolog in inštruktor ter gospodar psov Srečko Veler ima tukaj svojo vzrejevalnico, strokovno psamo, kjer domuje petnajst lepih štirinožcev, med njimi pet psičk in lep razplodni samec. Srečko Veler je od Jožeta Majcenoviča dobil v najem lep kos zemlje, kjer si je uredil deset pasjih boksov, ki so lepo vzdrževani in čisti. Gospodar skrbi, da psom tudi v zimskem času ni hladno. Dve psički že imata leglo in ljubosumno skrivata svoje ne, najemnina zanje pa verjetno ne prinese dovolj denarja. Očitno lastniku največ navržejo mladiči, vendar pa je z njimi precej dela in skrbi. Z gotovostjo lahko trdim, da z njimi ne bo obogatel, čeprav sortni mladiči dosegajo visoko ceno. Za delo z njimi je namreč potrebno veliko truda in volje. Kot kaže, je zanje dobro poskrbljeno, saj so bili veseli in ubogljivi, ko jih je lastnik izpustil na bližnji travnik. Veselo so skakali in tekali okoli mene, kot bi hoteli povedati, da jim tu ničesar ne manjka. I. Jurhar Alojzija je lani postala cet, praznovanje rojstnega tehnološki presežek v IT dne, poslovno srečanje ali Prebold, pripravljena je na kaj drugega. Priporočamo zavodu za zaposlovanje, čez vam, da se v takšnih prime-dve leti pa se ji obeta upoko- rih prej najavite. V domu jitev. Ker ne drži rada kri- imajo telefon in lahko jih poženi rok in ker denarja nikoli kličete čez vikend oz. ob ni preveč, ji skrb za dom za- praznikih (tel. 723-723), polnjuje njen prosti čas. Po- ostale dni pa domov (tel. maga ji vsa družina in tudi 723-399). Vsi, ki so v teh hri-brat z družino, ki živi na nji- bih že bili, se vedno znova hovi domačiji. Največ ljudi radi vračajo, za kar skrbi PD obišče dom ob nedeljah, ko Prebold s svojim domom in je tudi maša v tamkajšnji vedno gostoljubnim oskrbni-cerkvi. Vsekakor pa je med kom. Pridite še vi. obiskovalci tudi precej ljubi- D. Naraglav Da obstajajo za otroke, ki iz takšnih in drugačnih razlogov niso pri svojih starših, rejniške družine - vemo mnogi! Da pa na Centru za socialno delo Žalec za njih pripravimo včasih tudi zabavo, nas ve manj. Tale posnetek je nastal ob prednovoletni otroški zabavi v Vinski Gori. CSD Žalec Srečna Lucija in Lojze Narat z malo Barbaro 2. januarja v celjski bol niš niči. Šesti zvezek Enciklopedije Slovenije V mesecu decembru je Mladinska knjiga izdala šesti zvezek Enciklopedije Slovenije, ki se lie razlikuje od prejšnjih petih zvezkov. Objavljenih je 986 gesel na 416 straneh in 901 ilustracija. Po abecednem redu so razvrščeni pojmi od gesla »Krek« do gesla »Marijino čaščenje«. V njem lahko najdemo gesla, ki se nanašajo na Savinjsko dolino. MIRKO KRIŽMAN je bil rojen 26. 2. 1932 v Ponikvi pri Žalcu. Je germanist, znane so njegove raziskave slovenskega in nemškega govora na obmejnem območju Gornje Radgone. Doktoriral je 1. 1978. Ali FRANC KROPIVŠEK, rojen v Podlogu 1. 10. 1889, umrl v Mariboru 26. 11. 1973. Bil je agronom ter profesor na kmetijski srednji šoli v Mariboru. Obsežno je predstavljeno življenje in delo FRANCA LESKOŠKA-LUKE. Predstavljen je teolog, klasični filolog in zgodovinar FRANC LUKMAN-KSAVER. Rojen je bil 24. 11. 1880 v Taboru, umrl 12. 6. 1958 v Ljubljani. L. 1906 je doktoriral na Gregorijanski univerzi v Rimu. Od 1. 1940 je bil dopisni član SAZU. Med kraji je predstavljen LETUŠ. Pisec gesla nas opozori na taborsko cerkev nad Savinjo, ki se prvič omenja 1. 1482. Piše, da je 12. 6. 1942, v času najhujšega okupatorskega nasilja, odšlo v partizane 14 ljudi, 9. 5. 1945 pa so se v Letušu pričela pogajanja s poveljnikom nemške skupine armade E generalpolkovnikom A. Lohrom. Obširno so opisane LIBOJE. Predstavljen je industrijski razvoj kraja od 1. 1794, ko je tu delovala tovarna galuna, do 1. 1807, ko je v tem kraju začela delovati steklarna, do proizvodnje keramike, ki je našla svoj vrh v »Schutzovi keramiki« (od 1.1870). Predstavljena je LOČICA OB SAVINJI, naselje na levem bregu Savinje ob Podvinski Strugi in cesti Polze-la-Šempeter. Pisec gesla opozarja na rimsko vojaško taborišče, ki ga je zgradila 2. italijanska legija v sedemdesetih letih drugega stoletja. V notranjosti tabora so odkrili ostanke 5 velikih poslopij. Nasšli so valetudinarij (bolnišnico). Predstavljena je LOČICA PRI VRANSKEM, naselje na desnem bregu Bolske ob križišču cest pri Celju, Kamniku in Ljubljani. To področje je bilo med drugo svetovno vojno pomembno prehodno ozemlje za kurirje in aktiviste. Ob cesti proti Zaplanini je nemški okupator po ofenzivi na Gornjo Savinjsko dolino ustrelil 39 borcev in aktivistov, ki so se umikali pred ofenzivo, Eden se je rešil v potok, ki teče tik ob kraju, kjer so streljali borce in aktiviste. Marsikaj bi še lahko napi--šali o vsebini Enciklopedije. Vredno je prebrati gesla, kot so ljudsko vremenoslovje, ljudsko zdravilstvo ali ljudsko verovanje. Pri geslu najdemo podatke tudi za Savinjsko dolino. Keramične tovarne iz Liboj, Griž in Gotovelj so pritegnile lončarje, ki so prvotno delali doma. Zlasti je ta proizvodnja pritegnila lončarje iz Petrovč. Ob zaključku naj povemo, da je pri nastanku 6. zvezka Enciklopedije sodelovalo 438 avtorjev, ki zelo nazorno predstavljajo pojme iz slovenske zgodovine kulture, industrije, geografije itd. Koncert Nike Vipotnik-Rampre Zavod za kulturo Žalec je v okviru prednovoletnih prireditev v žalskem kulturnem domu pripravil tudi solistični koncert Nike Vipotnik-Rampre. Na klavirju jo je spremljala Renata Neuvirt. Nastop domačinke je popestril kulturno dogajanje ob koncu lanskega leta. Škoda je le, da Žalčani ne obiskujejo takšnih prireditev v tolikšnem številu, kot bi si jih le-te zaslužile. -ka Pedenjsvet za malčke in starše Bralna vzgoja in odnos do knjige se začneta že v vrtcu. To spoznanje je vodilo vzgojiteljice vrtca v Aškerčevi ulici v Žalcu, ko so se skupaj z malčki odločili, da bodo imeli svojo knjižnico. Knjižnica, ki so jo imenovali Pedenjsvet je že odprta, malčki in starši pa v njej lahko najdejo veliko zanimivega. S pomočjo pokroviteljev: Občinske matične knjižnice, Mladinske knjige in otroške revije Ciciban je na knjižnjih policah že veliko slikanic in zanimivega branja. Novost, vredna pohvale, bo gotovo dobila posnemalce. jk Literarni večer s Tonetom Kuntnerjem To ni duše bolno hrepenenje ...je bil naslov literarnega večera, ki so ga pripravili člani literamo-novinarskega krožka OŠ Vere Šlander Polzela z mentorico Marijo Kro-novšek. Vsebina literarnih del, ki so jih učenci predstavili, je bila zelo pestra. Posamezni tematski sklopi so nosili naslove: Raznolikost življenja, Jesen, Zemlja in mi, Brezmejnost domišljije in Smeh ni greh. Program so obogatili še mladi glasbeni- sem 1 mm miKE l • kompletna popravila hladilnikov in zamrzovalnikov • menjava kompresorjev • polnjenje plina • izolacije ŠERUGA Potrčeva 2, PTUJ Telefon: 062/771-418 Takoj na vašem domu! Garancija ki, ki jih vodi učiteljica Mija Novak. Domiselno sceno je oblikovala likovnica Regina Martinkovič. Gost hterarne-ga večera je bil pesnik in igralec Tone Kuntner. Recital je nekatere svoje pesmi, ki so bile vsebinsko vezane na tematiko otroških literar- nih del. V sproščenem pogovoru (na sliki) je nanizal doživetja iz igralskega sveta, vse pa popestril z v srce segajočimi življenjskimi resnicami. Na koncu je požel buren aplavz ob deklamaciji Zdravljice. T.T. MTP d. o. o. Griže Vinko Ježovnik, Migojnice 4/b, tel.: 063/711-386 Bogata ponudba, ugodne tene: - domača budjola, klobase, pečenice... - suho meso Delovni čas: vsak dan od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 14. ure. Vabljeni! jrm Trrranr» » nriTrmTrnnnniTmni MATJAŽ MARKETING POLZELA, telefon: 063/721-052 Odprto: od 8. do 16. ure SUBARU: ^ £ VIVIO 2 WD ** JUSTYJ10 2WD c ** - M „ r LEGASY RANGER DL 1,8 4 WD VP5JVJAK £ LEGASY KOMBI GLIPX2,0 2 WD , ?***+*+++**+»*+**+*■++**■++' tovar. cena 11.500 DEM 11.600 DEM 22.000 DEM 19.900 DEM TRGOVINA M MONTAŽA| pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685 in UGODEN NAKUP MATERIALA ZA: •' OGREVANJE • VODOVOD • ELEKTRO-INŠTALACIJE Od 1. februarja dalje poslujemo: vsak dan od 7.30 do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Se priporočamo! CELOTNI PROGRAM VOZIL FORD NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI: TAVRIA ZAZ TIP 1102, CENA do registracije: 547.677,00 sit POSREDNIŠKA PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL MOBITEL: omogočamo nakup in montažo KMETIJSKI PROGRAM: SEJALNIK VRTNIN SV - 5 44.500,00 SIT! BOČNE KOSILNICE 29.400,00 SIT; Možnost nakupa na dva čeka! « taftftjuuA a a tLUAuuujuuumiumi» LENA NOVO V PRODAJNEM CENTRU LENA LEVEC MESARSTVO PREKORŠEK S SVOJO CELOTNO KAKOVOSTNO PONUDBO • sveže meso in drobovina • celoten asortiman mesnih izdelkov • vedno sveži kruh in pecivo V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR PRIMERNA CENA! ¡oocooGOOoeooGOcooooGOCoeoococooooooociooooeacoGoecoeoe Savinjska ideologija Ne dolgo nazaj mi je neka starejša ženica, že prababica, takole svetovala: »Spoštuj vse odločitve in dejanja, pri katerih ljudje resno mislijo in nikar naj te ne zmoti, če dišijo po takšni kolonjski vodi, ki je ti ne maraš!« Današnja Savinjska dolina je zrcalna slika Slovenije v malem. Če so kje ljudje občutljivi na kakšen kriv prst, potem smo to mi. Seveda je v življenju težko pozabiti zamere, ki se rojevajo iz slabih izkušenj pri stikih med ljudmi. Vendar je določene stvari potrebno, kakor pravijo, stoično prenašati in razumeti, da če nekdo nekaj zatrdno verjame (na ta ali oni način), to tudi javno propagira. Ta človek postane problematičen, ko svoje mnenje diametralno zamenja. Največ osebnih zamer in neumnih reakcij nastane, kadar ljudje vidijo v različnih političnih prepričanjih različno poklicno uspešnost. Eno z drugim je popolnoma nepovezano. To je tako kot bi rekli, da sem jaz dober kuhar, ker sem član liberal-no-demokratske stranke (ker vedno nekaj zakuhamo, ha, ha), tovariš Franci Tratarjev grešna duša, ker je član SDP, in gospod Vinko Drča dober geometer, ker je član SKD (in je povezan z delom na zemlji). Za dobrobit ljudi v dolini, za osebno srečo in standard naših staršev, otrok in nas samih je potrebno naučiti se ideologije, ki jo obvladuje večina velmož ljubljanske meglene in močvirnate metropole. Politika je politika, nakladanje je nakladanje, zajebavanje je zajebavanje, posel je pa posel. Denar ne smrdi, še toliko manj smrdi takrat, kadar ga potegnemo od nam manj simpatičnih ljudi in od bolj oddaljenih partnerjev. In če je ideologija zavest o skupnem ter se pojavlja na trgu naše slišnosti zato, da nas tako ali drugače vključuje v načine razmišljanja drugih, potem bodimo preprosto enkrat zvesti savinjski ideologiji. Različnost in drugačnost med nami da, toda ne za ceno, da nam nekdo tretji korenčka strže. Recimo tej naši savinjski ideologiji: ADIJO NEUMNOST, ADI JO DROBTINE, DOBRODOŠLI V SVET POSLOVNOSTI! Gregor Vovk Komunala ¡e gluha Stanovalci bloka Tomšičeva 1/a v Žalcu smo brez zebe, ker komunalci nočejo avaaSem Stanovalci vsako leto prosimo. ja Komunale, da bomo : plačevali polovično ceno zara-jtudi bomo morali svojo pravico Pravijo, da bi bilo naše ogrevanje zadovoljivo, če bi Komunala izklopila avtomatiko v podpostaji, saj bi tako topla voda Iz kotlovnice z enako temperaturo krožila tudi po radiatorjih v zgornjih nadstropjih. vanjih), ki nam kroji usodo. Drugi problem je pa še to, da že tako in tako slabo jev v gornjih nadstropjih in jih ogreje le kakšnih deset centimetrov z vrha, spodnji del radiatorjev pa je hladen: Na ta način se prostori nikakor ne morejo dovolj segreti. Omenjeni problem Komunala vali na bivšo Stanovanjsko skupnost, oni pa enako vračajo. Stanovalci pa lahko le trpimo v vedno hladnih, ne dovolj njih. direktor pa molči! Stanovalci Tomšičeva 1/a, Žalec Sram nas je lahko! Letos smo že drugič slavili praznik samostojnosti, 26. december, v spomin na slovesno razglasitev rezultatov referenduma o samostojnosti Slovenije. Spominjamo se, kakšno veselje je bilo takrat v skupščini in tudi po slovenskih domovih. Naši južni sosedje še sanjali niso, da bi se vedno tihi Slovenci lahko za kaj takega odločili. Ko so nam potem pol leta pozneje začeli rožljati s tanki, so le sprevideli, da smo mislili zares, toda takrat je bilo že konec bratskega objema, s katerim so nam jemali vse, kar se le da in mislili, da bomo zadovoljni z drobtinami z bogate »jugomize«. Spomnimo se, kako so se hrabrili razni Kadijeviči in Adžiči, podprti s svojim shizofrenikom Miloševičem, in rožljali z orožjem, v katerem je bilo prek 50 odstotkov našega truda. Končno smo doživeli stoletni sen, da smo postali enaki med enakimi. Zato se tem bolj čudimo, kako smo slavili ta praznik. Res je, da se praznik veže neposredno na božič, ki naj bi pomenil praznik miru. Res, da v božični noči ni bil prav nič miren s številnimi petardami in opeklinami. Mirovali pa smo zato tudi na praznik. Namenoma sem se za praznik sprehodil po nekoč daleč naokrog znanem slovenskem Žalcu. Spraševal sem se, kaj bi porekli tisti, ki so pred sto dvajset in več leti priredili v Žalcu slovenski tabor in povedali, da je tu Slovenija, pa čeprav so bili pod avstrijsko vlado. Mi smo sicer slavili praznik, toda nikjer ni bilo niti najmanjšega zunanjega znaka o tem. Le na Efenkovi 1, kjer se jim je zdelo prav, da izobesijo državno zastavo. Pri tem odmislimo občino, kjer tako po službeni dolžnosti visi zastava. Imamo mestno skupnost, razne inštitucije, družbena in privatna podjetja, pa nič. Še več, to se je zgodilo natanko dvajset dni po tako opevanih volitvah. Kje so strankarski prvaki in aktivi- ■ sti, ki so bili prej tako glasni. Jim je tokrat pošla moč. Nihče ni izobesil zastav niti po glavni ulici. Kako, so naši mestni očetje kar pozabili na vse? Če se čutimo kolikor toliko Slovenci, napravimo vendar nekaj, da ne bo tako neopazno šel mimo nas tudi naslednji in vsi drugi prazniki. Gospodje poslanci, če že drugega ne, sprejmite vsaj odlok, kot. so to storili nekoč vaši predhodniki, odborniki, da mora imeti vsaka hiša na praznik svojo zastavo. Naročite naši tekstilni tovarni, da izdela toliko zastav, kolikor je gospodinjstev v občini. Če ne drugega, naj spomnim, da je leta 1945, čeprav ni bilo niti kruha, bila več kot dva meseca na vsaki hiši slovenska zastava. Kaj pa počnemo danes? Mesto je na prazničen dan pusto, izumrlo. Naše glasilo nam v naslovnici objavlja čestitko HAPPY NEW YEAR! Čestitko za praznik samostojnosti pa smo pozabili. Lahko le porečemo: SRAM NAS BODI! Čisto navaden občan žalske občine, Ivan Jurhar Votivne Ob branju prispevka Gradišče so krajani preimenovali v Lurd (Savinjčan, XII/92) smo ugotovili, da avtor v sestavku ni poudaril, da je cerkev Marije Lurd na Gradišču nad Migojnicami votivna cerkev. Pri pisanju o gradnji te cerkve je podatke črpal iz brošure Sto let podružnične cerkve Marija Lurd (založnik brošure ni naveden).Tudi v brošuri je premalo poudarjeno, da je to votivna cerkev, čeprav je navedeno, da so se verniki zatekali k tej cerkvi po uteho in upanje in da so za oltarjem votivne podobe. Še nedavno tega so ležale nezaščitene, prislonjene ob steno oltarja. Votivne podobe so votivni dar, ki je bil podarjen cerkvi zaradi dane zaobljube ali v želji, da bi svetnik v cerkvi pomagal. Ti votivni predmeti, poleg slik poznamo še kipce, pisma itd., so svojstvena oblika verske zavesti ljudi. Podatke o teh predmetih najdemo v knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev II (Družina, 1989)-. Dr. Janez Bogataj uvršča votivne predmete v našo kulturno dediščino, postavlja jih ob bok narod- nim nošam, gorjuškim faj-fam, zvoncu, jarmu, staremu gozdnemu steklu (tudi podobe na steklu imajo marsikdaj votivni značaj). V votivnih podobah vidimo čut za lepoto in preteklost. Kot rečeno, podobe so tudi sad raznih zaobljub. Tako je v cerkvi še danes votivna podoba, ki so jo prinesli v pro-cesji v cerkev krajani iz Lok pri Taboru. L. 1944 so se zaobljubili, da bodo vsako leto poromali na Lurd, če se ne bodo uresničile grožnje Nemcev. Hoteli so požgati Loke. To se ni zgodilo in krajani so v zahvalo dali v cerkev votivno (zahvalno) podobo. Votivne podobe najdemo v marsikateri cerkvi; po teh Lepo je biti Žalčan, ni pa lahko Avtor pamfleta v decembrski številki časnika, na 22. strani, patetično razmišlja o nastalih sporih stanovalcev za pridobitev nove cestne povezave z ostalimi, v konstelaciji s pristojnimi v občini in KS Žalec. Maistrova ulica (razen izjem), kalvarija in ponos za ene, izziv in poduk z vsemi spodrsljaji za druge ter zagrenjenost in sramota za tiste, ki niso kos in so, in se stvari zapletajo; pisec vehementno komentira pot, ki žal v konkretnem še ni končana. Izvajalec del, ki ni spoštoval sporazuma se je zaradi pogojevanja, ker lastnik še ni znan, lotil del na cesti negospodarno. Obšel je uradni zaz. načrt (širina 3,5 m) ter pogajanjih in dogovarjanju g. Milana Dobnika z uporabniki predložil t. i. mehko varianto, ki je propadla. Da se je izvajalec (verjetno brez projekta) sprotno prilagajal in celo improviziral, se otepal prevelikemu apetitu posameznika, ki se ni hotel držati določenih pravil igre ali prav zato, ob težnjah in prizadevnosti, da ceste sploh ne bi bilo. Ker ni mogel v nedogled braniti ceste, se jezi. Zazidalni načrt (bilo jih je neuradno kar nekaj); za spomin, vseskozi priča o ravni trasi vzdolž ulice, ki je zaradi protežiranja spodletel. Ker delata po svoje, se ni čuditi, da so sodišča (ta so po- vsem nemočna) zatrpana z delom. Cesta oz., ulica še ni urejena tako, kot je v pogodbenem razmerju. Da so nekateri obupali, je v bistvu posledica dej. stanja; tembolj, ker bivši funkcionarji niso napravili ob tem dovolj, medtem, ko je nesprejemljiv očitek, da so se stanovalci prepirali mimo njih, kar je cinizem brez primere. Res pa je in še ostaja zahteva za izpolnitev pogodbenih obveznosti do strank. Razumljiv in upravičljiv je srd župana, ki je po 18-tih letih nagajanja z veliko mero posluha odstrl žalski sindrom. S kompromisom z modrostjo, ob spoznanju za nujno rešitev, poleg upoštevanja vseh in brez polarizacije, z dobro voljo ter s strpnostjo, ki pojenja ob piščevih namigovanjih, skrbi in potvarjanju, delitvi na večino imen manjšino navkljub, je obrodilo sadove. Nesporno je, da voluntarizem ima prihodnost, ker so pristojni prenesli vse kar na izvajalca, ki je iskal ad hoc izhod (drugi so povsem odpovedali), ki je dvigal temperaturo, kar je imelo za posledico zastoj in vzbujanja strasti, težkih delovnih pogojev, ki smo jih za razliko od ostalih, blažili z napitki. Ugotovimo, da se brez znanja, stroke in spoštovanja vseh meril v prihodnje ni nadejati nobene ceste več v prej kot 18-tih letih; skrb- no planiranim ter zakonsko in pravočasno izdelanim projektom, upoštevanjem dogovorjenega in drugih okoliščin, vnaprej plačanimi obveznostmi in stroški, ki jih terja poseg v prostor, z nujnimi soglasji za infrastrukturo in ostalemu navkljub, kaj šele kaj več, kar vse je bilo z naše strani zagotovljeno. Pravljica, ki naj jo dorečejo drugi ne bo obremenjevala zanamcev. Tistih pa, ki sicer govorijo in tudi pišejo o napredku ne da bi zanj kaj storili, zasledijo, da jih je čas povozil, ni bilo zraven, lahko pa bi se zadržali in se morda česa tudi naučili. Cesto, kakršnokoli smo dosegb z lastnim vložkom bodo prevzeli. Hvalevredno je, ne kot fotožapis boječe navaja, nikoli dajala in ne daje vtisa manjšin. Še več, da bi s poanto nad pričujočim stanovalce delila, da je obvarovala kultumo-zgodo-vinski pomnik in potrdila ravnanje, kar bo pokazal čas. S spoštovanjem! Bernarda in Milan Gramc Žalec P.S. Prosiva, da necenzuriran članek v celoti objavite v januarski številki v rubriki Dogodki. Volilci, zgodilo se mi je! Pred soočanjem predsedniških kandidatov v Studiu ob 17. uri, na prvem programu Radia Slovenija (petek, 4.12.1992), so na radiu sprejemali »vprašanja poslušalcev«, da bi s tem zajeli čim širši krog ljudi ter tudi na radiu na ta način posredovali razpoloženje volilcev. Postavil sem naslednje vprašanje za kandidata BIZJAKA — dobesedno: »Ali ste storili kaj dobrega v času, ko je KUČAN lojalno vodil stranko, ki za Slovenijo ni naredila nič dobrega?« Vprašanje je bilo Kučanu nenaklonjeno, Bizjaku pa je dopuščalo odgovor »kot ve in zna«. Zvečer, približno ob 18.15, pa je pogovor potekal takole (navajam po smislu). Enega od kandidatov (mislim, da g. Busarja) je poslušalec vprašal: »Kaj se sedaj greste? Kje pa ste bili takrat, ko se je gospod Kučan zavzemal za samostojno državo... boril za Slovenijo... trpel za narod? Ne vem, katera iz arzenala fraz je bila uporabljena. podobah je znana tudi cerkev sv. Miklavža nad Taborom. Niko Kuret v že citirani knjigi Praznično leto Slovencev navaja, da so med H. svetovno vojno v cerkev v Petrovčah dajali na oltar fotografije svojih dragih, v želji, da bi jih Marija obvarovala in da bi se srečno vrnili s fronte ali iz taborišča. Mislim, da je prav, da opozorimo na te slike, na te predmete, ki so del naše dediščine, tako kot je naša dediščina običaj, ki se je ali pa se tudi ni ohranil do današnjih dni. Omenimo običaj iz Tabora: pri polnočnici se je med kukanjem s kora začela vzdigovati izza oltarja velika, kakega pol metra visoka zvezda, narejena iz žice in Po odgovoru g. Busarja je nadaljeval voditelj Veselinovič: »Isto vprašanje postavlja Jože Novak z Vranskega za g. Bizjaka.« Oba, Bizjak in Busar, sta vprašala, kot da bi slutila prevaro: »Katero isto vprašanje?« In zopet Veselinovič: »Kaj ste delali takrat, ko je gospod Kučan brezkompromisno vodil stranko, ki naj ne bi Sloveniji prinesla nič dobrega?« Oddivjal sem v Ljubljano, kjer sem hotel prestreči kandidate, ali vsaj Veselinoviča, da bi »poravnal račune«. V avli radia sem po hišnem telefonu od urednika Draga' Balažiča izvedel: »Vsi so že odšli! Pritožite se! Ukrepali bomo! Obračunavanje mi ni blizu.« Moj odgovor se je glasil: »Nobene zakonske zaščite' nimam. Nikjer nimam dokaza, da sem vprašanje postavil tako, kot sem ga res postavil.« Ko sem ponovno telefoniral in na vprašanje neimenovanega novinarja, kako mi je bil Studio všeč, od- prevlečena s prosojnim papirjem. V njej je gorela luč. Spredaj na zvezdi je bil z venci obdan monogram IHS. Kakor čudo se je zvezda počasi vzdigovala pod obok za velikim oltarjem. Omenimo božične, novoletne kolednike. Dr. Anton Čede v knjigi Porence (Mohorjeva tiskarna, 1941) navaja, da so za svete tri kralje prihajali v Porence koledniki, bili so Čiči iz Istre. Imeli so velike mehove in dudeljce, pihali so in škripali. Pisec pravi, da jih je 1. 1932 na Angleškem zopet sbšal. Veliko je šlo v pozabo, veliko je ohranjenega in v uredništvu želimo, da nam pišete, da vsi skupaj ohranimo spomin na preteklost. -ci govoril, da je bil, glede na mojo izkušnjo, pristranski, in da jim na radiu ne morem zaupati, sem bil deležen jeze novinarja, češ: »Ne dovolim si, da bi se kdo tako pogovarjal z menoj.« Dva odgovora imam: Prvi, da gre za vzorec, kako so »neodvisni« mediji vodili voT lilno kampanjo in lagali v prid »neodvisnega« kandidata Kučana. Ne čudi se torej, Kučan, ko bodo brezpravni in »okrog preneseni« dejali: »Tega si ne dovolimo več!« in začeli poravnavati račune, pač po svojih močeh in zmožnostih. Druga možnost pa je veliko slabša. Možno je namreč, kar mi je zagotavljal tudi urednik na radiu, da gre za »nesporazum«. Jaz sem po telefonu govoril nekaj, novinar na dragi strani pa je nehote slišal povsem nekaj dragega. Ali, na listku je pi-.salo nekaj, novinar Veselinovič pa je nehote prebral povsem nekaj dragega. Majhni skupini pomembnežev (beri mafija) je torej uspelo ustvariti kult osebnosti namesto dobrega predsednika. Dragi volilec! Če nisi bivši politični povzpetnež, katerekoli vrste in si kljub temu volil Kučana, potem si se dal zapeljati medijem in si nasedel genialni Kučanovi retoriki. Ne diplomaciji, ne uspešnosti, ne dejanjem, ne prizadevanju za državo, temveč zgolj retoriki - govorništvu, blefu in skrivanju za svetopisemskimi izreki. Imamo predsednika, ki je »priden« in tiho služi v politiki (denar misbm) že v času ene, praktično oborožene stranke, kot njen pomemben član. Ne čudimo se torej ničemur. Volilec, upam, da se bomo, počasneje kot bi se lahko, pa vendarle brez fizičnega nasilja učili biti svobodni volilci. j0ie Novak, Zajasovnik 14, Vransko 690 let Sv. Pavla in 406 let graščine Prebold Zemljepisna imena na Slovenskem so se oblikovala iz keltskih, rimskih, german-sko-nemških, staroslovenskih osnov ter iz imen cerkvenih patronov. Vse do pomladi narodov in propada fevdalizma 1. 1848 je germanska, avstrijska oblast dopuščala nemške oblike zemljepisnih imen. Iz roda v rod so naši predniki prenašali in nam ohranjali slovenska imena, ki so zapisana v prvih župnijskih matičnih knjigah konec 17. stoletja. V Kozlarjevem zemljevidu Slovenije iz 1. 1853 so krajevna imena prvič v zgodovini natisnjena samo v slovenščini. V seznamu krajev vojvodine Štajerske iz 1. 1872 so ob nemških imenih navedena slovenska. Po 1. 1918 smo uporabljali samo slovenska. Med nemško zasedbo (1. 1941-1945) so oblasti uvedle nemška zemljepisna imena. Sv. Pavel je dobil ime po graščini Pragwald. Po okupatorjevem odhodu je bilo vzpostavljeno prejšnje stanje. Zadnje spremembe krajevnih imen so bile v 1. 1952. Bil je čas utrjevanja realsocialistične oblasti. Večini krajev, ki so jih naši predniki pred stoletji poimenovali po cerkvenih zavetnikih, so dodelili druga imena. Sv. Pavel pri Preboldu (po ljudsko Šempavel, Šentpaul itd.) je dobil po sedmih letih ponovno ime po bližnji graščini - Prebold. V zapisu podajam zgodovinska spoznanja o krajevnem imenu med Žvajgo in reko Boljsko. V do sedaj naj starejši znani listini iz 1. 1302 in 1030 je omenjena cerkev S. Pauli - Sv. Pavla. Cerkev z okoliškimi naselbinami je spadala k pražupniji Braslovče (Wraclau) in upravno fevdalni žovneški gospoščini. V zadolžnici šentpavelskega duhovnika iz 1. 1368 je Sand Pawl naveden trikrat. L. 1392 je Sv. Pavlu dodan sa-mostalniški prilastek, ki pove, kateri Sv. pavel: S. Pauli prope(pri) Liebenstein. Zapisi iz 15. stoletja navajajo naslednje oblike: 1. 1426 Sancto Paulo in S. Pauls von der Volczkch (S. P. pri Bolj-ski), 1. 1436, 1457 in 1461 S. Paul bei der Folczk (S. P. pri Boljski), S. Paul in dem Vorst und im Seenthal - Sewtal gelegen (S. P. v gozdu v Savinjski dolini). L. 1437 ali 1457 je dobil plemič J. H. E. v zakup dvorec v S. Paulu im Vorst mit dem Rado Zakonjšek-Cankar SPOMINI (odlomek) Ponoči sem se bolj priplazil kot hodil do Zakoj-škove domačije nad Lokami. »Na toplem počakam, da pride Falent v štalo.« Bila je še noč, ko je gospodar Falent odprl vrata in v bledi svetobi svetilke zagledal človeka, ki je slonel ob jaslih. »Falent, samo to besedo sem spravil iz sebe. Ko je videl, da se komaj držim pokonci, mu je bilo vse jasno. »Počakaj, da opravim pri živini.« Gledal sem ga, ko je nosil koš z rezanico od živali do živali in vsipal v jasli. »Čuj, čez dan se boš skril na kozolcu,« se je obrnil k meni, ko je bil gotov. »Kar pojdiva«! Zunaj je bila še noč, decembrska, mrzla, s snegom do kolen. Povzpela sva se po lestvi v brano kozolca, nato še višje med seno. »Tu nekam se zarij, da te ne bo zeblo. Zajtrk ti še prinesem.« Zvečer je prišel po mene. V hlevu mi je pokazal, naj se tik pod jaslimi zrinem naprej, da pridem do skrivališča. Tako sem po trebuhu lezel kakih 5 m, ko sem odkril na svoji desni manjši širši prostor. Otipal sem ležišče iz mehke otave in odejo in se z nogami zrinil nanj. Zaslišal sem Falenta, ki mi je zgoraj skozi odprtino v jaslih s svetilko osvetlil prostor. Svetilko je podržal spodaj toliko, da sem si ogledal svoje novo bivališče. »Bo dobro?« je vprašal. »Kaj drugega ti nisem mogel pripraviti,« je povedal, kot da se opravičuje, in počasi potegnil svetilko navzgor. »Bo, Falent, hvala ti!« sem odgovoril. Skrivališče je bilo izredno. Le živeti v njem... Falent, ta zlati človek, je podnevi prestavil govedo ali dva, dvignil pod in spodaj skopal jamo. Še prej, ko jo je spet pokril, je z otave naredil ležišče in pogrnil z odejo. Nato je vse vrnil v prejšnje stanje in privezal govedo na staro mesto. Po ležišču sem se lahko stegnil, ni pa bilo toliko visoko, da bi lahko skrčil kolena, če sem ležal na hrbtu. Le pri glavi je bilo nekoliko več prostora. O Falentovem odhodu se me je polotil obup. Začutil sem, kako mi je nekaj mokrega pripolzelo po licih. To se mi ni zgodilo vse od materine smrti. Poravnal sem se po ležišču. Torej, tu sem zdaj... Kam me je pripeljala usoda! Počutil sem se grozno nesrečnega. Vse te zadnje tedne, ko sem se selil od hiše do hiše in taval sam okrog po teh, sicer domačih hribih, mi ni bilo tako težko kot ta večer. Ko sem pred tedni moral od Orešnikovih, zaradi aretacije Gašperjevega Pepija. Bati se je bilo, da ne bo zdržal. Pa potem, ko sem po tednu dni moral od Ramšaka spet naprej, ker je gestapo prišel po Cuka-love v bližnjo Ojstriško vas in ko sem potem moral na vrat na nos zapustiti že prvi dan domačijo tete Tereze, ker se je njen mož kar tresel od strahu, ko mu je povedala, da sem prišel. In spet je kmalu po tistem bilo treba od prijaznih Počival-nikovih nazaj v hosto, v zimo. Spet je začel padati sneg, mene pa je začela zvijati revma. Nekega večera sem rinil v snegu mimo Završnika do Jesenika in naprej v Šmiklavž. Namenjen sem bil do Kisovarja, kjer se je že ves čas skrival domači sin Lipce. Kmalu me noge niso več nosile. Kjer je šlo navzdol, sem se spustil v gaz in se tako po riti plu-žil naprej po slabo shojeni gazi. Ves tisti čas nisem občutil tolikšne brezizhodnosti kot zdaj tu, ko sem občutil, da sem na koncu nekakšne sicer težke poti. Zaspati pa nikakor nisem mogel, vse mogoče mi je brodilo po glavi. Tudi misel, da mi vsega tega ne bi bilo treba. Tega, da mi zdaj Nemci strežejo po življenju. Moral bi se prilagoditi, kakor se toliko drugih. Pa se nisem mogel sprijazniti, da moje domovine ni več. Da ne smem govoriti, kakor me je učila moja mati. Sto in sto stvari je bilo, da se nisem mogel sprijazniti s tem, kar je nastalo. In potem je prišlo, kar je prišlo. Tako, da sem se znašel v odkritem spopadu s tistimi, ki so hoteli naš narod zbrisati z Zemlje. Vedel sem, da me bo to najbrž stalo življenje, a ni mi bilo žal odločitve. Zbudil me je Falent, ki je prinesel zajtrk. Ponudil mi ga je skozi odprtino, ki jo je v jaslih izžagal nalašč zato, da mi je podržal lonček s kavo in kruhom. Nisem vedel, koliko časa sem spal, občutki ob prebujanju so bili na moč čudni. Šele počasi sem spoznaval, kje sem in kako je z menoj. Falent je počakal v hlevu, da sem pojedel. Imel je opravka pri živini. »Si dobro spal?« je vprašal, ko je segel po pi-skerček. »Potrebuješ še kaj?« Podzavestno sem občutil, da se mi opravičuje, ker mi ne more nuditi kaj primernejšega za bivanje. Falentovo domačijo, po domače Pri Zakojšku, je od mojega doma na Pošebalo-vem ločil podaljšan greben hriba, ki mu ljudje pravijo Šterbenkel. Zato sva bila s Falentom nekoč soseda. Ko je Falent odšel in je bilo v hlevu slišati samo živino, ki je jedla, sem premišljeval. Ugotovil sem, da tudi tu ne bom mogel ostati. Vedel sem namreč, v kakšnem položaju živi on s svojo družino. Pred dobrimi desetimi leti je njegovo družino doletela huda nesreča. Pogorela jim je hiša z gospodarskimi poslopji vred, razen kozolca. Hiša je bila lesena, razen manjšega dela tako imenovane »hišce«, ki je bil pozidan. Požar je nastal vročega poletnega dne, ko so zgoraj nad domačijo kurili velno. Iznenada je okrog poldneva nastal vihar in dvignil suho dračje ter ga zanesel na streho spodaj, ki je, slamnata, zagorela kot bakla. Falentova žena Pavla je bila v porodniški postelji, dan pred požarom je rodila dvojčka, dva krepka fanta. Rešili so lahko samo njo in otroka. Vse drugo so morali prepustiti plamenom. Po tistem si družina ni več opomogla. Falent je sicer postavil nov hlev, da so imeli kam spraviti živino, za hišo pa že ni bilo več sredstev. Tisto malo zidovja, kar ga je ostalo od hišce, je pokril s streho in v enem samem prostoru se je poslej stiskala vsa družina. V letih do vojne je Pavla rodila še sedem otrok, tako da se je družina močno povečala. Otroci, majhni, kakršni so še bili, niso smeli vedeti zame. Vedel sem, da tu ne morem ostati. Oba, Falent in Pavla sta bila izredno dobra človeka, vendar tega ne smem izkoriščati. Kako naj Pavla ob tolikem številu majhnih otrok, ki se zdaj v zimi gnetejo okrog štedilnika, pripravlja obroke hrane še zame. Moram od-diti, toda kam? Sklenil sem, da se zvečer pogovorim s Falentom. Liebenstein (S. P. v gozdu z gradom Liebensteinom). L. 1475 so kraj imenovali S. Pauls in Saental (S. P. v Savinjski dolini). V 16. stoletju, vse do L' 1628, sem zasledil samo Sand, Sannt Paul im Santal (Sv. Pavel v Savinjski dolini). Po do sedaj znanih zgodovinskih virih je v ojstri-škem urbarju iz 1. 1587 prvič zapisana današnja graščina Prebold kot PREWALD. Graščina je bila sedež fevdalne oblasti (dominium) vse do 1. 1848. Po 1. 1628, ko postanejo lastniki graščine Schrotten-bachi, izginejo prejšnje oblike imena kraja (S. P. v gozdu, v Savinjski dolini, pri Boljski). Stara oblika krajevnega imena S. Paul - Sv. Pavel ostane ohranjena vse do 1. 1941 oziroma do 1. 1952, vendar z novim samo-stalniškim prilastkom, ki poudarja, da je kraj pri, ob, pod graščino Pragwald - Prebold. Iz takratnih listin je razvidno, da je Sv. Pavel kraj s cerkvijo, s sedežem šentpavelske župnije, fevdalnim uradom in spada k fevdalni gospoščini Prebold (dominium Pragwald). Na primer: v matični knjigi iz 1. 1771 je zapisano, da je umrl v kraju Sv. Pavel, hišna številka 15 podanik (tlačan) gospoščine Prebold in je bil pokopan v domačem šentpavelskem pokopališču. L. 1777 je umrl oskrbnik graščine Prebold v Sv. Pavlu hišna štev. 24. Podanik - tlačan preboldske gospoščine (graščine) je bil iz vasi Sv. Pavel (ex vicinia, pago, oppido S. Pauli sub dominio Pragwald). Ob upravnih preureditvah (reformah) za časa Marije Terezije (1740-1780) in cesarja Jožefa II. (1780-1790) je kraj Sv. Pavel dobil hišne številke, postal je naborna, popisna, katastrska in davčna občina. V krajevnem leksikonu Štajerske iz 1. 1822 ima kraj naslednjo oznako: Paul, St., Cillier Kreis, Gemeinde d. Bezirks Pragwald (Paul, Sv., okrožje Celje, občina okraja Prebold). Katastrski izpisi iz tega obdobja imajo naslednji zapis: davčna občina St. Paul, davčni okraj Pragwald (Prebold), okrožje Cilli (Celje). Ker je krajevnemu imenu Sv. Pavel v nekem obdobju dodan samostalniški prilastek »bei Pragwald - pri Preboldu« navajam različne oblike imena graščine: 1. 1587 Prewald, 1.1601 in 1605 Praegwald, 1. 1631 Prewaldt, Wreboldt, 1. 1645 Praewaldt in PREBOLT, 1. 1676 Pra-baldt, 1. 1681 Pragwald, 1. 1682 PREBOLD, 1. 1684 Pra-wal, 1. 1685 Prewold, 1. 1691 Pragwalt, 1. 1693 in 1699 Prewaldt (enako 1. 1631). V 18. stoletju sem zasledil samo Pragwald. V 19. stoletju, vse do 1. 1848, ostaja upravna in krajevna ureditev nespremenjena. V graščini Pragwald - Prebold, ki je del kraja Sv. Pavel s takratno hišno številko 24, je bil sedež fevdalne gospoščine (Herr-schaft, Dominium) z 200 tlačanskimi družinami in gospodarstvi. Hkrati je bil sedež deželnega sodišča in davčnega okraja s 26 davčnimi občinami. Kraj Sv. Pavel je bil eden izmed davčnih občin! Na zemljevidih iz konca 18. in 19. stoletja (1. 1802, 1804, 1808, 1841, 1844, 1853, 1860, 1881) je Pragwald - Prebold označen kot graščina, Sv. Pavel kot kraj, vas in sedež župnije. L. 1850 je bila ustanovljena občina Št. Paul bei Prag-wald - Sv. Pavel pri Preboldu s istimi vasmi in mejami, kot jih je imela šentpavelska župnija (vikarijat) že v prejšnjih stoletjih: Sv. Pavel, Sv. Lovrenc, Šešče, Sv. Magdalena, Matke, Dolenja vas, Latkova vas in Kaplja vas. Graščina je postala sedež veleposestva, brez tlačanov, sodnijske in upravne moči! Uradni slovenski naziv kraja je bil 1. 1892 St. Pavel pri Preboldu, pošte Sv. Pavel pri Boljski in Sv. Pavel v Savinjski dolini. V listini tekstilne tovarne Pragwald 1894. je zapisano, da se delavske knjige pošiljajo v občinski urad Sv. Pavla. Ob koncu 19. stoletja je bil slovenski jezik priznan kot uradni. Pojavile so se nove oblike naziva graščine: 1. 1870,1876 in 1885 Pribold, 1. 1872 Pregvold, 1. 1874 Pri-vold, 1. 1888 Prevold, Pre-voljska in Priboljška graščina, od 1. 1888 do današnjega dne pa Prebold. V 20. stoletju, do 1.1941, so uporabljali iste oblike kot v 1. 1892, vendar največkrat S. P. pri Preboldu. V krajevnem leksikonu (slovarju) Dravske banovine iz 1. 1937 je napisan kraj z imenom Sv. Pavel pri Preboldu. Na vojaških zemljevidih je do 1. 1967 kraj označen: Sv. Pavel, graščina Prebold. V leksikonu (slovarju) Slovenije (1. 1976) je zapisano: »kraj Prebold, ki je bil vse do 1952 imenovan Sv. Pavel pri Preboldu, po ljudsko Šempav, v Šempavlu, šempavski, Šempavci, Šempavčani ali Šempavlani«. Zaključek: Do sedaj znani zgodovinski viri kažejo, da se je kraj med Žvajgo in reko Boljsko od 1. 1302 do 1941 in od 1. 1945 do 1952 imenoval Sv. Pavel, po ljudsko Šempavel itd. (nepretrgoma 639 let!). Ob tej obliki so se pojavljale razne oznake, npr. v Savinjski dolini. Dvakrat v zgodovini, prvič v času nemškega totalitarnega režima in še danes se kraj imenuje po sedežu fevdalne gosposke, graščine PREBOLD. Ivan Dolinar Barok v Savinjski dolini (II) V decembrski številki Savinjčana smo opozorili na vodnik Po poti baročnih spomenikov Slovenije in na nekatere baročne spomenike v Sp. Savinjski dolini. Vendar to niso edini spomeniki, ki so nam jih zapustili v obdobju baroka. V knjigi Baročno kiparstvo na Slovenskem Štajerskem (Slovenska matica, 1992) je najti podatke o nekaterih baročnih spomenikih v naši dolini. Avtor Sergej Višner poudarja, da je Slovenska Štajerska od nekdaj veljala za sončno, zeleno, slikovito in vabljivo pokrajino. Umetnost te pokrajine je razodevala lasten razpoloženjski naglas. Tudi barok ji je vtisnil neizbrisne črte, pri čemer je najodločneje izstopalo kiparstvo. Tako je v Braslovčah zapustil svojo delo Ferdinand Gallo (1709-1788), kipar iz Celja. Med njegovimi ugotovljenimi deli izstopa veliki oltar v župnijski cerkvi v Braslovčah iz leta 1776. Pri njem je vidna Gallova značilnost, strah pred praznino, saj je oltar natrpan s plastičnimi nadrobnostmi. Najizraziteje se je na baročne vzorce naslonil Matija Tomc, avtor oltarja Žalostne1 Matere božje v župnijski cerkvi v Braslovčah (1852). Visoko kiparsko znanje kažeta dve deli v kamnu, relief Kristusa in Marije v cerkvi v Braslovčah, ki sta prav gotovo prišla od drugod. Ferdinandu Gallu pripisujejo tudi dva stranska oltarja v Župnijski cerkvi v Gotovljah (1767), v cerkvi na Gomilskem pa je značilno njegovo delo Sv. Damjan (1760/ 70) ter Marijin oltar (s plastiko Sv. Rozalije). Njegovo delo so trije kipi na stranskem oltarju župnijske cerkve na Polzeli in oltar Sv. Janeza in Pavla v baziliki v Petrovčah, v kateri je naredil Vid Koniger iz Gradca veliki oltar. Vid Koniger je naredil portalni plastiki Hera-kleja in Anteja ter figure na stopnišču graščine (danes v Narodni galeriji v Ljubljani) v Novem Celju ter prižnico (iz opreme prejšnje cerkve) v župnijski cerkvi v Žalcu. Ugotovljeno je, da so tako imenovani Petrovški križi delo tega kiparja. Sergej Višner uvršča v Koni-gerjev opus tudi veliki oltar v Petrovčah. V nastavku z visoko stebriščno arhitekturo in masivnim tabernakljem zavzema vodilno mesto figuralika. Kip Marije z detetom v oltarnem središču je delo druge roke iz starejše dobe. Avtor opozarja na zanosno razgibana kipa Sv. Joahima in Ane ter dveh puttov z reliefnima kartušama, opozarja na vrvež otrok okoli Stvarnika na oblakih... Omenjeni kipar je delal tudi v graščini v Novem Celju. Poleg omenjenih figur na stopnišču portalne plastike naj bi bil njegov tudi oltar v graščinski kapeli (kipi so sedaj v Narodni galeriji v Ljubljani). Pri kipih s stopnišča pa avtor poudarja, da so kipi rokokojsko nežni, tu in tam pa imajo v sebi že nekaj klasicističnega. Tudi tukaj je avtor izkazal znanje in spretnost akademsko šolanega umetnika. Te kipe lahko sedaj občudujemo v Ljubljani. Jih bomo kdaj spet lahko videli v Novem Celju? Nam sta ostala le kipa pred vhodom. Kip Sv. Janeza Nepomuka na Plainerjevem oltarju v Petrovčah pa je ustvaril Mihael Pogačnik (omenjen med 1709-1735), kipar iz Slovenskih Konjic. Iz obdobja po baroku (1800-1960) je znan Pogačnikov kip v velikem oltarju župnijske cerkve v Šentjanžu v Vinski Gori, v kateri je kipar Jožef Staner, kipar iz Slovenj Gradca, napravi leta 1740 oltar v severni kapeli. Na koncu naj omenimo še Mihaela Rosenberga iz Gradca, ki je naredil dva oltarja na Vranskem (1854), v isti cerkvi je kipar Francesco Robba okoli leta 1730 naredil oltar Sv. Padovanskega. Skušali smo opozoriti na nekatere baročne zaklade v naši dolini. Če še obstajajo in v kakšnem stanju so, nismo ugotavljali. Rečemo lahko le to, da so drugje znali predstaviti svoje bogastvo, mi tega nismo storili. Zakaj? V različni literaturi je najti podatke o zakladih, ki so nam jih zapustili predniki, mi pa se delamo, kot da niso naši. Zakaj? -ic Zdravilne rastline in starost Značilno za starostnike je, da porabijo precej zdravil, njihova uporaba je nesmotrna ali celo škodljiva, zato je treba pri njih porabo zdravil zmanjšati, s čimer se zmanjšajo tudi škodljivi stranski učinki, ki so pri starejših zelo pogosti. Te stranske učinke starostniki v večini pripisujejo starostnim težavam, vendar je pri daljši uporabi zdravil treba biti pozoren prav nanje. Starejši ljudje porabijo skoraj 30 odstotkov zdravil, sami pa zelo radi posegajo tudi po zdravilih brez recepta, ena tretjina pa se zdravi tudi z zdravili iz domače lekarne. Večina jemlje sočasno štiri in več zdravil, zato ni čudno, da kar 40 odstotkov vseh zdravil pri starejših bolnikih povzroča škodljive stranske učinke. Ti so lahko blažji, kot so strah, zmedenost, potlačenost, nespečnost, izguba orientacije, pa tudi težji, kot so sladkorna bolezen, čir na želodcu ali dvanajstniku, parkinsoni-zem, ototoksičnost, odpoved ledvic, jeter... Že spoznanje, da starost ni bolezen, temveč normalen biološki proces, lahko veliko pripomore k racionalnejši rabi zdravil. Pomembna je tudi količina posameznih zdravil in tudi to, da čim starejši smo, tem manjšo količino zdravil potrebujemo. To je pomembno tudi glede na spol, saj pri ženski 3/4 odmerka zdravil doseže enak učinek kot pri moškem cel odmerek. Poleg zdravil lahko uporabljamo tudi zdravila rastlinskega! izvora, kamor sodijo izvlečki iz česna, ginka, gloga, ginsenga, eleuteroko-ka, koprive, bučnih semenk, bele omele, baldrijana, šentjanževk ... Česen Najpomembnejše mesto v domači lekarni zavzemajo preparati iz česna (Allium sativum). Česen je tudi ena izmed najstarejših zdravilnih rastlin in vsebuje snovi, ki delujejo terapevtsko. Strok česna vsebuje farmakološko negativno aminokislino aliin. Česen deluje antibakterijsko in zavira nastanek tromboze. Poleg tega vse česnove snovi znižujejo maščobe v krvi (holesterol, LDL - holesterol, trigliceridi). Najboljši je svež, in če ni drugače določeno, je srednja Nasvet kinologa Nakup psa Pred nakupom psa je treba dobro premisliti. Pogosto je želja po psu le prehodna muha, lahko pa tudi častihlepnost po nagradah na razstavah. Najslabša odločitev za nakup psa pa je ta, da bi z njim razveselili otroke. Pes namreč ni igračka, pa tudi par čevljev ne, ki jih zavržemo, ko se jih naveličamo ali so nam pretesni. Otroci se običajno kaj hitro naveličajo obveznosti, ki jih prinaša nov hišni prijatelj. Naj še tako zagotavljajo, da bodo skrbeli zanj, jim bodo obveznosti kaj hitro v nadlego in na koncu skrb za psa vedno ostane staršem. Običajno ljudje ob nakupu psa vidijo le prisrčnega mladička in veselje, ki jim ga bo povzročal, le redkokdaj se zavedajo, da bo potreboval dnevna doza 4 g česna na dan. Vpliva tudi na črevesno floro in lajša težave napihovanja, ugodno vpliva tudi na znižanje krvnega pritiska. Glog Poleg česna igra pomembno vlogo tudi glog, predvsem pri tako imenovanem starostnem srcu. V času, ko začne srce pešati, a še ni potrebno jemati močnih zdravil, nam lahko koristijo glogovi izdelki. Uporabljamo liste in cvetove. Z raziskavami so ugotovili, da ima najboljši učinek izvleček iz cele rastline. Ta učinkuje tako, da povečuje koronarno prekrvavitev, učinkuje na celice srčne mišice in na živčni sistem srca. Delovanje glogovega izvlečka je počasno in prva dva učinka se med seboj dopolnjujeta ter omogočata starostniku, da njegovo srce dalj časa ohrani zmogljivost. S povečanim koronarnim obtokm dobi srce več kisika in lažje deluje. Ne gre pa pozabiti, da glog deluje zelo počasi in da pride do zaželenega učinka šele po daljšem času. Zdi se, da mora biti srce pod stalnim vplivom gloga. Ginko Izvlečki listov pradrevesa ginka na poseben način učinkujejo na ožilje, blažijo krče žil in širijo žile. S staranjem namreč postanejo žile bolj trde, razne obloge jih ožijo in vse to ovira prekrvavitev organov. Z rednim uživanjem ginkovih izvlečkov lajšamo težave, ki spremljajo arteriosklerozo možganskih žil, vrtoglavico in pešanje spomina. Z boljšo cirkulacijo dobijo celice več hrane in kisika, izboljša se koncentracija, spomin in splošna prilagodljivost starejših ljudi. Zato redno jemanje preparatov z izvlečki ginka pomaga pri obolenju žil, posledicah motenj v prekrvavitvah možganov pa tudi pri sladkorni bolezni, kjer toni-zira ožilje. Rožmarin Ne smemo pozabiti na rožmarin, ki poleg eteričnega olja vsebuje čreslovine, smole, grenčice in saponine. Rožmarinovo olje v majhnih količinah zboljšuje prekrvavljenost in širi krvne žile, pomaga pri slabem krvnem obtoku z nizkim krvnim pritiskom in neurejenim pulzom. Notranje lajša napihovanje. Ker tonizira žile, je odličen tonik za ožilje in živce, poživlja centralni živčni sistem, kar vse koristi starim ljudem. Boris Jagodič, mag. farmacije Mafija = zakon = Levec V prejšnjem sestavku smo ugotovili, da je področje izkoriščanja in pridobivanja zemljišč, stavbnih in kmetijskih, po vsem svetu predmet špekulacij, ki v času pravne neurejenosti, tudi v naši dolini, postane idealno gojišče za nezakonitosti, od tod pa ni daleč do MAFUE. V naši dolini in tudi drugod po Sloveniji so po drugi vojni urejale zemljišča različne institucije, največkrat pa je bila ta trgovina povezana s trenutnimi političnimi videnji in potrebami po kmetijskih in stavbnih zemljiščih. S takšnim pristopom pa je zemlja, in tudi druge nepremičnine, postala politična in ne ekonomska kategorija. S prehodom Slovenije v samostojno državo in s sprejemom nekaterih zakonov, ki naj bi zemljo in nepremičnine pripeljali zopet nazaj v ekonomsko kategorijo, pa je postal promet z zemljo in nepremičninami še bolj kaotičen. Nekaj primerov, ki so se zgodili v naši dolini: V zadnjem času se je pojavilo veliko t. i. Consulting, marketing, inženiring firm, ki posredujejo pri prodaji nepremičnin. Njihovo posredova- nego in vzgojo ter precej potrpežljivosti. Nemalokrat se novi lastniki psa kaj hitro naveličajo, ko jim le-ta grize pohištvo in maže preproge. Podarijo ga komu drugemu, žal pa so vse pogostejši tudi primeri, ko ga na »izletu v neznano« kar prepustijo samemu sebi. Najslabše pa je, da damo psa kot darilo, saj niti ne vemo, če ima obdarovanec rad Živah. Na srečo večina ljudi dobro premisli, ko se odloči za nakup hišnega ljubljenca in tem živalim se potem dobro godi. Če ga znajo pravilno vzgajati, obdobje grizljanja in privajanja hitro mine in pes postane poslušen, pameten in prijazen ter tako nudi lastniku obilo veselja. Prihodnjič več o izbiri psa. nje pa ne temelji na raziskavi trga o ponudbi in povpraševanju, ampak na najele-mentamejšem spoznanju trgovine, da je potrebno poceni kupiti in drago prodati, pri tem ociganiti državo za davek in s tem spraviti v žep zajeten kupček denarja. Nedokazljivo je, a vendar najverjetneje, da se promet prek teh posrednikov opravlja z denarjem, ki je umazan z nečednimi posli doma in v tujini. Poglejmo in spomnimo se, kako smo sami pridobili kakšno nepremičnino - zemljo. Če hočeš kupiti gradbeno parcelo ah njihovo, lastniku plačaš kupnino, ki je praviloma dvakrat ah večkrat večja, kot je napisano na oglasni deski. Zakaj jo ponujajo z oglasom? Oglas daje možnost imetnikom predkupne pravice (sklad stavbnih zemljišč, sklad kmetijskih zemljišč in še drugi), da kupijo ponujeno nepremičnino po oglašeni ceni. Običajno pa imetniki predkupne pravice kasneje ugotove, da je bil promet z nepremičnino že opravljen in je bil oglas dan izključno zaradi postopka knjižbe lastnika. Ni potrebno biti posebej pameten, da ugotoviš, da gre v tem primeru za utajo davkov. Kolike so vrednosti teh dobičkov, je težko predvideti oziroma ugotoviti. Organi, ki bi to morah vedeti (davčne uprave, policija, sodstvo), so obremenjeni s površnim vsakdanjim delom tako, da iz njihovih poročil, ki so dostopna javnosti, ni razvidno, ah se sploh ukvarjajo s temi problemi ah ne. Pa še oseben primer: Umrl mi je oče in imeli smo zapuščinsko razpravo. Zapuščino je sestavljalo nekaj zemlje in stanovanjsko ter gospodarsko poslopje. Ko smo se dediči dogovorih, kako in kaj, nas je sodnik vprašal, koliko je po naši oceni vredno imetje, ki je predmet zapuščine. To je potrebno pač navesti zaradi davkov in prispevkov. Dediči smo se spogledali, potem pa sporazumno določili nek simboličen znesek, da so pač davki in prispevki znašali čim manj. Ali so naštete lumparije že MAFIJA ah ne? O tem vprašanju prepuščam sodbo vam. Osebno pa mislim, da je razsežnost teh pojavov zelo velika, ni pa organizirana, zato je ne moremo soditi za organiziran in institucionaliziran kriminal, kar pa MAFIJA je. MAFIJA posega v svojem delovanju na vsa tista področja, kjer je možno na hiter in nelegalen način priti do denarja. O teh drugih področjih pa v naslednji številki. Henrik Krajnc PRODAJA L CEPLJENK E R'a Vse vinogradnike obveščamo, da do 28. februarja 1993 sprejemamo prednaročila za prodajo cepljenk vinske trte. Na zalogi bomo imeli naslednje sorte: KERNER, RIZVANEC, RENSKI RIZLING, CHARDONNAY, ZELENI SILVANEC, SAUVIGNON, MODRA FRANKINJA, ZWEIGELT. Informacije in naročila sprejemamo na telefon: 063/855-040, Matjaž Lekše. Se priporočamo! V*jw smarthQ Gozdarska zadruga Vransko obvešča vse lastnike gozdov in člane zadruge, da od 1. 1. 1993 uveljavljajo nove neto odkupne cene. GOZDNI SORTIMENT KAKOVOST CENA SIT/m3 hlodi smreka F 10.000 I 6.500 II 5.000 m 4.000 Za hlodovino jelke so cene 20% nižje. hlodi bor F 11.000 L 7.500 I 6.00 II 4.500 m 3.000 drogovi iglavcev do 7,5 m 5.000 8,0 m 5.500 9,0 m 6.000 celulozni les smreka, jelka I/H Ž300~ jamski les iglavcev 3.000 modi bukev F (nad 35 cm) 12.000 L (nad 30 cm) 9.000 I 6.500 n 5.300 ni 3.500 bukov cel. les v goleh 2.500 bukov cel. les izdelan 2.800 hlodi javor F 12.500 L 9.500 I 5.500 II 4.000 hlodi jesen F 14.000 I 7.000 II 5.000 hlodi hrast F I 18.000 F II 15.000 I 10.000 II 8.500 III 5.500 HRAST JAMSKI 2.200 hlodi kostanj I 6.000 hlodi češnja F 12.000 I 5.000 II 4.000 hlodi oreh F I Ž0.000 F II 15.000 „ I 6.500 • n 4.000 drogovi kostanj 9m 6.500 10-12 m 7.500 nad 12 m 8.500 taninski les v goleh 2.300 kostanja razrezan 2.686 Vse cene so neto, vanje so vračunani 10% prometni davek in stroški prevoza. Posebno opozorilo: od 1. 3. 1993 bodo lastnikom neolupljenega smrekovega in jelkinega lesa odraču-nali 700 SIT/m3! Plačilo je zagotovljeno v 7 dneh po prevzemu lesa. Dodatne informacije lahko dobite v pisarni Gozdarske zadruge na Vranskem ali Polzeli in pd tel. na št. 725-020 in 721-266. za TV gorenje za vse tipe, stare do osem let, vgrajujemo tudi na domu za samo 110 DEM tolarske protivrednosti. j | Ostala popravila TV aparatov lahko naročite tudi na dom, pri zahtevnejših popravilih zagotovimo prevoz na servis. RTV servis MILAN ZUPANC, ŽALEC tel.: 063/714-484 Novo METPOST stebriščne opore za enostavno postavitev lesenih ograj brez betoniranja Prihranek: čas in denar [J ■Is 5||lj Eli ?/ scibcrt _____________r Žalec, Cesta na Lavo 1 Telefon-fax: 063/714-206 Nina Deržek, Asja Pešec, Žiga Birsa, David Guček in trener Anton Maruša Svetovno prvenstvo za pionirje in kadete Mladi karateisti, ki vadijo v Petrovčah pri TVD Partizan - karate sekciji pod vodstvom Antona Maruše, so se v začetku decembra udeležili prvega svetovnega prvenstva za pionirje in kadete v madžarskem mestu Miškolcu. Polovico stroškov udeležbe je pokril TKS Žalec, nekaj je primaknila Karate zveza Slovenije, nekateri pokrovitelji in seveda starši mladih karateistov. Tekmovanja v katah so se udeležili pionirji Asja Pešec, Nina Deržek in Žiga Birsa, kadet David Guček pa je nastopil v borbah. Na tekmovanju jih je spremljal trener Anton Maruša. Med mlajšimi pionirkami je med 44 tekmovalkami Asja Pešec osvojila 17., Nina Deržek pa 20. mesto. Žiga Birsa je v svoji skupini med 88 tekmovalci osvojil 33. mesto, žal pa je zaradi neobjektivnega sojenja moral že v prvem kolu odstopiti David Guček, ki pa se kljub temu razvija v dobrega karateista. p, p. Zdravju naproti Pod tem naslovom je Planinsko društvo Polzela 16. januarja v lepem sončnem in za ta čas toplem vremenu pripravilo tradicionalni, že 11. pohod iz Velenja na Goro Oljko. Vseh pohodnikov je bilo 250, med njimi pa je bilo sedem takih, ki so se do sedaj udeležili vseh enajstih pohodov. Pohod so vodili Stane Štorman, Ferdo Glavnik in Milan Orešnik. Četrti pohod v tem mesecu pa bo 30. januarja, podali pa se bodo na Kotečnik, Hom, Bukovico in Brnico. Povejmo še to, da je planinsko društvo tudi za letošnje leto pripravilo koledar izletov, pohodov, tekmovanj in prireditev. Letošnje dejavnosti posvečajo 100-letnici Slovenskega planinskega društva in 100-letnici Savinjske podružnice SPD. T. TAVČAR Mik Prebold se je poigral z živci navijačev Košarkarji KK MIK Prebold na vsa svoja srečanja pri-; vabijo številne gledalce, bodisi na gostovanja, še več pa v domačo dvorano, kjer bučni navijači vedno znova pripravijo sijajno košarkarsko vzdušje. Tako je bilo pred novim letom, ko $o doma premagali mariborsko Mejo s 93 proti 73, nato nesrečno ob pristranskem sojenju izgubili v Laškem z rezultatom 76 proti 73, potem v prvi novoletni tekmi komaj zmagali v Slovenj Gradcu z izidom 86 proti; boldčane pomenil izgubo čelne pozicije po več kot dveh mesecih in pok Kljub temu Preboldčani upajo, da bodo ob koncu ligaškega tekmovanja ponovno prvi, za kar potrebujejo še zmago v Radgoni in na derbiju 31. janurjaob 17. uri v Preboldu, kjer se bodo pomerili s tekmeci iz Zagorja. s. l.. Zaključek v Grižah Delavske športne igre bodo zaključili v petek, 29. januarja, ob 17. uri v domu upokojencev v Grižah. Ob tej priložnosti pripravljajo kul-tumo-zabavni program s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam in posameznikom. Zadnja disciplina od štirinajstih pa je bilo streljanje z zračno puško, ekipno. Vrstni red moških: 1. AERO Šempeter, 259 krogov; 2. Garant Polzela, 243; 3. delavci pri obrtnikih, 232; 4. Postaja policije Žalec, 204; 5. Sip Šempeter, 201; 6. Fer-ralit Žalec, 200 krogov itd. Ženske: 1. Savinjski magazin Žalec, 213; SIP Šempeter, 183; 3. WZ Žalec, 165; 4. Občina Žalec, 148; 5. Tovarna nogavic, 145; 6. VIZ Žalec, 138 krogov itd. T.T. Šahovski klub Žalec je pripravil tradicionalni novoletni nagradni hitropotezni turnir za posameznike, na katerem je nastopilo sedemnajst šahistov. Zmagal je veteran Franc Brinovec s 14,5 točkami pred dr. Džordževi-čem in mojstrskim kandidatom Danijem Vombekom, oba po 13,5 točk. V prostorih KS Šempeter pa so odigrali novoletni nagradni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 15 šahistov. Brez poraza je zmagal Branko Setnikar s 14 točkami, pred Kopačem in J. Peternelom, oba po 10,5 točk. J. G. Prva slovenska liga V petem kolu prve slovenske lige so se strelci SD Slavka Šlandra iz Šempetra doma pomerili, z ekipo SD Kranj. Zmagala je gostujoča ekipa Kranja s 1650 krogi, domačini so nastreljali 1636 krogov. Pri gostih je bil najboljši Jure Frelih (562), pri domačinih pa Štefan Ošep (557 krogov). Druga slovenska liga V petem kolu so se srečali tudi mlajši strelci Šempetra, in sicer na domačem strelišču s strelci iz Zidanega Mosta. Boljši so bili gostje, ki so s 1620 krogi premagali domačine - ti so nastreljali 1476 krogov. Za Šempeter so tekmovali: Zupanc (502), Tkavc (490) in Braniša (484) krogov. Zlata diabola Strelska družina STT iz Trbovelj je pripravila veliko tekmovanje za zlato diabolo. Tekmovanja s serijsko zračno puško so se udeležb tudi strelci SD Braslovče in Šempetra. Ekipno je prepričljivo zmagala ekipa Kamnika s 1071 krogi pred Železničarjem iz Ljubljane, tretji so bili strelci iz Šempetra s 1031 krogi. Braslovča-ni so v konkurenci 21 ekip zasedli 18. mesto z 926 krogi. Najboljši v ekipi Braslovč je bil Kralj s 333 krogi, pri Šem-petranih pa Ošep s 349 krogi, ki je posamezno zasedel 9. mesto. Zagoričnik s 347 krogi je bil deseti, Smrkolj s 335 krogi pa je osvojil 29. mesto. Tekmovalo je 70 strelcev. 3. slovenska liga -vzhod V petem kolu 3. slovenske lige-vzhod, v kateri nastopajo strelci SD Bratov Hrvatin iz Liboj, se je ekipa na domačem strelišču pomerila z ekipo Titana iz Kamnika. Zmagali so gostje s 1291 krogi, domači strelci so dosegli 1207 krogov. Najboljši strelec pri domačinih je bil Roman Toplak s 325 krogi. Jani Pukmajster Smeli načrti KK Gotovlje Konjeniški klub Gotovlje je na svoji prvi redni seji izvršnega odbori v letu 1993 sprejel smernice o nadaljnjem delu. V klubu so se odločili, da po uspešno zaključeni sezoni (dva naslova državnih prvakov in klubska lovorika) morajo na vsak način poskusiti rezultate ponoviti ah celo izboljšati. Zato se je klub odločil, da poleg dveh enodnevnih turnirjev (v aprilu in septembru) ter tradicionalnega dvodnevnega turnirja za nagrado AVTOSKOK (v avgustu) priredi še eno veliko mednarodno tekmo, ki so jo prijavili na mednarodni konjeniški zvezi (IHF v Švici). To bo vsekakor eden najkakovostnejših turnirjev v konjeniškem športu pri nas. Klub je v lanskem letu dobil tudi dva sodnika, in sicer Ervina Časa in Nedo Završnik ter postavljača parkur-jev Bojana Poljška. Vsem trem iskreno čestitamo. ALEŠ PEVEC, državni prvak med člani llllflltiiSl V klubu so se tudi odločili za strokovno delo s tekmovalci I. kategorije in predvsem z mladimi. Zato bodo februarja pripeljali v klub trenerja, ki bo svoje delo opravljal profesionalno. G. V. Žalski karateisti najboljši Mineva eno leto, odkar so se slovenski karateisti odločili, da bodo delovali samostojno. V tem času se je Slovenska karate zveza včlanila v evropsko in svetovno karate organizaciji in tako po dolgih letih stopila tudi v mednarodne arene tega atraktivnega športa. S to športno organizacijo pa smo tudi v Žalcu dobili možnost, da se državno in mednarodno uveljavimo. O tem smo se pogovarjali s trenerjem žalskega Karate kluba, mojstrom Silvestrom Maričem. »Lansko leto je bilo za Karate klub Žalec zelo uspešno leto. Stara generacija tekmovalcev, kot so bili Boris Golič, Jože in Mirko Hudovernik ter Ferdinand Šorli so skupaj z našim najuspešnejšim tekmovalcem Branetom Cimpermanom dosegli tretje mesto v ekipnem državnem prvenstvu. S tem uspehom pa se je stara generacija, razen Cimpermana, poslovila od tekmovanja. Ker pa smo v klubu že dlje časa načrtno delali z mladimi, imamo sedaj že nove tekmovalce,« je na začetku pogovora dejal Silvester Marič. Brane Cimperman se je kot državni reprezentant udeležil evropskega prvenstva na Nizozemskem ter svetovnega prvenstva v Španiji, Tomo Popo- * * &' ž H?«-» lIMKSO vič pa se je v starostni kategoriji kadetov udeležil evropskega prvensta na Portugalskem. Potem pa je mlade tekmovalce čakalo državno prvenstvo. Damir Vrbanič, Matjaž Šuster in Tomo Popovič so v Idriji postali državni prvaki v kategoriji kadetov in se s tem uvrstili na svetovni kup v Miškolcu na Madžarskem, kjer so dokazali, da se lahko uspešno borijo tudi s svetovno karate elito. Tako je Vrbanič dosegel peto, Popovič deveto mesto, Šuster pa se je izkazal v ekipni borbi. »Na državnem izbirnem turnirju, ki je bil v začetku januarja v Ljubljani, so ti mladi tekmovalci dokazali, da njihovi uspehi na mednarodnem prizorišču niso bili muha enodnevnica. Vsi trije, Popovič, Vrbanič in Šuster, so se namreč uvrstili v državno kadetsko reprezentanco, ki šteje pet tekmovalcev. Tako bodo tekmovalci žalskega kluba 13. in 14. februarja zastopali Slovenijo na evropskem karate prvenstvu za kadete in mladince v Cardifu v Angliji. Vsekakor lep uspeh za žalski karate,« meni njihov trener Silvester Marič. »Sicer od teh tekmovalcev še, ne moremo pričakovati medalj in naslovov, lahko pa se pustimo presenetiti. Realno gledano bi bil uspeh že uvrstitev v drugo ali tretje kolo tekmovanja, res pa je tudi, da so ti mladi tekmovalci relativno neobremenjeni s svetovno konkurenco in lahko celo presenetijo. Sicer pa je uspeh že to, da si bodo nabrali potrebne mednarodne izkušnje,« je pogovor zaključil naš sogovornik. Slovenski pregovor je včasih velel, da na mladih sloni prihodnost. V tem primeru to še kako velja, pomembno pa je tudi dejstvo, da so ti mladi iz našega okolja. Mogoče pa je tudi to ena izmed poti izgubljanja provincialnosti žalskega športa. Bomo videli. Brane L. Eni bolj, drugi manj uspešni Leto 1992 je za nami in navada je, da se ob koncu leta delajo računi poslovanja na vseh področjih. Tudi na športnem je tako. V lanskem letu so iz naše občine v prvih državnih ligah nastopile kar štiri ekipe. Če se najprej pomudimo pri košarkarjih Savinjske s Polzele, moramo zapisati, da so v prvem delu igrah zadovoljivo. V rdeči skupini prve košarkarske državne lige so bili četrti, v drugem delu tekmovanja, ki se je pričel tik pred novim letom, pa so v sedmih tekmah tudi sedemkrat zmagali, kar je velik uspeh in so, lahko rečemo, na pragu zelene skupine. Rokometašice Žalca, ki nastopajo v prvi državni rokometni ligi, so tudi opravičile svoj nastop. Ekipa je mlada, povprečna starost je približno 16 in pol let. Prva ekipa, ki se šele kali, bo po besedah vodstva kluba dosegla svoj vrhunec čez dve ali tri leta. Manj uspešni pa so bili šem-petrski odbojkarji, ki nastopajo v prvi državni ligi. Res je, da je ekipa mlada in neizkušena, vendar si zadnjega mesta na lestvici ni zaslužila. Morda bo vnaprej kaj bolje. Dosedanji trener Stanko Prislan, ki je bil trener in igralec, vsega ni zmogel. Odslej bo Prislan še samo igralec, trenerske posle pa je prevzel Hinko Jager iz Velenja. Prav tako so na zadnjem mestu v prvi državni ligi kegljači Žalca. Tudi njih ne grajamo z zadnjim mestom in le z eno zmago. So brez večjih pokroviteljev, kegljišče po tekmi čistijo sami in še bi lahko naštevali. Kako bo v prihodnje, pa bomo videli. Nujne bi bile okrepitve, denarja pa je vedno manj. Tudi občinska blagajna je za to dejavnost več kot desetkrat premajhna. Morda pa bi se pri vsem tem lahko vprašali, ali lahko štiri ekipe iz občine nastopajo v prvih ligah! Tudi v drugih državnih ligah imamo več ekip, ki nastopajo. Odlično so nas presenetili preboldski košarkarji, ki se jim nasmiha rdeča skupina prve državne košarkarske lige. Odbojkarji in odbojkarice iz Braslovč, ki nastopajo v II. dr- žavni ligi, so prvenstvo končali solidno - na prvenstveni lestvici so se uvrstili na sredino. Seveda pa ne smemo pozabiti šahistov Žalca, ki so nastopih na državnem ekipnem prvenstvu v Mariboru. Med ekipami je potrebno omeniti še strelce Žalca 89 in Šempetra, ki nastopajo v II. strelski ligi. Med posamezniki so bili iz naše občine uspešni karateisti Karate kluba Žalec. Pri kadetih so Vrbanič, Popovič in Šuster osvojili naslov državnih prvakov, prihodnji mesec pa bodo nastopili na evropskem prvenstvu na Kardifu na Irskem in zastopali Slovenijo. Na svetovnem prvenstvu na Madžarskem so prav tako upravičili svoj nastop. Tudi badminton v Braslovčah dobiva iz leta v leto večjo veljavo. Njihov najboljši Kristjan Hanjšek je lani nastopil na evropskem tekmovanju, vendar je zaradi bolezni izpadel že v predtekmovanju. Na jakostni lestavici pa je pri članih, čeprav star šele sedemnajst let, na sedmem mestu. TONE TAVČAR Iz policijske beležnice Prometne nezgode: 1.1. 1993 ob 3. uri in 45 miri. se je na magistralni cesti Šem-peter-Arja vas, na obvoznici v Žalcu, v bližini gotoveljske-ga križišča zgodila prometna nezgoda, v kateri je voznik osebnega vozila, mladi D. G.,, izgubil življenje. Kazniva dejanja: Neznani storilec je v noči na 2.1.1993 vlomil v kolodvorsko restavracijo v Žalcu in odtujil iz notranjosti večjo količino cigaret in pijače. Neznani vlomilec je verjetno vedel, da se bodo cigarete podražile. 2. 1. 1993 je neznani storilec vlomil v kiosk na tržnici in vzel razni pisarniški material. 2. 1. 1993 je neznani storilec skozi okno vlomil v gostilno Pri mostu in odnesel dva poker aparata in registrsko blagajno. ( Ta skrivni neznanec je »profi-tiral« mnogo več kot njegova dva prijatelja. 4. 1. 1993 je vlomilec vlomil v stanovanjsko hišo Čmova 12/a in iz notranjosti odnesel razne dragocensoti. Proti njemu so že vložili kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Policija je »predrzneža« že prijela. 8. 1. 1993 je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Sv. Lo- vrencu 80, v dopoldanskem času, ter ukradel zlatnino in devize. 8. 1. 1993 so se vlomi v Sv. Lovrencu nadaljevali. Tokrat je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Sv. Lovrenc 71 ter iz notranjosti vzel zlatnino in denar. 9.1.1993 ponoči je neznanec na parkirnem prostoru pred hotelom Golding v Žalcu ukradel osebni avto znamke Golf cl. z reg. št.: S-JT-6455 (D), črne barve, letnik 1977. Kakršnekoli informacije v zvezi z ukradenim avtom, sporočite na PP Žalec. Predrznost pa taka! Policijske »cvetke«: 5.1.1993 je avstrijski državljan prišel v zbirni begunski center v Letušu in hotel na vsak način odpeljati begunko, s katero se je potem nameraval poročiti, vendar so mu to preprečili. Ljubezen pač ne pozna meia! Božena Balas Ugodno prodam kombiniran mizarski stroj s petimi motorji in sesalno napravo avstrijske proizvodnje Fedler. V najem dam tudi prodajno razstavno galerijo v Petrovčah, veliko 200 m2, v etaži, primerno za obrt in trgovino. Informacije: 063/776-605, Zlatko Kerčmar, Petrovče. Mali oglasi OBRNIKI in PODJETNIKI, hitro in strokovno prevajam nemške in angleške uvozno-izvozne deklaracije. Informacije: 063/711-135. Informacije 6 nakupu raznih vrst psov posreduje pisarna TARZANOVA, telefon: 063/ 701-034. Kvalitetni nagrobni spomeniki po UGODNIH CENAH in ie 20% POPUST! MARJAN AMON telefon: 063/38-672 mobitel: 0609/611-087 Manica KUDER iz Levca in Janko JUHART iz Pon-dorja; Jelka ŽNIDARŠIČ iz Žalca in Rajko CESTNIK iz Gotovelj; Jožica LIPIČNIK iz Galicije in Martin SELIČ iz Zabukovice; Edita JAZBEC in Boris SERDONER, oba iz Šempetra; Danica KUKEC in Vladimir ŠUMAK, oba iz Letuša; Marjeta KOS iz Sp. Gorč in Jurij ŽUPANČIČ iz Zakla; Marjeta HOMŠAK in Ivan KAPUS, oba z Vranskega, in Zvonka SERDONER iz Pariželj in Igor KLOAR iz Migojnic. Umrli Umrli so: Katarina HOMAR, 72 let, z Vranskega; Edvard KOLENC, 89 let, iz Dolenje vasi; Ana REMIC, 86 let, iz Bočne; Jože MATKO, 41 let, iz Miklavža; Jože JELEN, 58 let, iz Podloga; Marija LENART, 85 let, iz Preserij; Stanislava DRE V, 62 let, z Brega pri Polzeli; Frančiška DOMITROVIČ, 70 let, iz Žalca; Matevž NE-MIVŠEK, 68 let, iz Matk; Jožefa PODKRIŽNIK, 78 let, iz Primoža; Slavko STANKO, 60 let, iz Lok; Frančišek ZUPANC, 76 let, iz Podloga; Elizabeta ŽUŽEJ, 102 leti, iz Kasaz in Janez VITANC, 50 let, iz Prebolda. a KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 Dežurstvo na vodovodu Za odpravo okvar na javnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni vzdrževalci: od 1. 2. do 7. s. 1993: Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 105 od 8. 2. do 14. 2. 1993 Anton JAGER, Prebold 62/a od 15. 2. do 21. 2.1993 Marko DOLINAR, Griže 35 od 22. 2. do 28. 2.1993 Janko JEZERNIK, Jezerce 1 od 1. 3. do 7. 3.1993 Franc KOS, Jezerce 8 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o nastali okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731. Uradne ure za stranke v DE Vodovod so v torek in četrtek od 7. do 11. ure. V spomin JANEZ VITANC Sončno jutro, v dalji rahlo zamegljeno nebo nad dobroveljskimi vrhovi. Čisto spodaj, ob gozdičku je pravljični svet - majhna brunarica, ob njej vonjak s palčkom, kaminom, vrtom, temnozelena trata... vse čaka na pridne roke. Danes je jutro in v ta svet bi zagotovo stopil njihov gospodar. A ga ne bo. Omahnila je njegova skrbna roka, za vedno je zaprl svoje modre in radožive oči. Tiho in nepričakovano. Čakale bodo njegove prelepe vrtnice, čakala ga bodo drevesa in temnozelena trata... Čakali ga bomo prijatelji. Pišem spominske besede v slovo najboljšemu prijatelju. * Desetletja spominov se odvijajo v mislih, ki jih zaključim vedno enako.: »Dober človek si bil, stari Ivek!« Le redko njegovega bronasto rjavega obraza ni krasil nasmeh. Mladost nas je spoznala, združila. In kdo je določil čas, ki se ti je nenadoma iztekel? Ko te je brezkončnost v najbolj nepričakovanem trenutku vzela Mariji, tvojima Janiju in Nataliji, majhnima navihancema Darinu in Barbiki - pa vsem nam, ki si nam sleherni trenutek posvečal pozornost. Ne bo več zgodnje jutranje megle nad savinjskimi jezeri, ko si osamljen vztrajal in užival ob skokih rib nad gladino - nedeljski večeri na graščinskem dvorišču bodo pusti - tisočkrat prevožena pot ob istem času ostaja še brez enega vestnega in vzornega šoferja. Mnogo si vzel s seboj - veliko zapustil. Ob pogledu proti Dobrovljam zarosi oko, v duši pa se prepleta grenkoba resničnosti in bolečine, ovita v tančico tolažbe, da ti je usoda v zadnjem hipu vendarle namenila blaženost, ki je redka v krutem zamahu smrti. Nam je ostala bolečina. Blažili jo bodo spomini na skupna doživetja. Imeli smo prijatelja. Prijateljstva tudi smrt ne izbriše. Dober človek si bil, stari Ivek! Jožica Ocvirk Ovenela nam je vejica jasmina, poljub skopnel je kakor sneg spomladi in med ljudmi, ki se imajo radi, se je naselila bolečina. ZAHVALA Ob nenadni smrti ljubljenega moža, očija in dedija JANEZA VITANCA iz Prebolda 127/c se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih blažili bolečino in nam pomagali. Hvala Dušanu Friczu, dr. Rizmalu, sostanovalcem, vsem govornikom in pevcem MPZ Svoboda Prebold za odpete žalostinke, gospodu župniku in vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu prezgodnjemu grobu. Žalujoči: vsi njegovi najdražji. ■MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če še niste, vam sporočamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas, lahko nas osebno obiščete in uredili vam bomo vse potrebno. NOVOST, KI VAM JO NUDIMO, JE, DA VAM OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT (to je cena krste s potrebno opremo, srednje kakovosti). PLAČATE TOREJ LE RAZLIKO, ČE NASTANE! Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: (063) 721-667, 721-043, 721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta EDVARDA KOLENCA iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala za poslovilne besede g. Hermanu, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujo jijegov Nenadoma je ugasnilo dobro in pošteno srce, obstale so delovne, skrbne in pridne roke. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega atija, dobrega ata in brata STANISLAVA STANKA iz Lok pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter sočustvovali z nami. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denar za svete maše. Zahvaljujemo se g. dekanu Leopoldu Selčanu za opravljen obred, pevcem in govorniku za izrečene besede. Posebna hvala tudi kolektivu, govorniku in godbi iz Tekstilne tovarne Prebold. Žalujoči: hči Manja z Milanom, vnuk Davorin ter sestri in bratje z družinami in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljubljene tete KATARINE HOMAR z Vranskega se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sostanovalcem, sodelavcem, sosedom, krajanom, prijateljem, znancem in Karitasu za vso pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni, za vse obiske, s katerimi ste ji lajšali najtežje trenutke njene osamljenosti in jo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju in Nataliji Čulk, g. župnikoma, pevcem, govorniku, zastavonošem, Primožu za Tišino, KS, ZZB NOV, kolektivu Inde Vransko in DU za podarjeno cvetje, sveče, ostale plemenite darove in pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in boste njeno dobroto ohranili v trajnem spominu. Nečakinja Anica z družino ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega sina LEOPOLDA KUDRA iz Griž 30 se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, za svete maše in sveče in izrazili sožalje. Posebna hvala g. dekanu Zemljaku, g. župniku Korbunu in g. župniku Planincu za lep pogrebni obred, govorniku iz Ferralita za besede slovesa ter bratu Jožetu z družino in Jurharjevim iz Velike hoste in Žalca za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi pevcem s Polzele in iz Griž za odpete žalostinke, g. Ograjenšku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti oče Ivan in sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi predrage žene, dobre mami in babice KRISTINE KRAŠOVEC roj. Kozmus se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo mami pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki so namesto cvetja prispevali v korist Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala g. Pinteiju za besede poslednjega slovesa, pevcem iz Gotovelj za ganljivo odpete pesmi ter g. patroma Viktorju in Vanču za opravljen pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni vsem, ki so ji stali ob strani v času njene bolezni, sosedom in prijateljem ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, Bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Žalec. Prav vsem še enkrat iskrena in prisrčna hvala. Žalujoči: mož Slavko ter sinova Matjaž in Andrej z družinama Lepo je biti demokrat No pa imamo, kar smo izbrali - vlado namreč. Konec je sanj o politični karieri, konec matematike, konec ugibanj. Nastopil je čas razcveta, čas nove miselnosti, konec je recesije, plače bodo boljše, več bo delovnih mest, toda to v Ameriki, kjer imajo podobna opravila pri sestavi administracije. So pa med nami in Američani še druge, manj pomembne razlike, na katere bi opozoril s poslanskim - torej s političnim očesom. V Ameriki so zmagali demokrati in postavili dokaj eksotično administracijo, pri nas pa pri prav tako Med pravilnimi rešitvami so bili izžrebani: 1. nagrado, 5.000 sit prejme Oton MUCK, Velenjska 9, 63310 Žalec, 2. nagrado, 3.000 sit Špela ASENBERGER, Zavrh 2/a, 63310 Žalec in 3. nagrado, 2.000 sit Tala RAVNIK, Prebold 127/e, 63313 Prebold. Čestitamo! Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitev novoletne križanke: SPRAVA, PREDEL, SOL, DUŠE, ŽANA ŽALEC, NIVO, VOKAL, ZL, PIROMAN, LT, BISER, AERO, SLOVENEC, ČOKOLADA, VNOS, AKI, LOT, VT, REŽIM, MASAŽA, VRČEK, RABELJ, PIROT, VALET, TAKLA MAKAN, ORAČ, ONTA-KE, OPAL, UDOR, RfflN, KARLOVAC, BI, APRIL, ENAJST, LS, GERE, UNO, RACANJE, DELO, CARACAS, SARMATI, AUDI, APRETER, BI, GRK, JELA, GLADEŽ, SPREJ, LA-SKER, NALOG, KEKS, RICA, EZAV, IB, RIG, CA-NETTI, COCACOLA, KA-RAMBOL, KOKARJE, ATE, EERO, SB, UN, SMERNIK, OGREB, ER-NANI, POLNILNICA, ARON, FEN, LAOKOON, ICEK, PUDGAR, MAKS, SORA, MESO, SREČNO NOVO LETO, KISHON, .TEČNOST, ALT, IM, SKOVANKA, REKA, LALA, ARČON, TONI, AVA, OVADBA, ALIMENTI, KONICA, KE, ORNAT, DI-NO, ČRT, RANINA, BAJKONUR, SELENGA, ESTI, ANET, ANA, TRAK-TOR, STAN. -_____ P eksotični vladi demokrati še zraven niso prišli. Skupno po vsem svetu nam volilcem, davkoplačevalcem, je to, da padamo na iste finte o lepšem jutri, večjih plačah, delu in da, ko se zopet približa volilna mrzlica, pozabimo na lažne obljube ter se z vso bojevitostjo bojujemo za iste ideale, ki so od vekomaj orodje v rokah oblasti, države. Tako, za kratek čas, bi pri nekaterih vladnih resorjih človek kaj popravil: Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bi dodal čistokrvnost, pa še majhnega Zmaga bi poslal k Jožici. Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj bi dodal turizem, Kračunu pa Pašev metuljček. Gaspariju bi zraven obesil še davke. Ministrstvu za gospodarske dejavnosti ne bi dodal ničesar, saj je že samo po sebi »hecno«. Pozabili smo na gasilce, lov in ribolov; te, za nas pomembne dejavnosti, pa bi porazdelil med kmetijstvo in gozdarstvo, kulturo, notranje zadeve, obrambo ter okolje in prostor, tako vsakemu nekaj ribic in srnico, če se bodo zanje stepli, pa še gasilce, da jih poškropijo in ohladijo. Pravosodje bom pustil, za vsak primer, pri miru, saj se kanalja Kozinc lahko spomni name in me »povpraša po lepem obnašanju. Tudi s prometom in zvezami je podobno, saj potrebujemo ceste pa tudi zveze imam slabe. Zdravstvo je prav tako potrebno pustiti pri miru, da mi z denarjem za dodatno zdravstveno zavarovanje priskrbi ekstra zdravstveni standard. V kulturi, znanosti in tehnologiji sem bolj šibek, zato rajši pustim vse skupaj pri miru. Gotovo pa podpiram in občudujem Lojzetovo krščansko potrpežljivost in vztrajnost, zaradi katere si je izletništvo po svetu tudi zaslužil. V našem parlamentu nismo še ničesar konkretnega storili v zvezi s pomembnostjo dogodkov po svetu in v državi, pogovarjali pa smo se o potrebnosti razcveta, o času nove miselnosti, o koncu recesije, boljših plačah, o več delovnih mestih. Začeli smo tudi računati proračun občine za 1993. Poplaknili smo težave leta 1992, vendar nam je ostalo v grlu komunalno odlagališče v Taboru, Ložnici ali morda celo skupno regijsko v Celju. Poslanec 61 Trgovina Pika v Žaku Pred kratkim je Suzana Lednik iz Šempetra v Vrečarjevi 1 v Žalcu odprla trgovinica Pika. Ponudba otroške in ostale konfekcije je pestra in bogata, cene pa so zelo konkurenčne. Nudijo moške in ženske modne puloverje že od 2.940 tolarjev naprej, mikice vseh velikosti po 1.500 sit, otroške trenirke že po 2.000 tolarjev, za odrasle pa po 3.000 sit; moške srajce iz viskoze pa po 2.800 sit. Ponujajo tudi ženska oblačila in še bi lahko naštevali. Morda boste pri njih našli tudi kaj zase. Odprto imajo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 12. ure, čez teden pa še od 15. do 19. ure. Veselijo se vašega obiska in vas pričakujejo. e. P. Bogata izbira in ugodne cene Boris Hržica je v Ha-usenbichlerjevi ulici v Žalcu odprl trgovino z elektromaterialom. Poleg bogate izbire nudi kupcem tudi ugodne cene. Trgovina Elektroset je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi na telefon 711-050. DIXTRQN avtomarket V novem prodajnem centru, pri avtobusni postaji v Žalcu, so odprli avtomarket, katerega lastnik je Franc Ekselen-ski. Cenjenim strankam ponujajo nakup rezervnih delov iz programa Zastava, Lada, Golf in Alfa Romeo po zelo ugodnih cenah. Ponujajo tudi možnost nakupa po naročilu in možnost plačila na dva čeka nad vrednostjo 10.000,00 sit. Avtomarket je odprl vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. O bogati in ugodni ponudbi se prepričajte sami. Vljudno vabljeni! ŠLANDROV TRG 3 63310 ŽALEC telefon: (063) 711-150 telefex: (063) 711-262 Trgovska družba "SAVINJSKI MAGAZIN" d.o.o. ŽAI.IEC IZŽREBANI KUPONI NA PREDNOVOLETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU 29. 12. 1992 V ŠEMPETRU Št. nagrade št. kupona Št. nagrade št. kupona Št. nagrade št. kupona Št. nagrade št. kupona 1. 8760 26. 37355 5T. 3589 76. 12148 2. 4316 27. 36812 52. 1316 77. 3340 3. 11611 28. 2935 53. 822 78. 42474 4. 40315 29. 23256 54. 2154 79. 18613 5. 34891 30. 37001 55. 12229 80. 464 6. 2636 31. 9203 56. 2588 81. 2518 7. 43612 32. 37542 57. 10310 82. 34814 8. 29454 33. 36032 58. 9372 83. 36997 9. 19201 34. 2626 59. 9928 84. 35795 10. 5434 35. 1024 60. 29256 85. 3313 11. 35873 36. 9908 61. 1527 86. 12210 12. 23287 37. 35757 62. 5502 87. 43562 13. 2168 38. 11678 63. 43596 88. 29359 14. 8904 39. 37433 64. 41149 89. 6353 15. 3812 40. 14254 65. 8872 90. 8339 16. 2634 41. 40051 66. 12696 91. 2129 17. 2863 42. 40203 67. 13526 92. 2486 18. 41392 43. 5244 68. 43083 93. 43152 19. 5694 44. 9219 69. 2806 94. 38847 20. 36577 45. 37089 70. 7212 95. 19192 21. 7121 46. 19111 71. 6894 96. 6565 22. 36119 47. 2247 72. 341 97. 12767 23. 3638 48. 9902 73. 5754 98. 5441 24. 5848 49. 4204 74. 37419 99. 13426 25. 19163 50. 4496 75. 4484 100. 35791 NAGRADE LAHKO PREVZAMETE V BLAGOVNICI SAVINJKAI ČESTITAMO ZAHVALJUJEMO SE VSEM DOBAVITELJEM, KI STE S SVOJIMI NAGRADAMI SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU! DENAR ZA AKTIVNE! • Splošna banka Koper • Komercialna banka Nova Gorica • Kreditna banka Maribor • Splošna banka Celje • Dolenjska banka Novo mesto • Splošna banka Velenje • Pomurska banka Murska Sobota • Gorenjska banka Kranj . AT' 5Slb3 203 0003*1X231 ttuill Mu • ‘ jim« m«, *v< h Plačilna in kreditna kartica