GLAS GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 22 KRANJ, 28. MAJA 19Ž> 80 let v službi ljudstva 10 let v svobodi! Pod tem geslom stopa te dni organizacija prostovoljnega gasilstva na Gorenjskem v 80. leto svojega obstoja. Ob tem visokem jubileju, ki je istočasno praznik vsega prebivalstva Gorenjske, s posebnim ponosom gledamo na prehojeno pot, na službo, ki jo je od leta 1875 organizirano opravljala za ljudstvo, organizacija prostovoljnih reševalcev na Gorenjslsem. Dolga in izredno težavna je bila razvojna pot naše organizacije, vendar je zato, ker je od samega začetka bila ustanovljena zaradi potrebe ljudstva, prešla vse težave in v 80 letih dosegla silen razvoj. Gorenjski kmetje, obrtniki in nastajajoči delavski razred so kmalu za akcijo izvedeno za ustanovitev »požarne brambe« v Ljubljani, pričeli z najaktivnejšim delom za ustanavljanje. To delo je bilo rezultat spoznanja, da je le v skupnosti možen odločen in u-činkovit nastop. V tem smislu je bilo tudi prvo organizacijsko delo, ki je porajalo v takratnih časih samozavest in zlasti budilo narodno zavest. Prvo društvo na Gorenjskem je bilo ustanovljeno leta 1875 v Skofji Loki. Poleg tega društva so kmalu ustanovili še prostovoljno gasilsko društvo Kranj leta 1879. Ustanovitev tega društva je bila izredno pomembna z ozirom na njegovo široko aktivnost tudi na podeželju. Kranju so sledile Begunje, Radovljica, Tržič, Jesenice in nato t 90 letih 19. stoletja številni kraji, tako da smo ob nastopu 29. stoletja imeli že številne organizacije, ki so zajele skupno 932 članov, kar je bilo za takratne razmere kar precej. Karakteristično za vsa društva, ustanovljena ▼ času »avstroogrske monarhije« je bilo, da so bila čuvar ljudskega premoženja in hkrati pobornik slovenske narodne misli in slovenske besede, četudi so bila pod silnim pritiskom potujčevanja. Marsikje, slasti na vasi, so bila prostovoljna gasilska društva edina organizacija, ki je s svojimi pri-neditvmi pospeševala prosveto in k n! t ur,-) med narodom, z uporabo slovenske besede. Po razpadu dolgoletne mačehe leta 1918, se je aktivnost gasilstva v Sloveniji močno povedala. Veselje nad osvoboditvijo izpod tisočletne tiranije in nad lastno državo, je dalo gasilstvu v prvih letih nove države velik Polet. Zal pa stara Jugoslavija tudi v gasilstvu ni izpolnila pričakovanj. Nemogoče strankarske razmere so razdvojile organizacije, vodstva so se menjala s župani in materialna pomoč ni bila v mnogih krajih rezultat potrebe, temveč strankarske pripadnosti društvenega vodstva. V takih razmerah se je obdržala trdnost organizacije le zahvaljujoč mnogim starim veteranom, ki niso dopustili, da bi se na tak način rušil ugled organizacije in nesebična služba fca ljudstvo. To je Gorenjsko gasilstvo, čeravno ponekod or-(anizacMsko oslabljeno, v svoji osnovi pa vendarle trdno, dočakalo leto 1941, začetek ljudske revolucije, začetek herojske borbe narodov Jugoslavije za svobodo. Trdnost in nacionalna zavest gorenjskih gasilcev sta se ▼ teh težkih in velikih časih, > letih najtežje preizkušnje na-■ih narodov, jasno izrazila. Naš Kasilec je v veliki večini ostal »vest svojemu ljudstvu. To nam dokazujejo številni borci iz vrst Kasilstva. nešteti grobovi v naših gozdovih in tam daleč v tujini, saj je v borbi za našo ■veto stvar darovalo življenje •>ad 450 gorenjskih gasilcev. — ■Pomln na njihovo žrtev bo 0st»i večen. Pred 10. leti imo polni radosti in poleta priiili /. delom za Obnovo ©rfcani/.ici i<\ SI u/ha 'i'idstvu )« dobila poselim po« hleri. Premo/in ;e .je v veliki **Čini postalo splošna narodna 'a.st i„ v takih pogojih se je odgovornost naše organizacije bistveno povečala. Ko danes gasilci rešujemo od požara zasebno lastnino posameznikov, rešujemo v bistvu splošno družbeno imovino. Tega se moramo zavedati v čim večji meri, ker bo tako tudi naš odnos do te lastnine neprimerno boljši. Naša društva so se vključila v splošno delo za napredek in skupaj s prebivalstvom dosegla u-speh za uspehom. Ko danes gledamo s prav posebnim ponosom na preteklih 10 let ugotavljamo, da je bilo storjeno več, kot kdaj koli poprej. Število društev se r h vse&me doživelo vrhunec v Kranju V soboto in nedeljo je doživljalo majsko slavje delavske Gorenjske in iz najboljših cen- mladine Slovenije — 10 let v svobodi, svoj vrhunec z zboro- trov Slovenije: Maribora, Trbo- vanjem v Kranju. Okoli 15.000 mladincev iz vse Slovenije je velj in Kočevja. Sledili so člani prišlo s posebnimi vlaki, kamioni, kolesi v Kranj, da bi dali TVD »Partizan«, športniki vseh kar največji poudarek proslavam delavske mladine v počasti- panog: smučarji, plavalci, pink- tev 10. obletnice svobodne graditve. ponkaši, brodarji, letalci, padal- Zal je zborovanje motilo oblačno in deloma deževno vreme, ci, alpinisti, košarkaši, odboj- Razstava izde kov mladih delaveeT V okviru proslav majskega praznovanja je btfa v soboto v je podvojilo, prav tako tudi šte- Prostorih Doma JLA v Kranju vilo članstva. Na Gorenjskem, skoraj v vsakem kraju vidimo nove gasilske domove, društva so v svoji opremi kljub težkim pogojem, lepo napredovala. Danes je v službi ljudstva vedno pripravljeno za pomoč nad 5300 aktivnih članov naše organizacije, organiziranih v 136 društvih. Društva so združena v 11 občinskih gasilskih zvezah, le-te pa v Okrajno gasilsko zvezo za Gorenjsko. Organizacijsko utrjena in tehnično pripravljena slavijo naša društva svoj visoki jubilej. V soboto in nedeljo 28. in 29. maja organiziramo v čast 80- naša, predvsem delavska mladina dosegla v svojem strokovnem izpopolnjevanju, na drugi strani pa napore, ki jih je prestajala vsa naša država v borbi za dvig iz zaostalosti, v kateri je nadvse častno sodelovala tudi naša mladina. Prirediteljem razstave, ki je odprta tudi razstava izdelkov mladih delavcev iz Slovenije. Otvoritvi razstave, katero je otvoril član predsedstva CK bila pripravljena v zelo krat-LMS Rudi Bregar, so prisostvovali številni predstavniki političnega in kulturnega življenja iz Kranja in vse Gorenjske. Tovariš Bregar je poudaril, da je mladina — predvsem delavska., pa tudi dijaki, študentje m kmečka mladina — vedno prva kem času, je zameriti le to, da je vse preveč splošna, da iz nje ne diha mladinski duh in da ni videti v zadostni meri naporov, ki jih vlaga mladina za to, kar danes proizvajajo naše tovarne. Pri naslovnih napisih posameznih tovarn in podjetij pa smo letnice ustanovitve in 10-letnice spodnje dvorane JLA, so prišli osvoboditve, svojo največjo prireditev — I, Gorenjski gasilski festival. 2elimo. da bi s to našo veliko manifestacijo vzbur dili še večje zanimanje za gasilstvo, posebno pri naši mladini, ki naj še t večji meri kot doslej stopa na mesta starih veteranov. Pred nami So nove naloge, občinske skupnosti bodo zahtevale povečano odgovornost, občinske gasilske zveze postanejo v celoti družbeni organ, poverjen od občinske skupnosti za požarno varnost, reševanje pri elementarnih nezgodah in za izvrševanje preventivnih mer. Prebivalstvu Gorenjske ob tej priliki zagotavljamo, da bomo tudi v naprej vedno pripravljeni in da bomo v okviru gasilstva Slovenije in svobodne Titove Jugoslavije še dosledneje odstranjevali vse negativne tradicije in delali pod svojim geslom: »V službi ljudstva — na pomoč!«. Največje priznanje vsega prebivalstva pa nam bo čim številnejša udeležba na prireditvah I. Gorenjskega gasilskega festivala. Makso T v r d y Predsednik upravnega odbora OGZ za Gorenjsko pri graditvi naše domovine, da pogrešali vsaj številke o šteje med vojno visoko nosila za- vilu mladincev, zaposlenih v postavo svobode, tako kot danes sameznih podjetjih, daje ogromen delež pri graditvi Parada mladih na Titovem trgu V poznih popoldanskih urah nas je na Trgu svobode prese- kaši, nogometaši itd. Posebno skupino so v sprevodu tvorili številni taborniki iz Gorenjske in Ljubljane. Na zaključku so korakali še predstavniki mladinskih organizacij iz mnogih podjetij Slovenije. Slavnostno zborovanje" Po zaključku parade se je začela večtisočglava množica mladincev in prebivalcev Kranja ter bližnje okolice pomikati proti Trgu svobode, kjer so že bili zbrani številni gostje, med njimi član Izvršnega komiteja (Nadaljevanje na 3. str.) Ljudje in dogodki TITOVA ŠTAFETA Olepšajmo Kranj V 2elezarni še niso čisti računi SLUŽBI LJUDSTVA« Noviteta v PG »PISANA ZOGA« Opereta na Jesenicah ZLET TABORNIKOV Sport M. Klinar: BEG J našega gospodarstva. V sicer majhnem prostoru do izraza številni izdelki, ki jih izdelujejo mladi delavci za stroji v tovarnah širom Slove- netila s svojim promenadnim nije. Razstavljeni izdelki kažejo koncertom mladinska godba na na eni strani uspehe, ki jih je pihala iz Trbovelj. Zvečer so nastopile kulturne skupine mla-Mtr~p$&!m ■ d in cev iz Celja. Maribora, Šo- štanja, Krškega, Raven na Koroškem. Ljubljane in Kranja v " -tftKKmk iw.n;h dvoranah v Kranju, Stra- žišču in Primskovem. »Tek osvoboditve« z baklami, na katerem so osvojili prehodni pokal ko-munskega odbora LMS Kranj člani TVD »Partizan« Stražišče, je bil nekakšen zaključek svečanega dela praznovanja prvega dne. V nedeljo zjutraj so že na vse zgodaj po mestu zadoneli zvold budnice kranjske godbe na pihala. Z železniške postaje so vedno pogosteje prihajale skupine mladincev, ki so se začeli Taborniki v paradi 42. redni seja LOMO Krarj 21. maja je bila 42. redna se- Clan Izvršnega komiteja CK ZKS, Boris Ziherl, govori na slavnostnem zborovanju mladincev predvojaške vzgoje z DO 10. JULIJA nov Okrajni ljudski odbor za Gorenjsko 5 seje Pripravljalnega cdbora za formiranje komun na Gorenjskem V petek dopoldne so se zbrali v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kranju člani Pripravljalnega odbora za formiranje komun na Gorenjskem. Razpravljali so o dosedanjem delu odbora, o o-snutku sistematizacij delovnih mest za bodoči okrajni ljudski odbor in komune, po katerem predvidevajo, da bodo novi ljudski odbori, vštevši Okrajni ljudski odbor, imeli 541 uslužbencev, ali 28 manj kot doslej. Razen tega predvideva ta osnutek tudi boljšo sestavo kadra, predvsem strokovnjakov, kar bo vplivalo na boljše poslovanje bodočih občin. Nadalje so govorili o nalogah Pripravljalnega odbora in njegovih komisij za formiranje komun. Sklenili so, da bodo do 10. julija izvedli volitve novega O-k raj nega ljudskega odbora za (; Radovljice, kjer so jo pričakali radovljiški cicibani. Prav tako tudi v Domžalah Devetnajstega t. m. je prispela iz Kamnika na trg pred spomenikom padlih v NOB v Domžalah štafeta, ki je nosila čestitke maršalu Titu za njegov 63. rojstni dan. Sprejela jo je množica meščanov In šolske mladine. V imenu LOMO Dom' žale je pozdravil udeležence štafete in prisotne predsednik občine in narodni heroj tov. Franc Avbelj, ki je tudi Izročil štafeti čestitke našemu drage' mu Maršalu. Stafetno palico d čestitkami so ponesli do Črnuč dijaki Usnjarskega tehnikuma V spremstvu članov gasilske orga' nizacije, TVD »Partizan«, pio' nirjev in drugih. Na slovesno' sti je sodelovala tudi godba na pihala. —Li Svečan sprejem v Loki 19. maja opoldne je skozi Loko šla štafeta, ki je nesla iskrene pozdrave in čestitke za rojstni dan našega ljubljenega maršala Tita. V Laki sta so kmalu po 13. uri združili obe štafeti iz Selške in Poljansko doline, ki so ju nosili člani kumili š k a mladina Titu Kamniška mladina je slovesno sprejela Titovo štafeto na Titovem trgu in jo spremila skozi mesto. V počastitev roj-Vbtaga dne Maršala pa je priredila akademijo v veliki dvorani doma pod geslom »Mladina — Titu«. Vse točke sporeda so prispevali dijaki gimnazijo, gojenci glasbene šolo in učenci kamniške in okoliških osnovnih Sol. TVD »Partizan« in šolske rnla' dino, ki je letos organiziral* svojo štafeto, da jo tako pro' drla štafeta do najmanjših za' selkov. Iz Loke se je, po po" zdravnih besedah zastopnikov" oblasti, družbenih organizacij in JLA, štafeta napotila proti Kranju, nesoč tov. Titu želje tisočov Ločanov, ki so svojemu dragemu voditelju želeli, da bi še mnogo let uspešno vodil na' še narode po poti miru in na* predka. Posebno slovesen je bil spre' jem štafet tudi v Železnikih, kjer so jo prod občinskim po" slopjem /.bralo okoli 350 ljudi. V štafeti so množično sodelova' li člani TVD »Partizan«, gasil" ci, PAZ in 2 motorista. Priključila se je Štafeta šolske mtaOT ne le BoVlce, Stafot.no palico sta izdelali podjetji »Nlko« in LIP »Cešnjica«. Pozdravni govor je imel sekretar SZDL tov. toncelj V Železarni še niso čisti računi iLeto® bo znašala feruto proizvodnja t Železnimi 21 milijard in 500 milijonov Po krajšem pretsioru je bil\ pretekli četrtek popoldne spet redna seja delavskega sveta Železarne Jesenice, ki je bila verjetno prav zaradi tega tudi oh širnejša. Predsednik upravnega odbora ]etos verjetno ne bodo mogli ing. Cižman je v svojem poro- razpolagati z investicijskimi čilu navajal predvsem nekatere sredstvi in morda tudi ne s zaključke posebne komisije OLO sredstvi iz amortizacije. Vseka- Radovljica, Ju je bila okrepljena z nekaterimi finančnimi strokovnjaki iz Drž. sekretariata za gospodarstvo LRS in pregledala poslovanje v jes. železarni. Komis. je pregledala tudi izvršitev zaključkov iz pregleda letnega obračuna za leto 1953 ter prav tako lanski zaključni račun. Med dragim je ugotovila, da niso biL vsi sklepi izvršeni. Takrat jo bila namreč postavljena zahteva, da morajo krivce za malomarno poslovanje s surovinami prijaviti pri- kor pa je to vprašanje, ki ga ne bodo mogli sami urediti, niti ne OLO, temveč bo o tem izrekel svojo besedo tudi Izvršni svet LRS. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet po krajši razpravi še potrdil družbeni plan Železarne za to k to. Po tem planu predvidevajo okoli 750.000 ton skupne proizvodnje, blagovne proizvodnje pa za 176.520 ton. To pomeni nekaj, več kot 21 milijard 500 milijonov dinarjev bruto proizvoda, od katerega ljali tudi o potrebi imenovanja nekaterih sltalnih komi-fj pri delavskem svetu. Sindikalni odbor Železarne je že pripravil predlog za imenovanje treh komisij, in sicer za ekonomsko-finančna vprašanja, za novogradnje in investicije ter za družbeni plan in vsklajevanje proizvodnje. Nekateri so predlagali imenovanje še četrte komisije, ki naj bi reševala razna drobna vprašanja kot so prošnje, pritožbe itd. S tem bi zna- Družbeni proizvod se bo povečal za 7 odstotkov Iz letošnjega družbenega plana LOMO Tržič Družbeni plan mestne občine Tržič za leto 1955 je tudi letos sestavljen dokaj pozno, vendar v največji meri zaradi objektivnih okoliščin. V svojem prvem delu druž- znašal družbeni proizvod na beni plan LOMO Tržič prika- enega prebivalca 550.000 din, zuje razvoj gospodarstva v pre- bo znašal v letošnjem letu že teklem letu po panogah, ki 742.000 din. Narodni dohodek kažejo velik razvoj, saj je bila na enega prebivalca je J^ni samo količinska proizvodnja in- znašal 212.400 din, letos pa že dustrije za 28,5°/o višja kot v 346.000 din. Po višini narodne- letu 1953, izvoz pa se je lani ga dohodka na 1 prebivalca, povečal za 131%. Kmetje so le- je Tržič na drugem mestu na tno razbremenili delo upravne- ta 1953 plačali 10,311.000 din do- Gorenjskem, takoj za Jesenica- stojnim organom. Šlo je za pričakujejo 5.713 milijonov di_ izgubo več ton manganove rude, ki je bila že plačana. Ing. Po-har pa je' na seji govoril tudi • nekaj tonah siderit-rude, ki so jo menda nekje zasuli. V zvezi s pregledom zaključnega računa za preteklo leto je komisija ugotovila še več pomanjkljivosti, predvsem pa pomanjkanje povezanosti in sodelovanja med vodilnim, tehničnim in ostalim kadrom. O tem smo že Obširneje poročali. Tudi • prekoračitvi investicij smo že pisali v našem listu. Vendar se odkrivajo vedno novi in novi računi, ki jih bo moral kolektiv, ali naša skupnost vsekakor poravnati. Pred meseci je neka komisija ugotovila, da so v Železarni prekoračili investicije za okoli 477 narjev dobička, :ki ga potem delijo na ustrezne sklade. ga odbora in osrednjega delavskega sveta. Delavski svet je v načelu sprejel ta predlog. Določili bodo število članov komisij, njih dolžnosti i.'.d. Sindikalni odbor je predlagal, da bi v teh komisijah delalo 15 do 21 članov in sicer tako, da bi bili zastopani delavci iz delavskih svetov in kolektiva. Prav tako bi v ko- hodnine, leta 1954 pa le 7 milijonov 631.000 din, zaradi uvedbe obdavčitve po katastru. Tr- družbeni pian predpise o amor-žiški občani so lani imeli 704 in obrestih na osnovna milijone 377.000 din dohodkov sredstva> predvsem za obrtna, m, .1? „?^5°Čj" ol>6ine pcr gostinska in komunalna podjetja, kjer plan v nekaterih pri- glavjih so določeni nadaljni ekonomski ukrepi za izvršitev plana. LOMO Tržič bo letos predvidoma razpolagal s 132,812.000 din raznih dohodkov, od katerih bo 64,800.000 din dohodkov iz lastnih virov. Te dohodke namerava LOMO porabiti takole: 70 milijonov din za proračun; 22,074.000 din bo LOMO porabil za proračunske investicije, predvsem za dovršite v že začetih komunalnih naprav; 810.000 din bo šlo za pospeše-V tretjem delu določa tržiški vanje in napredek kmetijstva; 34,827.000 din bo vložil LOMO v sklad za kreditiranje gradnje stanovanj in bo pretežni del V orvem Četrtletju letošnjega misijah lahko sodelovali člani leta je koletetiv dosegel 24°/« svojega letnega blagovnega plana. Razen o štipendijah, odpisu dolg©-' raznim društvom in klubom, spremembi nekaterih členov pravil podjetja., so razprav- upravnega odbora. Nekateri člani so bili proti tako številnim komisijam in so smatrali, tla bi bile manjštevilne komisije bolj uspešne. Zato bodo ta predlog še obdelali. J. PODOBNIK rabili 560,210.000 dinarjev V drugem delu prikazuje družbeni plan LOMO Tržič porast družbenega proizvoda za 7%. Izvoz industrijskih izdelkov se bo zmanjšal za 6°/o v odnosu na prejšnje leto. Značilno je, da bo tekstilna industrija letos izvozila kar za 47.5°/o manij kot prejšnje (leto. Doma bo torej ostalo več blaga za široko potrošnjo. Medtem ko je "v letu 1954 merih dovoljuje posebne ugodnosti za nekatere gospodarske zneska najel LOMO za gradnjo stanovanj in dovršitev stanovanjskih hiš, ki so že v gradnji; 5,101.000 din iz sklada za ZZ OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KRANJ OLEPŠAJMO KRANJ Pod tem geskm je bil v po- štvo preimenovalo v »Turistično nedeljefc III. občni zoor Turi- in olepšex'alno društvo, Kranj*, stičnega, društva Kranj, katere- Pred pnbližno enim tednom milijonov din. Zadnja komisija Ša s° se razen Predsednika LO je vecina Kranjčanov prejela pa je že ugotovila prekoračitev za 1.085 milijonov din, in sicer v preteklem letu za okoli 802 milijonov din, letos pa so nastali novi dolgovi v višini okoli 224 milijonov -din. To je povzročilo med člani DS precejšnjo zaskrbljenost, kajti MO Kranj Vinka Hatneraja in zastopnikov Turistične zveze Slovenije ter Putnika, udeležili še nekateri predstavniki ljudske oblasti in organizacij kot številni ljubitelji turizma. posebne anketne listke, ki jih je izdalo "Turistično društvo z namenom, -iia bi čim več meščanov sodelovalo, če.že ne drugače, vsaj s predlogi za olepša- ne zveze Slovenije. Torej, vse za čim lepši izgled zono, našega mesta, pri čemer moramo sodelovati vsi! Veliko pa nam pri tem lahko pomagajo starši z vzgojo svoj ih otrok, t. j. da jih v še večji meri navajajo varovati naravne lepote našega Kranja kot vse tisto, kar krasi organizacije, ki take ugodnosti kreditiranje gospodarskih in- nujno potrebujejo, t. j. javna vesticij pa bodo porabili za na- klavnica, kino, mlin, reševalna predek gospodarstva Tržiča, postaja itd. V naslednjih po- V. J. Turistični teden v Bohinju Turistično društvo v Bohinju hišo pa je bila proglašena hiša je v okviru proslave 10. oblet* posestnika Jaka Smukavca iz niče osvoboditve in 50. obletni- Cešnjice. ce dela Turistične zveze Slove- Uspeh te akcije sicer ni bil nije, organiziralo v drugem tak kot si ga je Turistično tednu meseca maja »Turistični društvo zamislilo, ker so še teden-, z bogatim programom vedno posamezniki, ki menijo, raznih prireditev. da je turizem Bohinju nepotre- Da bi se bohinjski kot kar . fcen. najbolj pripravil za poletno se- je Turistično društvo organiziralo med vasmi tekmovanje v olepšavi. Posebna komisija, ki je bila imenovana v ta namen, pa je ocenjevala u-spehe tega tekmovanja. Prvo nagrado sicer ni dobila nobena vas, čeprav je bila najboljša Tudi hoteli so tekmovali med' seboj in pokazali kar lepe uspehe, saj smo lahko opazili precejšen smisel za zunanjo olepšavo posameznih hotelov. Turistično društvo je tudi na gospodarski razstavi v Bohinjski Bistrici pokazalo mož- nje svojega mesta. Prav gotovo maše mesto. Prve skupine tujih turistov na Bledu Okoli 15. maja so začtle pri-ihajati na Bled prve stalne sku-'Pine tujih turistov. To sov glavnem Holandci, ki prihajajo vsako leto v večjem številu in sta Kranja, kar naj bi bilo v Po izčrpnih poročilih je bilo se da še izgled mesta Kranja razvidno tiosedanje delo Turi- precej izboljšati in to najmanj stičnega društva, njegovi uspe- polovico vsek pomanjkljivosti hi in težave. Predsednik aiprav brez kakršnih koli sredstev, za nega odbora tovariš Dvoršak je kar je potrebna le dobra volja v svojem poročilu poudaril, da m kar bo tudi prva naloga, ki r. b. Preddvor in turizem še mnogi ne pojmujejo pravega pomena Turističnega društva, katerega prv.a naloga je skrbeti za lepo vedenje nas vseh kjerkoli, zlasti p# za olepšavo me- Če bi imeli Več prostora ... so nastanjeni v 'Hotelu »Jelovica« in »Krim«, dalje Angleži, ifcii so v »Toplicah« in »Park " hotelu« in pa Nemci. Te skupine se bodo sedaj izmenjavale čez ▼se poletje, do konca septembra. Na Bledu ostajajo od 3 por.os vsem Kranjčanom in ne kot dosedaj, da je delo turističnega društva samo organizacija izletov, ietovanj ipd. To je bda tudi osnova za razpravo in večina, ki se je razprave si jo je Turistično in olepševalno društvo zacVilo v prihodnosti. Vse te težnje je z navdu- Če hočemo govoriti o turizmu šenjem pozdravil tudi p- edsed- v Preddvoru, se najprej vpraša-nik in Obljubil turističnemu dru- mo, če o tem lahko razpravlja- vsakomur štvu vso pomoč. »Le s tesnim mo. Prav gotovo — da. Menimo, da ne bo prav nihče premišlje- izmed vseh vas Jereka in nato nosti razvoja turizma v bohinj-Cešnjica. Za najbolj urejeno skem katu- Tudi v propagandnem oziru so bili doseženi prav lepi uspehi. Po šolah so organizirali poučna predavanja o turizmu ter priredili izlete po Bohinju pod geslom: »Ali poznaš Bohinj?« Ob koncu »Turističnega ted-to tudi je. Klima je tisto, kar nas pa ^ skHcali turistično priporočajo vsi naši zdravniki konferenco, na katero so pova- sodelovanjem med LOMO In Turističnim društvom bomo lahko uresničili želje nas vsen, da bi postal Kranj res vzorno mesto, ki bi na našega gosta napravil najlepši vtis«, je zaklju- »Zrak«, pravi Engelbrecht, — trener državne boksarske repre- val in odgovoril drugače, kdor zentance in predavatelj na DIT vsaj malo pozna ta prelepi kraj v Beogradu, »je v Preddvoru in pod Karavankami. To ni nova njegovi okolici nekaj neverjet- udeležila, je dajala tudi temu čil svoje besed«*. ugotovitev, saj že skoraj vsi vemo, da je v Preddvoru prehodni mladinski dom. Dom one- nega«. Človek, ki ni vajen malo daljših sprehodov v naravo ali krajših tur v hribe, se v Pred- 3 dni in v tem času obiskujejo primerne predloge. (Ureditev Na občnem zboru so izvolili moglih in okrevališče za tuber- dvoru ne bo počutil prav nič ja do g avgusta bo Bohinj, Kropo in druge kraje Goren^-ke. Število skupin se bo proti koncu maja še povečal««. parkov, javnih nasadov, pro- še 45 delegatov plenuma, nov kulozne. Prav gotovo bi vseh utrujenega ali da bi ga morda Gorenjski metnih znakov itd.) Prav zaradi upravni in nadzorni odbor, kot tega »(r je tudi Oosed.anje dru" (delegate za občni Zhwr Turisti?- bili številne turistične delavce z Gorenjske in Primorske. _ j. j. Tudi letos Gorenjski sejem Cez dva meseca, od 29. juli-Kranju teh domov ne bilo, če ne bi bil Preddvor nekaj posebnega. In -----„—. sejem, že V. no vr- bolelo po hoii mišičevje, tem- .. , . iT več bo nasprotno njegov organi- sti v casn sv°JeSa obstoja, zem postal mnogo močnejši in Prireditelji se mrzlično pri-mnogo bolj svež. pravljajo in zbirajo zadnje pri-Razen tega je v Preddvoru in Jave» saj bo treba veliko dela njegovi okolici za turiste tudi za dostojno organizacijo sejma, precej zgodovinskih zanimivo- za katerega se je prijavilo dosti, ki imajo danes že veliko slei okoli 120 razstavi jal cev, vrednost. To so srednjeveške med katerimi je 50 industrij- (Nadaljevanje s 1. str.) ^ V \ Glasbena šola v Kranju je s kuje lepa tehnika; nekateri, zla- Slovenska noviteta v Prešernovem gledali v v ISCU Pred seboj imamo novo dra- Rencu, da med seboj razrešita no režiser in igralci. Ker je celotnega ansambla, v katera se že kar izbrano publiko, mo I. Torkarja »Pisana žoga«, vprašanje njune krivde. To se vsebina, ki je želimo od def z vključujeta tudi obrobni figuri £e &mQ rf vsen treh glasbe-ki ji glede forme moremo ko- tudi zgodi, ko se oba srečata v motivi iz NOB nekako last nas taboriščnega zdravnika Ceneta nih vecerjn ugotovili lepe uspe- maj kaj očitati, ki nas pa ven- svobodnih gozdovih kot parti- vseh, torej tudi gledaliških de- (Miko Cegnar) in »moški glas dar ne zadovoljuje in o kateri, zana. Renc je zvedel za Gašin lavcev, potem bo dovolj ute- (Jože Pristov). ko odhajamo od predstave, ne- padec in sklene, da jo kaznuje; meljeno, če rečemo, da je tokrat hote pripomnimo: »Ne, nečesa toda tudi Gaša ve za njegovo kolektiv Prešernovega gledali- manjka, še vedno ni prikazano krivdo pred Sanom. V razgo- šča napravil več, kot je bila Nada Bavdaževa kot Gaša. Jo- tisto pravo, tisto kar vsi čuti- voru (ki ga avtor obremeni s njegova dolžnost. Torkarjevo že Kovačič je igral Sana, pri mo, pa nihče ne zna povedati precej neokusno sceno kopa" delo je v režiji Igorja Pretnar v jeziku umetnosti.« nja) Gaša pove, da je gesta- ja dobilo izvedbo, ki mu v ve Kot smo dejali, oblikovno povca po Renčevem prihodu u- liki meri dviguje vrednost, ljenjske neposrednosti in prist pravzaprav drami ne manjka strelila in s tem svojo krivdo Nekoliko stilizirana in povzdig ničesar, čvrsta, dramatična — če je sploh to bila krivda — njena interpretacija, podčrtana avtor sam. Renca, ki je nekje gradnja od začetka do konca oprala. On ji odpusti (ne vem s prav tako močno stilizirano še najbolj avtorjev rezonator, vzdržuje napetost; snov je za- kaj ji odpusti) in zapre brzo- sceno Saše Kumpa, je zabrisala je tolmačil Laci Cigoj z dovolj nimiva, potek dogodkov več ali strelko, ki je bila že priprav- preveč očitne razumske kon manj tudi v življenju možen in ljena na strel. Ker pa je avtor strukcije in jih napolnila, ter Posebno lepo igro, zlasti v osrednjih prizorih, je podala čemer se mu ni vedno posrečilo vnesti v to figuro več živ Glasbena šola v Kranju je s kuje lepa tehnika; nekateri, zla-četrtim glasbenim večerom za- sti starejši, že skušajo izraziti ključila javne nastope svojih tudi glasbeno vsebino. Na kla-učencev. Vsi večeri so bili do- virju so se posebno odlikovali bro obiskani; zadnji pa je imel Liparjeva, Gorjančeva, Ribičeva, Brinovčeva in Zeleznikova. Iz violinskega oddelka prof. Fa-jona in Staniča so se posebno uveljavili a čistočo tona, intonacijo in primerno tehniko mali he iz posameznih glasbenih panog, moramo podčrtati, da je četrta reprodukcija prekosila vse Mihec, Prislanova, Engelsber- prejšnje. Res so na zadnjem ve- ger in Kurat. To so učenci od čeru nastopili po večini učenci Prvega do petega razreda. Tudi višjih razredov, toda tudi učen- to Pot smo b^ zel° ves«u ci nižjih in srednjih razredov »topov iz oddelka za solopetje so pokazali tolikšno glasbeno Prof- Majdičeve. Odlike petja Vencljeve zlasti v koloraturnih nosti, kot jo je vanjo položil zmogljivost da smo bili v mar- ^ ugotovili že pri eni ^J. toJ.— Z ««, sičem prijetno presenečeni. Ce spevin smo ugorovin ze pri eni bodo vztrajali pri svojem mla- Pre:)žn)}h produkcij. Pri banto-dostnem glasbenem zagonu, potem smemo pričakovati od mar- prizadetosti Vsekakor gre v veliki meri sikoga še lePe usP.ehe na PolJu torej realističen — toda vendar: bolj neusmiljen in se mu zdi ponekod tudi dvignila do sim- režiserju in igralcem zahvala, glasbene umetnosti ko razburjenih živcev prena- njen »greh« le prehuda obreme- bola, z lastnim režiserjevim da je delo pri občinstvu — tako Iz klavirskega oddelka prof. ko^ite^ša^ PojWčistejšo Into nistu 2vabu pa je treba podčrtati zelo viden glasovni vzpon od lanskega leta. Barva njegovega glasu ni več tako temna, marveč je prodornejša in učin" polnjeni optičnih in akustičnih nitev za prihodnost, mora umetniškim doživetjem, oziro- na festivalu v Celju kot v Kra- Auguštinove in Zupančičeve so vtisov zapuščamo dvorano, se Renčevo gesto napačno razume- ma oživetjem igralcev. Ti so nju — naletelo na zadovoljiv nastopili učenci od četrtega do sprašujemo: »Cemu vse to?« ti in sicer kot začetek umora, dosegli zelo visoko enotno igro odmev. V. K. sedmega razreda. Učence odli- Zakaj — kar je najvažnejše — Požene se v beg, zaide v bli- srce je pri vsem razburjenju žino sovražne postojanke, kjer ostalo neprizadeto, tista edino jo ustrele. Zdaj je seveda na važna, ali vsaj najbolj važna vrsti še Renc, ki tudi ni brez beseda, ki bi dala pravo obli" »krivde«, gre po Gašino truplo eš *Tudi mrtve 6 ne bodo Janko Gregorc: „MELODIJI SRCA Druga opereta MG na Jesenicah ko naši slutnji, našemu doži vetju, tudi tokrat ni bila izgo vorjena. M nacijo, kar je prišlo do izraza posebno pri ariji Renata iz opere »Ples v maskah«, v katero je vložil pevec tudi precejšnjo izrazno toplino. Pevsko močno se je tudi razvila sopranistka Habjanova. Njen liričen sopran je lepo barvan, skoraj popolnoma izenačen, s pravilnim nastavkom; odlikuje ga tudi pra- dobili«, pri tem pade še sam. Sele zdaj dobe vsi trije potr- Tudi y letošnji sezoni se je kršne so tudi Jesenice, je ope- v vlogi Antona Arniča — rav vilna dikcija Habjanova je s Sele pri ponovnem gledanju dilo o zrelosti tudi od avtorja, jeseniško gledališče odločilo na- reta le predstopnja za posluša- natelja »Noblese«, Tatjana Go- toplim izrazom interpretirala ko nas neha dražiti car novosti ki jih najprej v »obliki duhov«, študirati operete. čeprav je kul- nje in razumevanje oper. Uprl- stiševa v vlogi risarke pri »No- arijo Leonore iz opere »Truba- in ko preneha efekt razburje- potem pa še v ponovljeni u- tumo repertoarna politika več- zarjanje operet ima na Jeseni- blesi«, Marijan Stare v vlogi dur« Tudi to pot je prišel do nosti in napetega pričakovanja, vodni sceni ponovno združi. jih opernilh gledališč proti uprl- cah že svojo tradicijo, saj so Viktorja - sluge pri »Noblesi«, polnega izraza mladi šolski go* se nam razkrije tudi vzrok. §eie pri taki rekonstrukciji zarjanju operet. Ta navaja, da jih peli in igrali v dobi med Bojan Cebulj v vlogi barona Mi- dalni orkester. Ce bi bil" oder V oblikovnem znanju, nujno postane očitno, kako mnogo je opereta kvari glasbeni okus o- obema vojnama kar na treh o- lavskega, Marjanca Cebuljevav primernejši in dvorana bolj potrebnem dramatiku, je Igor bilo pisatelju do tega, da bi na- pernega občinstva in ga odvaja drih, zato so že od nekdaj pri- vlogi Ale Barilič in ostali: Stan- akustična bi se njihov uspeh rorkar s spisan° zog°K naPra" pisal formalno dobro dramo, od resnih opernih predstav; da ljubljene. Jesenice razpolagajo ka Geršakova, Slava Marošiče- še bolj dvignil Prof Fajon je vil odločen korak naprej. Zla- in ^ko malo je 5util notra. operete s svojo vedro, lahko- razen tega tudi s pevci-solisti, va, Jožica Kolblnova, Lidija prej6l za svoj trud in vzgojno- sti postane to jasno ob pri- nje potrebe izoblikovati v u- tno, glasbeno-pevsko, plesno in pevskim zborom in orkestrom. Lajnarjeva, Janez Kavčič, An- giasbeni uspeh posebno prizna- merjavi z njegovo dolgovezno metnino tisto osnovno doživetje besedno vsebino služijo le v za- Skladatelj in profesor glasbe drej Kosem, Franci Pogačnik, nje »Pravljico o smehu«, v kateri velikih dogodkov, tisto iskreno oavo in razvedrilo; da je le Janko Gregorc Jeseničanom ni France Vegnar, Lado Nikolav- je vse polno dramskih domislic človeško, kar je v nas ustvar- ma\Q operet, ki prenesejo strož" nepoznan. »Melodija srca« je čič in Srečko Mlinaric, sestav Nastopi učencev v štirih pro- — največkrat kaj malo duhovi- jal takratni čas in okolje. Tor- je merilo kar se tiče vsebine njegova tretja opereta. Svoj ljajo operetni ansambl, ki je s dukcijah so nas tudi letos pre- tih zaradi katerih te sili karjeva drama nas ne prizade- jtd. v teh očitkih je prav go- krst je doživela v ljubljanski petjem in igranjem Gregor- pričali, kako važna ustanova za prej k zdehanju kot k smehu. ne giob-1 je prav zaradi tega, ker tovo nekaj resnice. Ne smemo operi in dosegla ogromen uspeh, čeve operete »Melodija srca« za- mesto Kranj in njegovo okolico V »Pisani žqgi« je _r^g_„e_' ni izraz umetniškega doživetja, pa pozabiti, da je opereta lite- V eni sezoni je bila uprizorjena beležil nov uspeh. Prepričani je Glasbena šola in kako velik ljudi, ki jih začetek vojne pre- ranjem, ki pa ji je treba pri- krajih, kjer gledališko občin- jem, kot n. pr. v Tržiču pred vabljen na eno prihodnjih pred- ima njen ravnatelj Peter Lipar seneti v trenutku, ko z diplo mo o zrelosti stopijo v življe- odrskih možnosti in efektov nje. 2e v naslednji sliki naj demo pesnika Sana in njego znati veliko kvaliteto v izrabi stVo nima prilike poslušati in 14 dnevi. Igrali so jo pa v ino- stav gledati oper, opereta ne more zemstvu, predvsem v Ameriki. Pri dokončnem izoblikovanju kvariti glasbenega vtisa, niti Uprava jeseniškega gledališča in realiziranju dramskega de- odvajati občinstva od obiskov je poverila, po lanskoletni u ščuasanovoed^^ la PisatelJ ni sam- Zadnjo resnih opernih del domače in speji opereti "»Mala Floramie«, zasliševalcem - gestapovcem v besedo imajo pri tem delu ved- svet. literature. V krajih, ka- tudi letošnjo »Melodija srca« režiji prof. Jožeta Tomažiča. Dobro je izbral igralce-soliste in ostale ter pričel pred dobrim mesecem z resnim delom. Orkestru je dirigiral Rado Kleč. Razen režiserja in dirigenta so Na Koroški Beli že dalj časa scene, balet in petje so naštu- doprinesli k uspehu operete tu- dirali zelo vestno in s potrebno di Metka Ravnikova in Slavko rutino. Novak za naštudiranje plesnih Se nekaj besed o delu. Igrica točk, pevci, ki so igrali goste telo ali pa njeno ponižanje in Bele. Sodeluje nad 50 mladih spada med zelo dobra gledali- Pri »Noblesi« in v Park hotelu ječi. Manjka samo še zveza med pesnikom Sanom, ki je na smrt bolan, in Gašo ter Ren-cem — in ustvarjena je, situacija nalašč za pisatelja, ki ga zanima psihološki problem odnosov med ljudmi, ko se ti naj dejo v težkih preizkušnjah. To z uspehom uprizarjajo mladin-zvezo ustvari »glas«, gestapovce sko igrico »Alenka išče srečo«, - zasliševalec, ki želi Gašino ki jo igrajo otroci s Koroške Lep uspeh miadih igralcev s Koroške Bele zlom ter ji za to ponuja Sa- igralcev, plesalcev in pevcev. Ška dela za otroke na predšol- 113 Bledu ter gorenjske fante, novo svobodo. Gaša se vda — Delo je zrežirala profesor Dov- ski in osnovnošolski stopnji. soI° Plesalka, nogometaš inzla-in s tem je omogočen tudi raz- ganova, sceno pa je zasnoval Njen vzgojni nauk je močan in &td Jože Bedič, ki je izdelal plet med Sanom in Rencem v direktor gimnazije tov. Ivan Ko taborišču. Ko bolni San zve za priva svoj izpust, mu zdravnik pove, da so njegovi dnevi šteti. Odreče se, svobodi v korist Ren* iz dvorane vedno znova navdu ca. s katerim zamenja zaporni- šeni in globoko impresionirani ške suknjiče in kateremu naro- Celotno dogajanje je homoge sodoben. sceno. Več kot otroci, ki gledajo, se Poznani igralci in pevci: Elza Največji uspeh pomeni prav ob taki mladinski igrici nauče Vegnarjeva v vlogi vdove Ama- gotovo že to, da odhajajo otroci igralci sami. Nanje ne vpliva lije Mirtič, Pavlca Klečeva v vzgojno le vsebina igre in u* vlogi njene hčerke Silve, Alma spela reprodukcija, pač pa na- Jeramova v vlogi njene nečakl- stop pred javnostjo ter organi" nje Vere, Lado Rotar v vlogi či, naj se bori tudi zanj. Zdaj no, scene se menjavajo zelo hI- zirano in naporno delo preden operetnega tenorja Marjana, Ti- preostane avtorju le še hvalež- tro, otroci pa se gibljejo na je igra pripravljena, na naloga, da pusti Gaši in odru sproščeno. Tudi množične 2. F. ne Rant v vlogi Marjanovega tajnika Zvonka, Franjo Stibilj PREDSTAVILI SO SE NAJVIDNEJŠI UMETNIKI Za desetletnico osvoboditve in ča (»Obvaruj nas pred komuni- nostne kvalitete. In imamo jih umetniku, ki jo je porajal, niso predpisovali teoretiki in kritiki kaj bo ustvarjal ter kako bo ustvarjal; kar je zarisal, vre-zal, izpraskal, jedkal in odtis-so jim torej ne le vsebino, tem- nil, je resnično doživel, čutil in teden muzejev (od 15. do 22. sti«, »Izdajalec«, »Za boga in več celo obliko. Ustvarjalec naj verjel, predvsem pa — ni se maja) so 14. t. m. zvečer odprli vero«, »Kristusov vojščak«, oRo- bi hodil zgolj po izvoženih po- pretvarjal, zato je umetniško v Radovljici (Mestni dom) raz- parji«), T. Kralja (»Okupator«) tih preživelih slogov, krpal iz uspel, ta tako, oni drugače: Ja njih neki namišljeni novi slog kac n. pr s SVojim romantičnim valine«), pa tudi stvaritve D. sodobnosti in se varoval mo- realizmom »V snežnem metežu« Vidmarja (en primerek »Tal- dernističnih hotenj, oziroma itd.), Klemenčič z grobo eks- stavo partizanske grafike. Pri- in F. Mihelica (»Kurir«, »Razred i te v so omogočili okrajni re- ferat, za varstvo kulturnih spo men i kov in prirodnih znameni tosti, Društvo slovenskih upo cev«, »Begunci«), V. JoTdana fantazije ter nagnjenja k »u- presiVnostjo, deformacijo, kari- (»Izseljevanje«, »Talci«, »Okupa dabljajočih umetnikov in Zveze tor«), A. Gerlovičeve (»Kamno- metniški svobodi«. katuro (»Obvaruj nas pred ko- No — in rezultat tega priti- munisti« itd.). Kakšna druga ob- borcev. lom«, »Obešenci«), I. Subica ska, teh kritikarstrskih recep- šimejša razlaga k posameznim Obiskovalci, ki so si prišli (»Kolona v snegu«, »Partizani«), tov?! V slikarstvu razen redkih primerkom kolekcije ni nujna, ogledat okrog šestdeset, drugje V. Globočnika (»Ranjena parti po domovini sicer že dobro znanih grafik (lesorezi, linorezi, litografije, suhe Igle, jedkanice in dve risbi z rdečo kredo) Bo- zanka«, »V pregnanstvo«), L. La-vriča (»2rtev«) in druge. Ker je s tem, kar smo zapi- no obnovo domovine boljših del, nekaj ducatov slabih saj prava, četudi povsem pre povojnih oljnih platen s snovjo prosta umetnost, ne potrebuje iz boja za svobodo in socialistič" aavokatov. ne pa tolikanj zaželjeni »socialistični ne bo odveč, če spregovorimo v niti z le-tem, moramo poseči naslednjem še nekaj besed o drugam, moramo poseči v ma- sali do tu, zadoščeno vsem po zidarja Jakca, Nika Pirnata, Do- trebam skopega poročila, morda realizem«! Ce se hočemo sezna teta Klemenčiča, Franceta Mi beliča, Toneta Kralja, Ive Su bica, Vlada Jordana, Draga in umetniški vrednosti partizanske pe, ki nosijo etiketo »Partizan- Nandeta Vidmarja, Alenke Ger- grafike. ska grafika«, kajti samo ta na lovičeve, Vita Globočnika, Loj- Od osvoboditve sem so mnogi slikarskem področju dostojno zeta Lavriča ter Franceta Slane slovenski umetniki poizkusili na predstavlja našo okupirano zenv lastno pobudo, ali po naročilu, jo, narodnoosvobodilno borbo in Za zaključek je morda umestno odgovoriti le še na vprašanje, zakaj so se umetniki-partizani ukvarjali samo z grafiko in risbo?! Kot pojasnilo naj zadostuje ugotovitev, da zato, ker drugega pač nI bilo mogoče, pa tudi zato, ker sta grafika in risba od nekdaj najprimernejši, «o bili navdušeni nad prvo u rnetnostno razstavo v Radov ljlei. Med grafičnimi listi imenova nih umetnikov so vzbujale naj- uspele le kiparjem, slikarjem juhovo literarno zapuščino, po* ker sta na področju kulturnega narodelo partizansko pesmijo življenja udarna predstraža ter v hribih poživljenim zani- družbenih trenj in sprememb, ovekovečiti obdobje strahot od socialno revolucijo (večina del najprožnejši in najučinkovitejši 1941. do 1945. leta, toda tovrst" je iz let 1943, 1944 in 1945, nekaj spremljevalki vseh vrtinčastih ne povojne stvaritve so deloma pa je kasnejših). Skupno s Ka- dogodkov svetovne zgodovine, več pozornosti dela B. Jakca pa večinoma ne. Na vprašanje (portreti vidnih politikov in zakaj to, ni ravno težko poiska- Partizanov, »V snežnem mete- ti primeren odgovor. Vse pre- iu«, »Prenos ranjencev«, »Preko več so tista prva leta po kon- "'vuUke na Štajersko«, »V na- čani drugI svetovni moriji prl- padiV»Maščevalec«), N. Pirnata digovall našim umetnikom razni kadar govori orožje. Ce pa je »zelo pogosto v službi ljudskih (»V italijanski internaciji«, »Voj- poklicani in nepoklicani kritiki, temu tako, smo dolžni pojasniti množic, v službi ulice«. manjem za naše ljudske plese, oziroma revolucionarnih pretre postavlja na laž oni stari pre- sov, ker sta, kot vzklikajo nju govor, ki pravi, da muze molče, ni prijatelji in nasprotniki — ne sirote«, »Juriš«, »Ranjen«, kaj da je treba in kako da je vzroke, zaradi katerih nosi par-»V internacijo«), D. KlemenčI- treba upodabljati. Predpisovali tizanska grafika pečat umet- 9. ER2EN Pevski zbor »Slavček« iz Trbovelj poje ob mladinskem zborovanju v Kranju Rokovnjači" na poljanskem odra Igralska družina KUD v Po- tiral Blaža in dobro upodobil Ijanah je skupaj z mladinsko njegove poteze: poln je bil rez- organizacijo, z nedeljsko upri- kega zbadanja in smeha ter ču- zoritvijo »Rokovnjačev«, dosegla daškega in malomarnega vede- v zadnjem času največji uspeh. nja. Ta uspeh so društvu zagotovili Meščansko okolje z Burger-številni mladi igralci. Do sedaj jem, Poljakom in Gavričem, je je bilo vse preveč zakoreninje- drugo družbeno okolje drame, no mnenje, da se z novinci ne s skrbno stilno uglajenostjo so da delati in morajo zato nasto- ga predstavili tovariši Perko, pati le stari. Predstava pa je Zemlja in Bohinc. V vlogi Re-nasprotno opozorila na nekaj zi|ke Gavričeve in gospe Pomladih igralskih talentov, ki bo- ijakove ter komisarja Muleja pa do v bodoče lahko nastopali tu- so dobro nastopili tov. Minka di v večjih vlogah. Cadež, Danica Bergant in Lojze Govekarjeva dramatizacija J. Malovrh. Jurčič - Kersnikovega romana Zelo živahni in pestri so bili je zgleden primer ljudske igre, prizori z rokovnjači v četrtem ki je v resnici zadela tudi ljud- dejanju. Tudi scena je bila tiski okus. Njena dramatična u- strežno pripravljena, poman)* činkovitost izvira iz same grad- kljiva je bila le razsvetljava, nje, ki ljubi presenetljive do- —e godke in narodno motiviko. - Režiser tovariš Bohinc je kljub številnim igralcem in mnogim novincem napravil dovolj enovito In efektno uprizoritev. Posamezni igralci so svoje vloge Občinski praznik v Kranjski obvladali precej dobro, le v ne- gori je letos v času, ko se katerih primerih ni bilo dovolj povsod vrste prireditve v poča-prizadevanja za skrbno izgovor- stitev desete obletnice osvobo-javo. ditve. Zato so pripravili celo- Glavni junak Groga-Nande je tedenski program raznih prireze po avtorjevi zamisli pravi ditev. Del programa so Izpol-romantični junak, dvignjen nad nili tudi vaščani Gozda in ostale tovariše. V tem smislu Podkorena, ker je kulturno ga je tudi dobro odigral Jože življenje, prav tako kot v Jelovčan. Katrca Miklavčič je Kranjski gori, precej razgiba* v vlogi Polonice pokazala nežno no. V nedeljo so se predstavili in umerjeno igro ljubečega z Igro »Stilmondskl župan«, ki kmečkega dekleta. Tončka Ob- je prav lepo uspela. Planinci loškega je dobro igral Stane so prikazali plezalni vzpon. Tušar, čevljarja Bojca pa Lud- Kranjskogorci pa so medse povik Buh. Tovariš France Baloh vab.^l tudi giasikfco ^godbo a je na svojstven način interpre- Hrušice pri Jesenicah. V Kranjski gori proslavljajo 0985 Uspele uprizoritve v Loki Ob praznovanju obletnice oivoboclitve V okviru prireditev in proslav ob 10. obletnici osvoboditve smo na odru KUD »Tone Sifrer« v Škofji Loki videli kar štiri igre (celovečerne, enodejanke ali odlomke), ob katerih bi se kazalo nekoliko ustaviti in se pomuditi ob glavnih vtisih s teh predstav. To smo dolžni ne le zato. ker je partizanska tematika ena od značilnih in edinstvenih, samorodnih odrazov naše najbolj revolucionarne dobe, iz katere bodo črpali tudi bodoči — m zlasti bodoči! — besedni ustvarjalci, posebno pisci dram, saj NOB kar sama ponuja izredno dramatično gradivo, ki bi ga težko našli v kaki drugi dobi Dolžni smo zabeležiti uprizoritve teh del zlasti iz dveh razlogov. Prvič, ker se na nekaterih naših odrih nekako umikajo tej problematiki in tematiki ali pa jo vsaj postavljajo na drugo mesto ali igrajo samo »kampanjsko', ob določenih praznikih in praznovanjih, namesto da bi postala in ostala stalen del repertoarja vseh naših gledališč. Le preradi še vedno marsikje igrajo plehke burke, se izogibajo idejnosti in nekako mačehovsko ravnajo s tistimi stvaritvami, ki so imele, imajo in bodo imele kaj povedati, ki morejo človeka napraviti sposobnega za žrtev, za odpoved, za skupnost. Drugič pa je potrebno spregovoriti o teh predstavah tudi no igro Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli . . .« Obe igri sta bili to pot v rokah mladih, ki so svojo nalogo uspešno opravili, čeprav bi za »Težko uro« lahko rekli, da se je manj posrečila in režiser ni izrabil vseh možnosti, da bi poustvaril tisto težko in mračno ozračje, ki ga izžareva Borova drama. O uprizoritvi Ocvirkove igre pa mirno lahko rečemo, da je bila na dostojni višini in je posebno Trlep osmošolca Petra Jamnika i po maski i po igri bil doživetje posebne vrste. Delavni člani igralske družine KUD »J. Krmelj« iz Reteč, o katerih smo že pisali, so si izbrali precej zahtevnejšo igro I. Potrča »Lacko in Krefli«, dramo o organizatorju štajerske oborožene borbe kmetu Lacku, ki so ga Nemci ujeli, zverinsko mučili in ubili, in o kmečkih ljudeh na Kreflovini, ki jih je vsakega na svoj način zaiela nujnost in neizprosnost borbe. Igralska družina iz Reteč razpolaga z dovolj dobrimi igralci, kar zlasti velja za ženske vloge (Lizika, Milika. dekla!), prijetno je presenetila tudi nenavadna skrb za jezik — ki je bila morda pri očetu Kreflu celo malo pretirana. Kar bi bilo želeti pri uprizoritvi je: režiserjeva roka bi lahko suvereneje razpolagala s tekstom in tempo naj bi bil živahnejši, sproščenejši. V splošnem pa so se vsi, igralci in režiser Jože Zupančič, potrudili. Končno so dijaki škofjeloške popolne gimnazije, ki bo letos, ob desetletnici obstoja, dala prve maturante, posredovali na svoji celovečerni, zelo pestri, učinkoviti in dobro naštudirani — in tudi dobro obiskani! — akademiji še odlomek iz novitete Lojzeta Zupanca »Belokranjski kresovi«. Iz dela, ki je polno lokalne barvitosti v snovi (jurjevanje, kresovanje, plesi in pesmi iz bogate belokranjske folklore) pa tudi v jeziku, so dijaki zbrali odlomek, ki govori o oboroženi borbi zoper italijanski fašizem in ki je učinkoval — morda prav zaradi mladih igralcev — sveže, preprosto in učinkovito, kar so pravzaprav glavne zahteve za uspeh ljudske igre sploh. Po partizanskih poteh V okviru slavnosti. v počast, tev desete obletnice naše osvoboditve, ki se še sedaj vrstijo druga za drugo, je organizirala Zveza borcev Bled za blejske gimnazijce obisk partizanskih krajev v okolici Taleža. Pohoda so se udeležili številni stari partizani, ki jih vežejo spomini iz NOB v teh krajih. Šolska mladina se je vabilu mnogoštevilno odzvala. Bili so srečni, da so z borci šli v kraje, kjer so naši partizani prelivali kri za svobodo. Tovariš Nestor, eden prvih partizanov na tem ozemlju, je zbrani mladini orisal zgodovino NOB na Gorenjskem. Govoril je o sami organizaciji partizanskih odredov in o prvem oboroženem uporu poleti 1941. Naštel jim je tudi udeležence teh bojev. Vse simpatije mladine si je pridobil Tonček Dežman — Nemci so ga imenovali »vrag na smučeh« — ki je z brzostrelko v roki kosil sovražnika. Kljub temu, da je oil izlet povezan z naporno hojo, so bili dijaki blejske gimnazije zelo zadovoljni. Spoznali so kraje, kjer so se nekoč borili partizani in ljudi, katerim mnogo dolgujemo za našo svobodo. Tudi v bodoče si želijo podobnih izletov. w v v Sfutd ★ Sftod ★ SftGtt Naši najboljši boksarji so trenirali v Preddvoru 2e 11. maja so se v Preddvor pripeljali naši najboljši boksarji — državni reprezentanti Pau-novič, Radanov, Mitrovič, Lu-kič, Z. Tkalčič, Sovljanski, Banda in Krizmanič, ki se bodo udeležili evropskega boksarskega prvenstva v Berlinu. Trener Engelbrecht, ki je bil s pripravami nadvse zadovoljen, prav tako- z odlično hrano in prenočiščem, je rekel, da ni lepše dežele kot je Gorenjska in da je še prav poseben vtis napra- Šah vil nanj Preddvor in njegova okolica. Ker me je zanimalo, kaj on meni o plasmanu naših reprezentantov, mi je na to vprašanje odgovoril: »Tako pripravljeni kot smo to pot, še nismo bili nikoli. Vsi smo veliki optimisti.« Pretekli ponedeljek so imeli v Preddvoru na prostem tudi propagandni nastop, s katerim so navdušili precejšnje število gledalcev iz bližnje in daljnje okolice, ki so jim vsi želeli veliko uspehov na bližnjem prvenstvu. V sredo, 25. maja so zapustili Preddvor. Gostovanje Akademskega pevskega zbora Živo so nam še v spominu Izpod triglavskih sten se bo o-akordi lanskega koncerta Aka- glasila pesem planin, Zeleni Ju-zategadelj, ker je nekako treba demskega pevskega zbora iz rij nam bo natresel cvetja, hu-dati priznanje vsem tistim po- Ljubljane. Pred nami so tedaj domušni Prlek bo povedal kak žrtvovainim igralskim kolektl- zaživele Koroška, Dolenjska in je »lušno blo.. vom, ki so prej omenjeno razu- Prleška ohcet. Zaživel je pred V devetih letih svojega obsto-meli, so temu hoteli zavestno nami slovenski človek v vsem ja APZ zrasel v kvaliteten zbor dati poudarka, pa čeprav je svojem temperamentu. Res ne- z odiičnim glasovnim materia-morda bilo hotenje včasih več- pozabno doživetje. lom. Trud, ki ga je vložil za je od umetniško-ustvarjalne si" Letos spet prihajajo študentje razrast zbora njegov prizadevni le, moči in prepričljivosti pri- med nas z bogatim programom dirigent prof. Radovan Gobec, kazanih likov. slovenske ljudske pesmi; pesmi, ni bil zaman. Številni prodorni Za uvod v prireditve je loški ki spremlja našega človeka sko- uspehi v naši ožji in širši do-KUD »Tone Sifrer« naštudiral zi vse njegovo življenje od zi- movini in na tujem dovolj go-enodejanko Mateja Bora »Težka beli pa do groba, ga tolaži v ura« iz dobe aktivistično-revo- nesreči, mu krajša čas pri delu. lucionarnega dela v okupirani v veselju pa vriska z njim pol-Ljubljani; ko je okupatorjevo na sreče in radosti. Nastop akademikov bo 3. junija ob 20.15 uri v Sindikalnem domu. Pred nami bo zaživela naša vorijo o tem. Z izvajanjem stilnih koncertov, kot je .letošnji, prispeva zbor dragocen delež k rasti slovenske zborovske kulture. Na sporedu bodo skladbe E. Adamiča, P. Liparja, M. Tomca, F. Marolta in drugih. Nekaj pesmi bo prvič i?:vajanih. Letošnje gostovanje, ki ga organizira Kranjsko akademsko društvo, bo za ljubitelje lepega petja doživetje posebne vrste. Zato drage goste na našem koncertnem odru toplo pozdravljamo! A. D. nasilje nujno zahtevalo odločitve od vsakega poštenega Slovenca: doba je zahtevala dejanj m žrtev. Na istem večeru so I. Zlet gorenjskih tabornikov v Kranju ponovili tudi že prej naštudira- slovenska zemlja, njen človek. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KRANJ je na svoji seji, dne 20. maja 1955 v smislu določil 5. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ št. 17-101/53) in 11. člena odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP na območju Ljudskega odbora mestne občine Kranj (Uradni list LRS št. 2-86/55) sklenil, da proda naslednje eno- in dvodružinske stanovanjske hiše SLP, ki se dosedaj niso prodale na javni dražbi, v istem dražbenem postopku z določenim popustom: 1. Cirče št. 105, dvostanovanjska; 2. Drulovka št. 45, dvostanovanjska; 3. Stražišče št. 324, dvostanovanjska; 4. Stražišče št. 191, dvostanovanjska; 5. Kranj, Stara c. 12, dvostanovanjska; 6. Struževo št. 47, dvostanovanjska; 7. Kranj. Tavčarjeva ul. 39, dvostanovanjska (proda se nerazdeljena polovica); 8. Kranj, Cankarjeva ul. 16, dvostanovanjska (proda se nerazdeljena polovica); 9. Kranj, Partizanska c. 17, dvostanovanjska; 10. Klane št. 73, enostanovanjska (montažna); 11. Smarjetna gora 24, enostanovanjska; 12. Smarjetna gora 27, enostanovanjska. Upravičenci do nakupa teh hiš so lahko le: 1. a) borci iz leta 1941 in 1942; b) politični aiktivisti, ki so aktivno sodelovali v NOB od leta 1941 in 1912 in jim je za njihovo delovanje v NOB priznana dvojna službena doba; c) 70% in več 8/o invalidi iz NOB; č) oorci in aktivisti iz leta 1943, ter nad 50°'« invalidi iz NOB. 2. Od upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. točke tega sklepa, se lahko prodajo hiše le tistim, ki stalno bivajo ali pa so stalno /.aposleni v Kranju aLi njegovi okolici in ki lahko nastopajo kot kupci v smislu veljavnih določil uredbe o prodaji hiš SLP, odnosno ustreznega odloka, ki ga je izdal LOMO Kranj, t. j., da so delavci ali uslužbenci in da v mestu službo vanja ne posedujejo lastne stanovanjske hiše. Ljudski odbor bo sklenil s kupcem kupoprodajno pogodbo za nakup hiše in mu izdal odločbo o brezplačni dodelitvi zemljišča, na katerem stoji prodana hiša. njemu in njegovim pravnim naslednikom. Ob pravomoćnosti kupne pogodbe plača kupec 20°'« kupnine. Udeležencem iz NOB v letih 1941. 1942 in 1943 in drugim osebam navedenim v 6 a) členu Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP, lahko ljudski odbor podaljša plačilni rok do izplačila dolgoročnega kredita za nakup hiše. ki ga prosilec najame pri NB. Rok za vložitev ponudb je do 18. junija 1955. Interesenti morajo v svoji ponudbi navesti vsa dokazila o upravičenosti nakupa hiše po gornjih pogojih. V prošnji naj se točno navede, za katero hišo jo interesent. Za nakup dvostanovanjske hiše .«e lahko sporazumeta tudi po dva interesenta. Vsa ostala pojasnila, ki so v zvezi a prodajo hiš, dobijo interesenti lahko vsak dan med 9. in 12. uro pri Tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Kran.j, soba št. 11/11. Ljudski odtvnr mestne občine Kranj Za veliki praznik slovenske delovne mladine in ob praznovanju 10. obletnice osvoboditve, so se gorenjski taborniki odločili, da se zbero na svojem I. Zletu. Izbrali so si lep prostorček na Savskem otoku, v bližini zbornega mesta mladine. Čeprav je oba dneva deževalo, jih ni motilo, da so si postavili 65 šotorov, najnovejših tipov. Notranjost je bila najrazličnejše opremljena. Od najpri-mitivnejših pa do najboljših ležišč, da bi učinkovito prikazali tudi razvoj tehnike taborjenja oziroma šotorjenja. Zelo praktična ležišča so prikazali taborniki -iz rodu Dobre volje, sodobno kuhinjo pa jeklarji z Jesenic. Poleg gorenjskih, enot z Jesenic. Tržiča, Škofje Loke in Kranja, so se kot gostje udeležili zleta tudi skupine iz Ljubljane. Domžal in Maribora. Program Zleta, ki je razen zbližanja in medsebojnega spoznavanja vseboval še taborniškt mnogoboj med enotami, se zaradi slabega vremena ni mogel odvijati, zato so se odločili, da se čez 14 dni vse tekmovalne ekipe zopet zberejo v Kranju in preizkusijo svoja znanja, spretnosti in sposobnosti — še pred III. republiškim Zletom, ki bo 28. junija v Ljubljani. Zvečer so nam taborniki priredili večer ob tabornem ognju, ki je bil dokaj pester in zabaven. Naslednjega dne so se vsi taborniki udeležili pohoda mla- dine, kjer so v povorki s svojimi značilnimi kroji in pisanimi rutami vzbujali pozornost in bili deležni toplih pozdravov publike, posebno mladine. Nov železniški vozni red Z 22. majem je stopil v veljavo nov železniški vozni red in bo veljal do 6. junija prihodnjega leta. V njem ni velikih sprememb. To velja zlasti za potniške vlake, katerim se je vozni red v nekaterih primerih spremenil le za nekaj minut, da jih potnik, ki pride vsaj 10 minut prej na železniško postajo kot doslej, ne more zamuditi. Le popoldanski vlaki n.i Gorenjskem, ki vozijo med 15. in 16. uro, imajo odhode in prihode približno 15 minut pozneje kot doslej. Tako odhaja potniški vlak iz Kranja proti Jesenicam ob 15.51 In ne kot doslej ob 1.V38. potni šli vlak iz Kranja proti Ljubljani pa ob 15.53 (dosedaj 15.40). Nov je vlak Tržič—Ljubljana, ki ima iz Kranja odhod ob L4.3S in vozi samo ob delavnikih in le do Šiške. Večja sprememba je edino v tem, da je na gorenjski progi več brzovlakov, na katere posebno opozarjamo vse potnike, izletnike in turiste. Večina teh vlakov pa je le sezonskega značaja in bodo vozili v poletni sezoni. USNJARSKI TEHNIKI SO ZMAGALI V okviru srednješolskega šahovskega prvenstva, ki je vsako leto, je bilo 20. maja v Domžalah srečanje med Usnjarskim tehnikumom in Vajeniško šolo v Domžalah. To je bilo prvo srečanje mladincev med tema ustanovama, v katerem so Usnjarski tehniki zmagali z rezultatom 5:1. STRAZISKI PIONIRJI - ŠAHISTI NAJMOČNEJŠI NA GORENJSKEM Ze pred 14. dnevi je bilo v Kranju v Domu JLA moštveno pionirsko prvenstvo Gorenjske. Turnirja se je udeležilo 14 ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah. Vrstni red najboljših štirih moštev, ki so se plasirala v finaje, je naslednji: 1. Gimnazija Stražišče 13,5 točk, 2. Vzgajališče Smlednik 11.5 točk, 3. Gimnazija Skofja Loka 7 točk in 4. Gimnazija Bled 4 točke. Uspeh, ki so ga dosegli stražiški pionirji je še tem večji, ker prvega mesta od njih ni nihče pričakoval. Kot prvaki so si osvojili lep prehodni pokal, vsii najboljše plasirani pa so prejeli praktična darila. 22. maja so stražiški pionirji kot prvaki Gorenjske igrali na republiškem prvenstvu v Ljubljani, ki je vsako leto v počastitev rojstnega dne maršala Tita. V zelo močni konkurenci se niso mogli vidneje uveljaviti in so zasedli 13. mesto. ZAKAJ GOLNISKI ŠAHISTI NISO IGRALI V RADOVLJICI Sindikalno šahovsko moštvo Golnika je tekmovalo v okviru šahovskega tekmovanja za prvenstvo Gorenjske in v vseh srečanjih odločilo dvoboje v svojo korist, ali pa igralo neodločeno ter se tako plasiralo za finalno tekmovanje, ki Je bilo pretekli teden v Radovljici. Zal pa moramo ugotoviti, da se golniški šahisti tega tekmovanja niso mogli udeležiti, čeprav bi se upravičeno borili za najvišji naslov in to samo zaradi tega, ker golniški šofer ni bil na mestu! Direktor iz uprave Golnika, kot šef garaže, je šahistom dovolil za prevoz avtomobil, vendar niso mogli dobiti šoferja samo zaradi tega, ker se menda nikomur nI ljubilo. Menimo, da je tak (odnos graje vneden in prtov) gotovo bi zaslužil za to tudi primerno kazen. Član sind. podružnice Golnik Da bo zrasel rod mladih planincev Planinsko društvo na Jeseni' cah si že drugo leto prizadeva, da bi svoje članstvo okrepilo tudi s pionirji in jih že v mladih letih pripravilo za bodoče ljubitelje planin in člane planinske organizacije. Lani je organiziralo več izletov za pionirje in jim samo plačalo vožnjo. Vsakega takega izleta so se udeležili planinci in izkoristili bivanje v naravi za uvajanje otrok v skrivnosti in lepote gorskega sveta. Na tem področju je neumorno delal Čopov Ja-kec, ki se je izkazal kot dober vzgojitelj in poznavalec mladine. Tudi letos si Planinsko društvo prizadeva, da bi pridobilo v svoje vrste čim več pionirjev. V ta namen je določilo iz svo* jih sredstev spet precejšnjo vsoto za izlete. V začetku junija bo priredilo takšen izlet v Tamar. Nekaj sto pionirjev bo takrat oživilo dolino pod Pon-cami in mrko jalovčevo steno. V ponedeljek pa so se zbrali vsi pionirji planinci in na skupnem občnem zboru ustanovili pionirski odsek planinskega društva, ki ga bodo odslej sami vodili. Tako se bodo vzgajali tudi v vodenju planinskega dela in bodo nekoč lahko prevzeli od" govornost, ki jo nosijo sedaj njihovi očetje. SPORED PRVENSTVENIH NOGOMETNIH TEKEM GNP ZA NEDELJO 5. JUNIJA 1955 Na Jesenicah ob 15.30 uri Jesenice Prešeren mladinci, služb. Bogataj. V Kranju — igrišče Triglava: ob 17. uri Triglav B : Tržič, služb. Poljšak M; ob 14.30 uri Triglav : Mladost, pionirji, služb. Poljšak M; ob 15.30 uri Triglav : Mladost, mladinci, služb. Poljšak M. V Stražlču — Igrišče Mladosti ob 17. url Mladost : Prešeren, služb. Jerkič. V Škof ji Loki ob 13. uri Ločan: Bled, pionirji, služb. Kalan: ob 16.45 Ločan Jesenice, služb. H.uiii.i/ V Tržiču ob 9. uri Tržič : Prešeren, pionirji, služb. Jot« Petrič. Nova čitalnica v Lescah Rdeči plakati so vabili oa svečano proslavo lOMetnice o-svoboditve. Dvorana osnovne šole v Lescah je bila v soboto II obletnica Simona Jenka Lcitos, meseca ju it i ki, bomo praznovali 120. obletnico rojstva Simona Jenka, pesnika, ki se je rodil v Pod reči pri Mavčičah na Gorenjskem. Ob tej priložnosti bodo v Mavčičah in njeni okolici velike slavnosti in prireditve, ki bodo ves teden od 5. do 12. junija. Največja prireditev — svečana proslava bo v nedeljo 12. junija. Takrat bo tudi odkritje spomenika Simona Jenka. Gorenjci, ne pozabimo na našega velikega pe-snika mnogo premajhna. V uvodnem govoru je sekretar komunskega odbora SZDL, Stanko Kajdii opisal napore 10-letnega boja in pomen komun. Orkester »Svobode' je po novno dokazal svojo vrednost, zlasti z venčkom umetnih pesmi. Mladi člani TVD »Prešeren« so vsekakor pokazali napredek. V nedeljo je Jaka Eržen slovesno otvoril novo čitalnico in knjižnico v prostoru na Zagi. Ta prostor so opremili z novi mi knjižnimi omarami. Do ae-daj imajo že okoli 2200 knjig in 700 čitateljev. Čitalnica bo odprta vsak dan in jo bo oskrbovala z vsakodnevnimi časopisi »Svoboda« Lesce, s sodelovanjem nekaterih podjetij PRAVNI NASVETI A. B. 1. Vprašanje: Ali se zemlja lahko prilasti, če jo nekdo uživa nemoteno že 40 let, četudi ta zemlja ni bila na uživalca zemljiškoknjižno prepisana. 1. Odgovor: Lastninsko pravico na premičninah in na ne' premičninah dobimo šo vedno lahko s priposestvovanjem. Nepremičnine se priposestvujejo v 30 letih in to tudi tedaj, *e je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na drugega. V vašem primeru, ko se je nepremičnina uživala že nad 30 let je zadostna že dobroverna in poštena posest te nepremičnine. Ni pa mogoče priposestvovati stvari, ki so splošno ljudsko premoženje ali last zadrug ali družbenih organizacij. 2. Vprašanje: Kakšen procent davka boste morali plačati od deleža, katerega ste prejeli odnosno boste prejeli po starših 2. Odgovor: Kakor je razvidno iz vašega vprašanja, vam davek na delež še ni bil odmerjen ter se vam bo po vsej verjetnosti odmeril po določilih novega zakona o davku na dediščine in darila. Davčna obveznost po določilih novega zakona postane takrat, ko se dediču izroči sodni sklep o dedovanju; davčna obveznost za davek od daril pa takrat, ko obdarjenec sprejme darilo. Ce vrednost premoženja, ki' &c ga prejeli, ne presega 60.000 dinarjev ste oproščeni plačil« davka, seveda v kolikor niste v istem koledarskem letu pre" jeli še kako drugo premoženje, kot dediščino ali darilo. V primeru pa, če presega premoženje vrednost 60 000 dinarjev pa boste plačali davek v odstotkih od vrednosti premoženja Ti procenti pa so večji, čim več je vredno premoženje. Pfl prutfojnj upravi zu dohodke lahko točno ugotovite, koliko bost« plačali davka I ozirom na vrednost vaš«ga doleža. Jugoslovanska loterija Žrebanje 70. kola (Plan ii.) 500 2.000.— 6320 5.000.— 71210 20.000.— 116300 50.000.— 394850 50.000.— 321 2.000.— 3571 5.000.— 08051 30.000 — 35561 20.000 — 460331 50.000 — 649751 50.000.— 2 100.— 05126^ 100.100.— 148342 50.100 — 587382 50.100.— 7423 1C.00C— 013113 50.000 — 160653 300.000.— 499443 100.000.— 554693 50.000.— 61500S 50.000.— 828923 50.000.— 4 100.— 54 600.— 7134 10.100.— 348924 50.100 — 374034 100.100.— 41424 30.100.— 410814 1,000.000.— 05 300.— 062715 50.000.— 679605 200.300.— 816975 50.000.— 6 100.— 56 300.— 384086 50.100 — 444056 50.300.— 911616 50.100.— 948966 100.100.— 97212« 50.100.— 4577 5.000.— 82927 20.000.— 363317 500.000.— 429437 50.000.— 8818 5.000.— 49398 20.000.— 140488 100.000.— 587188 50.000.— 59 1.000.— 559 4.000.— 7789 5.000.— 08319 20.000.— 94239 30.000.— 338739 100.000.— 684879 50.000.— objave • ocilasi Radio Ljubljana Dopisujte t „Glas Gorenjske** GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 29. maja ob 16. uri: izven in za podeželje. Igor Torkar: »Pisana žoga«. Torek, 31. maja ob 16. uri — zaključena za gim. Kranj. — Igor Torkar: »Pisana žoga«. Sobota, 4. junija ob 20. uri. — Premiera. Red preimerski in izven — vstopnice so še na razpolago. Bernard Shaw — »Hudičev učenec«. Nedelja, 5. junija ob 16. uri. Izven in za podeželje. Bernard Shaw: »Hudičev učenec«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto 28. maja ob 19.30 uri: Janko Gregorc: Melodije srca. V nedeljo 29. maja ob 14.30 uri: Janko Gregorc: Melodije srca. — Opereta v treh dejanjih. Zveze z vlaki ugodne. MALI OGLASI Sprejmem vajenca za inštalacijo in kleparstvo — Franc Sotlar. vodovodni instalater in klepar Lesce 118. Prodam lepo zazidljivo parcelo na Kokrici. Markun Ivan, Bašelj 2 p. Preddvor. Prodam plemenskega vola, naslov v upravi lista. Prodam kravo, visoka bre-jost. Naslov v upravi lista. Prodam motorno kolo »Har-ley Davidson« 350 ccm, v dobrem stanju. Voglar, Naklo 79. Prodam stavbno parcelo v Kranju. Velikonja, Huje št. 62, Planina. Prodam 2.7 ha gozda v Desnici. Naslov v upravi lista. Ugodno prodani voz z gumijastimi kolesi in dero nosilnost 2,5 t. Žeje 6, Duplje. Elektrovarilec dobi sfliužbo takoj. (Stanovanje preskrbljeno. »Elan«, Begunje pri Lescah. Izgubil sem posteljni vložek (modroc) od Drulovke do Bleda. Najditelja prosim, da spo- roči na naslov: Gole, Višelnica 15, Gorje. Preklicujem žalitve in ob-dolžitve kriminala in nemoralnega življenja, katere sem izrekla 7. maja 1955 proti Pan-gerc Mariji, Jesenice, Gospo-svetska cesta 59. — Markovič Jožefa. Podpisani Žagar Albin, stanujoč Huje štev. 12, preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel v vinjenem stanju tov. Ručigaj, por. Lebar Nadi dne 17. maja 1955 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Žagar Albin. Javna zahvala. Vida Kaltene-ker se javno zahvaljujem kranjski LM, posebno tov. komandirju Urankar Jožetu in organom notranjega odseka za požrtvovalni trud, vztrajno i" skanje in uspešno izsleditev u-kradenega radio aparata. Hvaležna Vida Kaltenekerjeva. Prodam radio aparat znamke »Filips 4 4- 1« v dobrem stanju. Bertoncelj Peter. Godešič 30, Skofja Loka. Vajenca za kemijsko in že-lezninarsko stroko, s takojšnjim nastopom, išče zunanjetrgovinsko podjetje. Popolna oskrba zagotovljena. Naslov v oglasnem odelku. Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico iz mehkega lesa z žimnicami. Zupan, Kranj, Zlato polje, »Iskrini« bloki. DPD Svoboda Jesenice prireja od 27. maja do 4. junija v počastitev 10"letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom Teden kulturnih dni. Skozi ves teden se bodo vrstile v Delavskem domu kulturne prireditve, ki jih prirejajo odseki sami. Vse prireditve so vstopnine proste zato jih obiskujte v čim večjem številu. Ljudska univerza Jesenice vabi na zaključno predavanje, ki bo v okviru tedna kulturnih prireditev jeseniške Svobode v ponedeljek 30. t. m. ob 20. uri v Delavskem domu. O zunanjem političnem položaju bo spregovoril glavni in odgovorni urednik Slovenskega poročevalca tov. Sergej Vošnjak iz Ljubljane. OBVEZNO NAVODILO POGODBENIM PRIDELOVALCEM SEMEN. KROMPIRJA Opozarjamo vse pridelovalce semenskega krompirja, da očistijo svoje nasade krompirja in morajo zato odstraniti vse bolne virusne krompirjeve rastline. To delo opravite takoj! Držite se navodil semenarjev.. Do prvega komisijskega priznavanja pogodbenih površin zasajenih s krompirjem, ki se bo začel 6. junija t. L, mora biti to delo obvezno opravljeno. OZZ Kranj - poljedelski odbor Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 in vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled liisjkla« pa vsjak dan ob 1.30 uri. Nedelja, 29. maja: O športu in športnikih: 5 dni v ledeni steni. 9.00 Otroška predstava: Ostržek — II. del. 10.00 Družinski pogovori. 12.10 Venček slovenskih narodnih pesmi. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.15 Za- Kino Kino »Storžič«, Kranj: 27. do 29. maja ameriški film »Ženske prihajajo«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Matineja 29. maja ob 10. uri angleški film »Vidim mračnega tujca«. Letni kino »Partizan«: 27. maja jugoslovanski dokumentarni film o življenju in delu predsednika Tita. 28. maja premiera angleškega filma »Vidim mračnega tujca«. 29. maja premiera francoskega filma »Ma-dam X«. Predstava dnevno ob 20. uri. Kino »Svoboda«, Stražišče: 28. in 29. maja angleški film »Vidim mračnega tujca«. Predstave: 28. maja ob 18. uri, 29. ma- ja ob 16., 18. in 20. uri. 28. maja ob 20. uri francoski film »Mađara X«. 29. maja ob 10. in 14. uri amer. kavbojski film »Ženske prihajajo«. Kino »Krvave«, Cerklje: v soboto 28. maja ob 20. uri italijanski film »Zidovi Malapage«. V nedeljo 29. maja ob 16. in 20. uri italijanski film »Zidovi Malapage«. Kino Naklo: 29. maja mehiški film — mladinski — »Can-tiflas - mušketir«. 3. in 4. junija francoski film — mladinski — »Odšel brez naslova«. Predstave ob petkih in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri. bavne melodije — sodeluje Kvartet Jureta Robežnika. 15.45 Prenos mednarodne nogometne tekme Italija : Jugoslavija iz Torina. Ponedeljek, 30. maja: 6.35 Pohorski fantje po jo in igrajo. 16.30 Zdravstveni nasveti. 18.45 Partizanski pozdravi. Torek, 31. maja: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! 16.00 U-trinki iz literature — Dr. Ivan Prijatelj o Moderni. 18.15 Slovenske narodne pesmi poje Cene Plevel, s harmoniko spremlja A. Stanko. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. Sreda, 1. junija: 6.35 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mi j a in Stane. 12.10 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. 18.00 Mednarodna radijska univerza. 18.30 Pol ure slovenskih samospevov. Četrtek, 2. junija: 6.35 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi. 16.00 Utrinki iz literature: Pesmi Cvetka Go-larja. 18.30 Iz kolektivov za kolektive: O delu splošne plovbe Koper. 20.15 »Četrtkov večer« (domačih pesmi in napevov — sodelujejo:.. Fantje na vasi, Gorenjski kvartet, zbori in solisti). Petek, 3. junija: 6.30 Po naši deželi (pisan spored sloven-, skih narodnih pesmi). 11.15 Cicibanom — dober dkn! 16.20 »Od Triglava do Ohrida« (pisan spored pesmi in plesov). sem delovnim kolektivom in delovnim ljudem ob wAetnici osvoboditve iskreno čestitajo TRGOVSKO PODJETJE KRANJ TRGOVSKO PODJETJE KLASJE KRANJ TRGOVSKO PODJETJE KRANJ TRGOVSKO PODJETJE OZZ KRANJ * TRGOVSKO PODJETJE ELITA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA KRANJ ' TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ TRGOVSKO PODJETJE MODA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE OPREMA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE TKANINA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE POSTREŽBA KRANJ TRGOVSKO PODJETJE VINO KRANJ TRGOVSKO PODJETJE ŽELE Z i\ I \ A KRANJ TRGOVSKO PODJETJE TOBAK KRANJ TRGOVINA »HRANA« KRANJ TRGOVINA »IZBIRA« KRANJ TRGOVINA PRI KRANJCU KRANJ TRGOVINA »POTROŠNIK« KRANJ TRGOVINA »ZLATO POLJE« KRANJ TRG. PODJETJE Zeleznina KRANJ TRGOVINA KRANJ KNJIGARNA Simm Jenko KRANJ Priporočamo te za nadaljnji obisk! Pri nas boste hitro in solidno postreženi! Planinska flora v okolici Kranja Toplega nedeljskega popoldneva konec junija s» srečata na cesti dva prijatelja: »Kam pa ti, Janez?« »Po planike!* »Po planike? Grei na Triglav?« »Ah, kaj še, tjale pod Kranj grem ponje. v Zarico!« »Kaj, v Zarici rastejo planike? Beži, beži!« »O, rastejo, rastejo! In še kako lepe! Samo dobiti jih j« težko.« Pnavo presenečenje! V neposredni bližini Kranja pravcate planike! Potem nam ne bo treba več hoditi v gore. Da, res je, če hodimo v hribe samo zaradi planik in še nekaterih Gorenjski pionir Jeseniški pionirji za tO. obletnico Pionirji Osnovne šole »Toneta Cufarja« z Jesenic so počastili deseto obletnico osvoboditve z obširnim programom športnih, kulturnih in drugih prireditev. Na začetku tedna, ki so ga namenili za svoje prireditve ob deseti obletnici, so odigrali šahovski turnir. Zmagovalci s tega turnirja so se udeležili pionirskega šahovskega tekmovanja za vso Gorenjsko v Kra- nju. Vsi prvo in drugošolarji so se pomerili na strelišču pod Mežakljo na skirojih, tretji in četrti razredi pa so si napovedali tekmovanje v igri med dvema ognjema. Nekaj razredov je obiskalo Vrbo, Begunje in Drago, nekateri pa so odšli na izlet v Bohinj. Na svojih izletih so se spominjali borb in dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja. Pionirska Titova štafeta Ob deseti obletnici osvoboditve in ob prenosu pozdravov tovarišu Titu za njegov 63. rojstni dan, so se tisočerim nosilcem štafetnih palic, pridružili tudi gorenjski pionirji, ki so priredili svojo štafeto prav do Ljubljane. Glavno štafetno palico gorenjskih pionirjev so ponesli pionirji od Planice, njej so se pridružile v Radovljici in Kranju še številne stranske štafete. V Radovljici bohinjska od Savice, iz Gorij, iz Krope in Drage. V Kranju pa z Ljubelja, Jezerskega, Trstenika, iz Zaloga — Cerkelj, Smlednika, z Jamnika, Zalega loga, Sovodnja in iz Zi-rov. Skupno je bilo 14 izhodiščnih štafetnih palic. Pri štafeti je navzlic neugodnemu vremenu, saj je padal sneg na vsej poti od Planice do Jesenic, snežilo je tudi v Zireh, sodelovalo okrog 8.000 pionirjev, ki so pretekli 397 km poti in nad 50 km na manjših lokalnih progah. V svoji gorenjski poslanici so pionirji med drugim napisali: ». . . Čestitke in pozdrave ter zahvale smo zbrali na vsej poti od obeh izvirov jugoslovanske reke Save, mimo mogočnih tovarn, krajev naše skupne časti in slave, središč izobraževanja, cvetočih mest in ljubkih naselij ter jih povezali v šopek svežega domačega cvetja, izraz in podobo vseh lepot naše srečne mladosti.« Ta štafeta naših najmlajših nam izpričuje veličastno, manifestacijo ljubezni in vdanosti svojemu dragemu Maršalu, saj pravijo ob zaključku svoje poslanice: ». . . in ker Vas imamo tako resnično radi, Vam zvesto obljubljamo za Vaš častni dan, da hočemo ostati dobri in se nenehno izpopolnjevati, Vam in domovini v ponos« Tako so naši najmlajši na spontan in iskren način izrazili svojo predanost in veliko ljubezen svojemu dragemu in velikemu učitelju maršalu Titu. Ob dnevu osvoboditve so priredili skupne proslave, ki so j in obiskali tudi nekdanji tvorci :n jnr. pripovedovali o junaštvih pcrazanov. Ogledali so si tudi film »Pot miru« in z zanimanjem spremljali maršala Tita na njegovi poti po bratskih deželah Azije. Za zaključek svojegt: tedna so se spomnili borcev, ki so žrtvovali ž.'vljenje za svobodo. Okrasili so njihove grobove, položili nanje vence in priredili majhno ialno svečanost. Najboljši pionirji in zmagovalci pri športnih tekmovanjih so bili konec tedna nagrajeni s knjigami, najboljše ekipe pa so prejele za svoje uspehe diplome. Pripravljajo še svečano a-kademijo in druge prireditve, tako da se bo njihov teden najbrž zavlekel kar do konca šolskega leta. Nagradni hotičeU »120. OBLETNICA SIMONA JENKA« ŠTEVILČNICA 1. 1 4 7 8 5 2. 6 9 10 12 1 2 3. 11 2 11 10 9 4. 11 8 9 4 12 5. 1 2 3 6. 5 2 1 10 7 7. 6 9 13 11 4 8. 5 9 8 3 1 4 9. 14 2 15 10 12 10. 6 16 13 12 4 11. 11 2 14 10 12 12. 11 9 10 14 10 11 13. 3 2 16 4 14. 5 4 7 1 4 Besede pomenijo: 1. partizansko ime pesnika Karla Destov nika, 2. neprijetnega okusa, 3. začimba, 4. domača žival iz razreda perutnin, katere ne smemo dražiti z rdečimi predmeti, 5. pletena posoda, 6. igra na ledu, 7. obolenje, tudi nalezljiva bolezen, ki je zlasti letos pri nas zelo razsajala, 8. sad in drevo, 9. je tisti, ki pride pravočasno, 10. nepropustna zemlja KUPON STEV. 5 iz katere radi gnetete razne figurice, 11. od znoja je . . ., 12. če se srečajo pretepači je prav gotovo . . ., 13. se v njej učimo, 14. pohod, pogon, lov. Ce številčnice še niste nikdar reševali, vam moram povedati, da ima vsaka črka svojo številko (n. pr.: če je številka 1 = K, potem namesto številke 1 vpišete povsod črko K). V tretji navpični vrsti boste brali, seveda, če boste vpisali pravilne rešitve, naslov ene izmed treh povesti, ki jih je spisal tudi Simon Jenko. S tem, dragi pionirji, je to naše tekmovanje spet končano. V prihodnji številki »Glasu Gorenjske« bom že objavil deset izžrebanih pionirjev in kot sem obljubil, bodo ti pionirji šli na izlet — na veliko proslavo našega pesnika Simona Jenka In odkritje njegovega spomenika, ki bo 12. junija v Mavčičah. Opozarjam vas, da mi morate poslati rešitve najkasneje do 1 junija! Dragi pionirji, najlepše vas pozdravlja Vag Kosobrin drugih gorskih rož, se nam res ne bo treba potruditi dalj kot 5 km iz Kranja in »alpsko rastlinstvo v nižini« se nam bo predstavilo v vsej svoji krasoti. Preden bi naštel nekaj nahajališč, naj povem še, zakaj imenujemo vse te rože s skupnim imenom »naplavinska flora«. Predstavljajmo si določen predel kateregakoli dela našega visokogorskega pašnika konec poletja, ko so alpske cvetke odcvetele in je njihovo seme veter raznosil daleč naokoli. Sonce neusmiljeno pripeka, apolon v lahnem ve-triču jadra po zraku, med redko travo se greje črni gad. Toda kmalu se za bližnjimi vrhovi začno zbirati črni oblaki, ki naposled zatemne sonce, zabliska se in zagrmi in tedaj kmalu začno naletaviati debele kaplje, ki se hitro spremene v pravo nevihto. Crni gad zleze v zemljo, apolon pa si v varnem zavetju bujnega rastlinstva poišče primerno zavetišče. Vodne kapljice se zbirajo v hudournike, ki drve v dolino in nosijo s seboj poleg prsti, kamenja in odmrlih delov rož in drevja tudi semena gorskih cvetk. Reke, ki pri tem močno narastejo, odnesejo semena s seboj in jih niže odlagajo na svojih bregovih. Ce najdejo semena tu ugodne življenjske pogoje, vzkale in zrastejo v prave gorske rastline, ki se v teku sto in tisočletij lahko zelo razmnožijo, razširijo in v določeni meri seveda zaradi drugačnih klimatskih in drugih pogojev tudi spremene. Zaradi tega, ker so bili plodovi vseh teh rož naplavljeni, imenujemo to rastlinstvo s skupnim izrazom »naplavinska flora«. Nekateri zagovarjajo drugo mnenje, da so namreč naše visokogorske rože v nižinah ostanki ledenodobne alpske flore. Sedaj nam je več ali manj jasno tudi to, zakaj ni povsod ob Savi alpskih rož, ampak samo na določenih predelih. Življenjski pogoji so namreč zelo različni in tam, kjer so bolj ali manj podobni gorskim, se morejo alpske cvetke razvijati. V Zarici dobimo tako planike samo na desnem bregu, kjer je bolj vlažno in imajo le jutranje sonce, na levem pa jih sploh ni. Te planike sicer niso tako lepe kot prave alpske, ker so zaradi prilagoditve na milejšo klimo že izgubile belo puhasto prevleko in postale bolj zelene, a vseeno so redkost in izredna zanimivost naše okolice. Poleg planik, ki so nekak simbol našega visokogorskega sveta in zato vsakomur najbolj poznane, lahko v bližnji okolici Kranja opazujemo še več drugih predstavnikov naše »na-piavinske flore«. Eden najpogostejših je rumeni jetičnik ali milje, ki ga dobimo skoraj povsod na konglomeratu v vsaki soteski. Na okolico Mlinarjevega studenca na Okroglem in na »Špik« pod Drulovko je omejena lepa mesojeda rastlina — planinska mastnica. Od številnih drugih predsatvnikov naj o-menim še planinski srobot, ki ga dobimo v dolini Rupovščice, in dvocvetno vijolico, ki jo v maju lahko opazujemo na osojnih krajih na robu Nakeljske kotline pri Temniku. 3-ler ZRNIMIVOSTI NAJDALJ ŽIVIJO NIZOZEMCI [ Nizozemski centralni statistični urad je pred kratkim objavil podatke, iz katerih je razvidno, da na svetu najdalj živijo Nizozemci. Povpreček pri moških je 70 let, pri ženskah pa 72 let. LETALSKIH NESREČ JE VEDNO MANJ Iz podatkov OZN vidimo, da je bilo v preteklem letu samo 24 večjih lieitalskah nesreč na vseh zračnih linijah, pr* katerih j je izgubilo življenje 478 oseb. Mesečno je bilo lani 180.000 raznih poletov, v celem letu pa se je na vseh zračnih linijah prepeljalo nad 30 milijonov potnikov. ČLOVEK BREZ ROK, A VENDAR VSE DELA Alfred Hamon iz mesta Ploeck v Franciji že več kot 34 let živi brez rok, katerih nima že od svojega rojstva. Toda volja, vztrajnost pri urjenju in optimizem tega invalida so mu pomagali, da se lahko sam preživlja in i to s pomočjo »dela svojih nog«. S stopaloma, na katerih ima zelo močno razvita j palca, ki sta zelo gibčna in močna, Hamon seje, sadi, koplje, seka drva, odpira steklenice, skratka opravlja skoraj vsa dela, ki jih drugi ljudje izvršujejo z rokami. Hamon se celo koplje, češe in oblači z nogami. | Pred kratkim pa se je naučil tudi z nogami pisati in risati! SVETLEČI PROMETNIKI NA ULICAH BRUSLJA V Bruslju so se pred kratkim pojavili prvi »svetleči prometniki«. Njihovi senčniki na kapah vsebujejo zelo veliko fosforja, ki ponoči zelo močno sveti, prav tako pa imajo na isti način na rokah tudi posebne znake in tako lahko vsak potnik vidi prometnika že od daleč. NAJHITREJŠE LETALO NA SVETU 1 Francosko raketno letalo Tridan, katerega krmari predrzni pilot L. Gujon. je prvo letalo na svetu, ki je premagalo hitrost zvoka medtem ko se je dvigalo. Sam konstruktor letala ing. Servanti meni, da je to letalo najhitrejše na svetu in da lahko doseže hitrost tudi do 2.800 km na uro. Tridan je dolg le 14 m in ima zelo kratka krila — samo 8 m in kabino, ki ima to lastnost, da se v primeru nesreče sama s pilotom odklopi. Letalo doseže v 50 sekundah 9.000 m višine. ia Ittatek las MILO ZA DRAGO »Draga Alical,« pri&e mladenič, »oprositifle, toda posta! sem silno raztresen. Včeraj sem vas zasnubil, sedaj pa ne vem, ali ste privolili, ali ste odbili.« ->Dragi Jim,« je prejel odgovor, »Teh vaših vrstic sem sc res razveselila. Trdno se namreč spominjam, da sem včeraj zvečer nekomu rekla — ne —, a se ne spominjam več — komu!« DOBER SIN — Hitreje, stražnik, hitreje! Neki človek je nadlegoval mojega očeta in sedaj se že pol ure pretepata! — Zakaj pa nisi že prej pritekel pome? — Ker je do zadnje minute zmagoval oče. KAKRŠNO VPRAŠANJE, TAK ODGOVOR Nenadoma se je vlak ustavil. Starejša dama je razburjeno vzkliknila: — Kaj se je zgodilo?! — Povozili smo kravo. — Ali je stala na tiru? — Ne, mi smo prav posebej vozili za njo! taboriščih. Zmaga se je že od Stalingrada sem nagibala na zavezniško stran in kaj bi nosili svoje glave naprodaj, če jih bodo lahko rešile zmagovite zavezniške armade. Seveda so bili tudi ujetniki, ki niso tako mislili. To pričajo mnogi, ki so jih partizani osvobodili, ali pa se jim je posrečilo samim, da so pobegnili k partizanski vojski. Zato se vodja oddelka za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti Fritz Adler ni začudil, ko mu je dežurni poročal o pobegu dveh angleških ujetnikov. Vedel je, da — Govoril bom odkrito, — in povedal ji je o njeni prijaznosti z orožniki, o sumljivi teti, o orožnikovi kretnji. — Sumljiva se mi zdite. Sumim, da ste ... da ste... — beseda mu ni šla z jezika. Rosita se je nasmehnila: — ... da sem? — ... agentka . . . agentka... — ... gestapa, hočete reči. Toda, dragi John, nm bodite nezaupljivi. Stisnila mu je roko, ki jo je še vedno držal v njeni. Sele .sedaj jo je izpustil. Ta stik mu Je vrnil zaupanje v plavolaso Rosito in sramoval se je, da so Je sumničil. Opravičil se je. Cez pol ure so bili že na Beljaški cesti. V drugem nadstropju je Rosita pozvonila. Odpret jim j« prišla starikava ženica in ujetnikoma toplo stisnila roki. Kmalu za njima sta prišli Danica in Marica. Po večerji je Rosita obrazložila kratko svoj načrt za jutrišnji beg do Jesenic, nato pa odhitela v mesto, kjer je — kakor je rekla — imela še nujen opravek. Okrog devetih zvečer je v uradu varnostne službe v Celovcu zazvonil telefon. Dežurni je dvignil slušalko. — Heil Hitler! Ja. Tu gestapo... Was?! Dva ujetnika pobegnila: . . . Takoj sporočim naprej. Heil Hitler! Dežurni je odložiti slušalko in potrkal na vrata vodje oddelka za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti. Ta oddelek so ustanovili, ko je jela partizanska misel prodirati na KoroAko in vžgala prve zublje partizanskega boja. Ko so partizani maja 1943 osvobodili na Bistrici v Rožu petdeset mladih ujetih Rusov in Ukrajincev, so temu oddelku zaupali še nalogo preprečevanje pobegov iz ujetniških taborišč. Zato je gestapo včasih pošiljal med ujetnike ljudi, ki so ae izdajali za partizanske zaupnike, in z njimi preizkušal volj-nost ujetnilkov za pobeg k partizanom. Ljudje, ki jih je gestapo uporabljal kot svoj barometer med ujetniki, so zaznamovali le redkokdaj kak uspeh. Ujetniki so bili nezaupljivi do njih, mnogi pa so čakali raje do konca) vojne v ujetniških bo prišlo do pobegov, brž ko se bo odprla nova fronta na zahodu. Rekel je samo: — Pravite, da sta Angleža? — Jawohl, — in dežurni je pogledal na listek, na katerega je prej zabeležil imeni ubežnikov. — Major Cowley und Leut-nant Emerson. — Emerson? To mora biti Zid... Emerson! Prav gotovo je Zid... Lepi komandantje ujetniških taborišč, da niso li" kvidirali Zida. Pozanimal se bom, kdo so bili, in sporočil Himmlerjevemu štabu. Vstal je in začel hoditi po sobi, a se je že po nekaj korakih ustavil. — In kdaj sta pobegnila? — Med poldnem in mrakom. Tega kmet ne ve, ker je bil popoldan v mestu. — Hm. Kmetom ni zaupati. So skoro sami prikriti »vindi-šarji«. Morda jima je pomagal celo sam. -- Ne verjamem, ker je »Parieigenosse • in »Ortsgi uppen-fiihrer«. — Hm. Lep član stranke, če ni znal preprečiti pobega. Takoj mi ga pripeljite! Dežurni je odšel iz sobe in poklical šoferja. Ze čez slabe pol ure Je sedel član NSDAP in »Orts-gruppenfuhrer der Partei« Johann Kokoschinegg na celovškem gestapu v sobi vodje oddelka za zatiranje partizanstva in uporniške dejavnosti. V priljubljeni noši nemških kmečkih mogotcev — v sivozeleni lovski obleki s hrastovimi listi na ovratniku — je sedel v naslanjaču in kadil cigareto, ki mu jo je bil ponudil gestapovec. — Nikdar nisem mislil, da bosta pobegnila, — se je opravičeval kmet. — Bila sta poslušna in mirna. Vsako delo sta opravila brez godrnanja — Pustiva to, Kamerad Kokoschinegg . . . Najti moramo sled za njima. Povejte mi, če je govorila z ujetnikoma kaka neznana oseba. Kmet je premišljal. Brskal je po spominu od dne, ko so mu dodelili Angleža. Bilo je pomladi. Gledal ju je, kako trosita gnoj po polju, kako hodita za plugom. Poznalo se jima je, da nista vajena kmečkega dela. .. Potem je bila žetev. Da. Da! Takrat ju je zalotil, da sta govorila z nekim dekletom. Blondinka je bila. Mestna. Lepe postave in negovana. Verjetno kaka letoviščarka. Ko je zagledala njega Je odšla proti jezeru. Ker sta ujetnika takoj poprijela za delo in ker je bila žetev, M ni menil zanjo. Vse to jo povedal gestapovcu. — In vi je niste nagnali? Niste rekli, da je sramota za nemško dekle, če se druži s tujerodci in vrh vsega še z ujetniki?