Let© III., šiev. 142. V Celjt*, iorek sine 6« decemfora 1921. Poštnina platans u gofovfo Ssaiie ccJoiečno 120 K, mesečno 10 K. — Oglasi za vsak mm wiSine stolpca 1 K 20 v. Reklama med tekstoin, osmrtnice in tsHvale K 1*50 —' Posamezna številka stane 50 par - 2 K. UrediiSštVO Strossmajei-jeva ul. St. I, I. uadstr. Telcfou št. 53. Upravnlötvo Strossmajerjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. IVAN PREKORŠEK: Delitev Slovenije. Vprašanje delitve slovenskega o- zemija v dve upravni oblasti je stopila v ouločilen šiadij. Nar&vno je, cia se radi tega vprašanja pojavljajo glasovi za in proti. Nameravana upravna de- litev v ljubljansko in mariborsko oblast rma dvoje vrst nasprotnikov. Stranke, ki zagovarjaio autonomističen načrt driavne uprave, so principielne nasprot- nice upravne državne delitve, njun je plernenska in historična zaščita in se- paracija prvo in najvažnejše vprašanje. Proti vladnemu načriu, ki predvi- deva za slovenske pokrajine dve uprav- ni oblasti, pa se pojavljajo ob dvanaj- sii uri tudi manj principielni nasprot- niki, v prv>vrsti »Slovenski Narod« z glavnim urednikom g. R. Pustoslemškom na čelu. Iz vseh člankov in poltmike. ki se je razvila radi tega vpra^anja med mariborskim »Taborom« in ijub- Ijanskim »Slov. Narodorn«, pa odseva lasno, da manjka one mirnosti in stvarnosti, ki je za javno obravna- vanje vprašanja tako važnega značaja absoiutno potrebna. lzostalo bi biio iahko vse ostro, mestoma otročie stre- ijanje, ki ga mi med Maiiborom in Ljubljano zadnje dni nekatn nevoljno poslušamo. Vsi smo silno pametni ter vidimo brezdvomno vse zle posledice delitve 2a državo tako v tinančnem, kakor v upravnern in nacion&lnem o/iru ! Vie 10 vidimo v Ljubljani tako jasno, ka- Kor nikier drugje, vrhovni vodniki in in krmilarji državne uprave v Beogradu zopet ne vidijo in ne znajo ničesar, oni so slepci, politični naivneži in za- pravljlvci državnega imetja, mi doma pa se neskončno ubijamo, štedimo in tru- dimo, kako bi bilo za državo najboljšel Biagor državi, ki imaS take državJjane, Cast tebi, ujedinjena Slovenija, ki ho- Češ biti čista in vzglednu, kakor vodno v vrsti svojih jugoslovanskih bratov. Jugoslovensko nacijonalno osvo- bojcnje je čez noč podrlo historične ograje in plotove, ki so nas umetno delili, postavljeni od naših krvniicov v ta namen, da smo jim sigurnejže robovaii! In '.. ili smo dobri, zvesti hlapci, mi dobri Hrvati in dobro s!o- vensko Ijudstvo, Olasniki nacionalnega osvobojenja so postali ob prevratu graditelji ujedinjene nacionalne jugo- slovenske države. Vse delo naših po- litiünih predhodnikov in naše dobe do zadnjih dnij življenja avstrijskega ce- sarstva je stremelo za tem, da si pri- borimo kar največja prava na svojem C. Tillier - Prevedel iz francoščine E. Simnic: Strašni kapetauov nočiii doživljaj. (Dalje.) Najbogatejšemn, najmogočnejšeinu in najbol» občudovanenui je največja slast, če ga zebe, da se ogreje, in če je irtrujen, da se dobro spočije. Ognjišče sanio je bilo izborno, grelo jc namreč in ni kadilo. Kako različna jc čistost, sern si rnl- slil. Razn) kraji imajo razne iiavade. Španski Hidalgo živi prevzetno v svo- jem mrčesu, otrrski kavaha se inline s smrdljivo poinado. Tartarji nosijo na vratu odpadke njihovega velikega laina, prebivalci Novcga sveta pijejo iz lobanj svojih sovražnikov, kakor ^vraptjci Iz uajlcpših kozarcev. Kaj v:i je iiani deli- katno? kaj so niiša ma/ib? slura skvaf- jcfld parfumirana riiast. Našc lcpc bar- ^e? Zmes ffrdih oiipadkov, v katcre Öi niti prsta ne marali pomočiti. Raznovrst- ni siri, ki jih jeiho pri obedu, da si izbo- Jjšamo tek? Skvarjen ) mleko. fn nasc teritoriju. Da smo se pač prav dobro zavedali, da ni to v interesu moči one države, katere državljani smo bili, ni treba povdarjati. Naše delo je šlo za oslabljenjem države in za okreplje- njem naSe nacije, ki je biia izstavljena premočnemu nemškemu valu, v kojem je polagoma, a sigurno tonila. Mi nisrno imeli učenjaka-politika, profesorja Masaryka, ki je napisal svo- jemu narodu znamenito knjigo »Ceska otazka« — »Češko vprašanje«. Vprašanje mulega naroda, to je bilo nekdaj naše slovensko vpražanje; siovenskega vprašanja danes ni več, tisti, ki ga umetno vstvarjajo, grešijo zavest.no nad- svojim narodom in nad državo, ki ju naša. Vprašanje slovenskega naroda je vpr^šanje jugoslovensko - državno. Iz tega edirtega veHkega vidika bi v nor- malnih razmerah zdrave dobe moralo izhajati vsc naše delo in vse naše ho- tenje. To je najnujueši postulat naše gospodarske in nacionalne samoohra- nitve, naše eksistence. \z tega vidika treba presojati tudi vprai^anje upravne deiitve države, ki se ne bo izvrSila samo na Slovenskem, ampak v ceJi dižavi. Ne gre za Maribor ali Ljubljano, ne gre za ali proti Ljubljana, gre za upravne oblasti, ki so namenjene na- rodu, ki živi od Maribora do Bitolja, ne gre za korist ali škodo Ljubljane, za dobro državne uprave ide in za dobrc naroda, ki hoCe bit; dobro upravljaii. Kako se je vladalo iz Ljubljane [wr k nain preko mej nekdauje kranj- ske dežele do našili severnih državnih granic in tie v Prekmurje, o tem iz- rekati sodbo, ne pripada meni, vse- vprek obsoditi je najlažje in se naj- rajše sliši. Jaz sem uverjerc, da so v deljenih oDlastih Slovenije, kojihjedna bo imela svoj sedež v Ljubljani, druga v Maribora, podane garancije, da se bo moglo boljSe, in ves narod pravič- nejše gospodariii in ves narod plri- tegniti k intenzivnejšemu sodelovanju. Jaz nimam strahu ne pred Kranjci ne pred Štajerci; bodimo vsi dobri Jugosioveni, pa Se ostanimo, če nas veseli, Šiajcrci in Kranjci, nič nesreče zato. Zakljucujem svoje pismo: Sem za Ljubljano in sem za Maribor in nočem v svojem in v imenu mnogih drugih, ki živimo vmes in izven lokalnih plo- tov, prikrivati «n zamolčati globokega prepričanja svojega, da spada Celje s Savinisko dolino in celo kotlino do Zidanega mosta k Mariboru. Zato go- Ijubke deklice, kai imnjo j)od beiu ruüo- ¦'. koio, ki jo s ^trast.'o poljubujemo? clabo voljo, šiJ^iue. rudeCe rru-so prs- prezeno z belimi nitmi. K:idar Olovek po- ii'iC. je najbolj .;i ¦: - • in zadovolieii, Oe üotvo je in poc'-. >. Komaj-Sv-Mn xeJ.l deset rninut, ko je zal-ienil mesar vežna vrata. >Cakajte piijate'j. bo Se .inalo pre- /godaj, zaklepari vrata.-< Nikdar ni prc/.^oüaj,< me hitro /;a- vrr-f;, »ce ne priCakujemo nikogar več.« »Če bi si pa •slni'a.ino š-.> hots:] ka; ki*piti za veči^jo?^ '•¦šk-oda ^a pot. jaz sein gostilničar in rriesar, pri nas dobite za nizko ceno vse. kar potrebujet.'.- Rudefaccova ponudba mi ni bila prav nič v$eč, hvala Bogu, da mi je u- trujenosl vzela vsak tek do jedi. Odvi- ni! sem nut. da ne potrebujem ničtsar, ker sem že večerjal v mestu. Zenska ie razumela moj gnjus do jedi, obrnila se je k meni in rekla: »Mogoče pa gospod ne mara jesti v malih gostiftiah?« »Oprostite, gospa,« sem ji odvrnil, »jaz jem prav rad povsod, k}er Je Öed- iJo in snažno.« vore, poleg mnogih drugih, važni na- cionalnopolitični razlogi. Mariborska oblast nas potiebuje, Ijubljanska ne. PAŠlC FODAL DCMISIJO VLAÜE. Zahrbtnost radikalcev. Vkljub temu, da je Pašič v smislu klubovega sklepa pismeno obvestil Demokratski klub, da radikalci ne re- fisiktirajo več na portfelj notranjega ministrstva, je radikalnj klub v svoji seji dne 3. tm. v odsotnosti Pašičevi sklenil, da zahteva ta portfelj za sebe. Dalje je odklonil klub Željo demokratov, da se spremeni dozdajna agrarna re- formna politika ter da se izvoli po- seben parlamentarni odbor, ki bi imel pravico nadzirati delovanje zunanjega ministrstva. Demokratski klub je nato v svoji seji izjavil, da so radikalci kršili spo- razum in tako onemogočiu sestavo viade. Pašic pri kralju. Pašič je takoj sklicaJ ministrsko sejo ter predlagaJ, da vlada odstopi. Soglasno je biio sklenjeno, da v)ada stavi svoje funkcije na razpolago kralju, da se tako razčisti poiožaj. PaSič se je podal h kralju in mu izročil dernisijo vlade, katero je kraij sprejel. Predsednlk Nar. skupščine pri kralju. Popoldne 3. dec. je kralj pozval k sebi predsednika Nar. skupščine dr. Ribarja, ki je kralju poročal o položaju ter izjavil, da srnatra za potrebno, da so poveri sestava nove vlade zopet PaSiČu. Kralj je poklical k sebi 5e druge poiitične voditelje. Ministrski kandidati Demokratskega kluba. V seji 2. dec. je Demokratski klub definitivno določii svoje kandidate za vlado: Pribičevič, Davidovič, dr. Žerjav, Rafajlovic, Voja Marinkovič, dr. Krstelj. Pribičevič }e t ozirom na politično situacijo izjavil, da ne sprejme več mi- nistrstva za notranje zadeve, klub pa je sogiasno skleniJ, da vztraja pri svoji odločbi. PiibiČevič je izjavil, da se ie v sluCaju skrajne potrebe podvrže klu- bovi disciplini. Minister dr. Kukovec je vztrajal pri svojem že svoječasnein sklepu, da v novo vlado ne vstopi. Klub je uva- ževal njegove razloge in mu izrekel iskreno zahvülo za dozdajno neumorno deio. Dr. Kukovec je izjavii poročevalcu »Jutra«, da je Že njegova davna želja, »Molči, žena!« ie zakričal mesar, j -(tovariš gre lahko po svoji volji spat br-ez večerjj, če mu je tako všeč!-< »Mogoče pa nima s čim plačati,« je tfodrniala na tiho ženska. »Molči, še enkrat ti rečem, rnolCi, . baba!« je zavpil mesar z naglasom, s ka- terini je dobro povdaril staiišče v svoji hiSi. Ko sem ostal nekako eno uro v tej zuduhli sobi, se mi je zahotelo iti počl- vat, in prosil sem Rudefacca, naj mi po- kaže mojo sobo. Mesar je vzel svetilko in sei sem za njim; šla svu čez malo dvo- rišče, po kakih tridesetih stopnjican brez držaja sva šla kvišku, na ploščadi sva se ustavila in evo moje sobe! Ko sem prestopil präg, je potegnil močan veter in ugasnil svetilko. Rudefacc pa sc je jel poslavljati. Oospod Rudefacc, prižgite se cn- krat svetilko,« sem ga prosil. ^Zakaj?« mi odvrne, »saj iwjdete lahko tudi brez luči vašo posteljo.« »Saj se moram vendar sleči.« »Vi stc vojak in nobena koketka, da bi si pripravljaü toaJeto po noči.« »Jaz zahtevam luč, ker n^ vexn. ka- da izstopi iz viade in se vine v ožjo domovino, kjer se rioče posvetiti po- litičnemu du-'u in orgauizaeiji stranke. Vse drugo je neumno ali zlobno i.7.- mišljeno. »Slov. Narod« poroča, da je dr. Kukovec predestiniran kot veüki župan mariborske obJasti. Mandat poslanca SKS Kirbisa ju vo lifikacijski.odbor vslcd pritožbe klerikal- ccv razveljavil. Na Kirbiševo nies to Pi'i- du kot puslanec klerikalec Skobcrne. Naš poslauik na Dunajn ic postal ^. 'l'ica Popovič, dozdaj pomočnik zmiaiiie- ga ministra v ßeogradu. (ilede (lelitve Slovenijc v dvoie ob- lasti jc v »Slnv. Narodu« zavzel glavni urednik g. R. Pnstnslenišek stališčj prc- ti delitvi Slovenije ¦¦- iz finančnih razl<^- gov. Mariborski «Tabor« je v par član- !:ili ostro irolemiziral proti tem izvaja- liieiu. Poleinika ni ostala v »Narndn« hre/. odgovora. Dnc 4. tin. pa je v »Slov. Narudu« vsciičiliški profcsor dr. Raüo Kušej zav/cl stališče za delitev Sloveni- ic. Na iivodnem inestu priobčiijomo innon.ie cdličnega inušc-ga sotrudnika %. Ivana Prckorška. s katerini se \' po'nrni obsL'gu slriii.üimo. 4 Odlikoviifiju ininistrov. Kralj Ak-k- sander je odükoval ministre PribičeviCa. dr. Kukovca, dr. Knzmana in TrifkoviCa /, vedom Helcgu Ox\\\ III. vrste, ministro generala Zečcviča, Ivana Puclju. Uzuno- viC'a in Miletiča pa '/. redoin S\f. Save I. roda. PreilloK namestnika Hribarja gledc upravne razdelitve Slovenljc se gla^i kakor poroea ;>Slov. Narod« — sledečj: vse slovenske zenilje naj tvorijo eno u- pravno oblast. čoš da jc to v naroduom in državnem interesu. Za sJucai, da bi se Slovenija vcndarlc dclila v dvoje oblasti. nasvetuje kot mejo med Ijuhljansko !n mariborsko nblastjo razvodje med Savo in Hravo. Hrvatski biok (Radičevci. zaiednt- čarji in frankovei) so postavili za obc. volitvc dne 11. tm. v Zagrebu skupno kandidutno listo. Nosilec liste je Radi*-. Na Matlžarskem je «rof Bethlen zn- ljet sestavil vlado, v katero so ^¦':foni],> že nekaterc stranke. Iz Prekmurja. MADŽARSKI VPAl) V PREKMURJ^. Due 29. ik>v. so ma-džarske vladne cetc in graničarji v polni vojni opreini nastopili na črti 80 kni na meji od Trt- kove do Mure ter zahtevali od naših ob- (nejnih cet, da se umaknejo za 3 km. Na ir.rrÄ-fvMoiN* kšno ic moje stanovanje.« »Nikar ne bodite prismojeni! Vcüko višjih kakor vi, je stanovalo že v tsj so- bi in nobeden se ni pritožil.« Mož ie imel najbrže čtsto prav in mislil sem si: tihu btnli in stopi v sobo! Komaj sein pa prestopii prag, je zadrle- sknil Rudefacc vrata, jih dvakrat zakk- nil ter potegnil ključ iz ključavnice. \z- vrSil K to tako linvj, da nisem iitegiril protcsttrati. »Oho! oho! Rudefacc,« sem zakričal in vdaril /. vso jezo s peto ob vrata, <.prokleti mesar, aii me misliš tako z.i- preti kakor prešiča v svinjak? Takoi odpri, če ne, razrinein vrata.« »Lahko n-oč«, mi ic mirno odgovo- ril Rudefacc sredi stopnic. »kadar jutri želitc vstati. vas bomo drage volje zbu- dili.« Kmalu .sem slišal še samo odmor njegovili podkovanih čevljev sredi stop- nic. Kaj naj storim? Naj li razbijem vra- ta? Bila so iz močnega hrastovega lc- sa, ki bi kljubovala najljutejšemu oblega- njH. Uklonil sem sc krutj »sodi in sklenil mirno preživeti teh sedem ali osem ur Rudefaccovega zapora. -Stran c. _ »\ o y *,.,/* .^üj^. :.;;.. 142 civch krajih so streljali. Naše eete so o- stalt1, kakor iniajo povelje; le na 2 krajif), kjer so'bile preslabe, so se umakuüe. Poslana pa so jim ojačenja in je meja Janes popolnoma zavarovana. Pojasniti treba. kdo je zakrivil so iwadzarsko drznost. Ceijske n$Mwm&* ODKR1TA BESEDA CELJSKEOA PEVSKEüA DRUŠTVA. Celjsko pevsko društvo jo ocl nie- seca oktobra tl. začelo /nova z inten- xivnimi pevskinii vajami pod energienhn vocistvorn g. ravnatelja Serajnika. V f-ein kratkem času snio proučiii že precej u- nietiiiskili skladb, in g. pevovodja je pb raznih prilikah- moral priznati. da ima Cclje odličen tako ženski. kakor 1110- >W\ pevski materijal na razpolago in je brezdvomiio. da bi sc na tej podlagi fnogli doseči odlični uspehi. Da bi se po- svežil pevski /.bor tudi v organizatorič- »lem o/.ini. nam je g. pevovodja ob raz- )iih prilikah tudi predoeeval tcliniko in. druge visoke lastnosti odličnih pevskih zborov v tujiiii ¦ in donia. Opozarjnl nas .<.' lui nii'todo in način riiskili pevskih üborov, ki so prod ncdavnim tudi v Ce- lju zapustili tako prijetiro spomhie. Iz vsega tcga razmotrivanja smo posnell Kot nepobitno deistvo. da je pi'vi in glav- rii piedpogoj uspešnega razvoja do n- mctniškc višine predvsem — disciplina. Kakor pri vsaki drugi korporaciji, tako morajo prav posebno pri pevskeni zboru foiti vsi člani in članiee nekako prevzeti 'k! «kupnega visokega cilia, ki ga hočejo floscči. V to svrho pa se morajo posn- nK-zniki (u in tarn seveda tudi nekoliko črtvovati. kajti to je r/x v naravi vsakega skupnega. organizatoričnega dela. Sele ?>otein, ko so ti osuovni pojmi prešli po- samezuiku nekako v meso in kri, smeino jjovoriti o uspesnem delovanju tc ali one korporacije, Dokler pa posamezniki za- postavijajo skupno delo svojim osebnim zadevam - tnko dolgo seveda ne bo n- spehov. In tako je žal pri našem pevskeni zboru -- še vedno. Tisti. ki posečajo povske vaje redno. unajo irahoi« utte. kakor, da so posamezne vaje d-ostikrat odvisne od dobre volje ptfsameznih čla- nov ali članic. Danes n. pr. manjka polo- vica tenorjev, prihodniič zopet dve tret- jini altov, poteni zopet ena petina sopra- iiov ali pa tri četrtine basov, in tako ua- prej. {,11 pri tcm je gotovo dejstvo, da pn vecini izostalih niso podarii tako važni vzroki, ki bi opravičevali odsotnost, ain- pak je vzrok po večini le kakšno trenut- no ncrazpoložcnje ali kuk sestanek in kaj podobnega- Da to životarenje ne grc tako naprej, o tem smo si menda vsi do- volj na jasnem in je to tudi g. pevov-odja luoral že opetovano povdarjati. Kajti ka- ko pridejo redni obiskovalci in g. pevo- vodja do tega, da v gotovern času ne morejo priti do onih uspehov, kakor bt to sicer, ee bi vsi redno poseeali vaje. Na jasnem smo si in menda tega nihee ne bo zanikal, da je bolišc, če že danes razpustimo pevski zbor druStva. kakor pa tako živptarenje. Kmälu sem na?el postelj'ö. bila je precej trda, drugih napak niseni našei; odeja je bila dovolj široka in v petih mi- nutah sem že ležal. Kljub veliki utriije- nosti pa nisem mogel zaspati. NiC se ni- sem kaj dobro pocutil; rjuhe so se mi studile, kcr so smrdele po loju, najbrže so jih prali v pomijah, imel sem občut- ke. da sem velika klobasa zavita v mast, nisem se upal ne stegnlti ne obrniti. Qr- de prikazni so mi stopile pred oči, sami amori. Na vse, kar sem videl pri mesai- |u, sem se spomnil. Zahrbten in hudoben se mi je zdel. Zakaj me je zäklenil v to sobo? Ce bi me nameraval umoriti, kefo bi mogel zabraniti? Kdo bi razločil sle- dove moje krvi od krvi, ki jo je preiival vsäk dan, kdo bi naše! moje truplo, ko bi bilo zakopano? Domislil sem se tudi jia peka za easa Filipa Avgusta. ki je izdeloval ztiamenite Pastete iz človcS- kega mesa. Morda me Rudefacc porabi tudi pri svojih mesnih izdelkih? Zakaj bi ne umoril svojili gostov. da se okorl- sti z njihovim mesom in mastjo? Kaj je vsak mesar? Bolj nožev roc käkor pa človek. Njegov poklic je morenji1, dan za dnem gleda agonije svojih žrtev, oe{ dan ima roke v krvi ali pa v gorkein drobu. (Halje prihodnjič.') Oa pa dokažemo. da nam je ležeOe | na stvari sarni in na tem, da se v našcm i nicstu goji zborno petje, bomo podvz;-:li ; še en poskus: o priliki obenega zbora ! pevskega društva, ki se vrši, kakor ^e j objavlieiio, due 7. dec. tl. v mali dvoraiif ! ob 8. urt zvečer, bomo sestavili listo tl- : stili peveev in pevk, ki se bo.do prosto- | voljuo zavezali. da bodo brezpogojno ! posečali vaje redno. Na ta naein bomo sestavili mogoče po stevilu muogo ma- njši, toda organiziran in absoltitno za- nesjjlv pevski zbor. ker uspeh ni odvl- seu od števila, ampak od kvalitete in | discipline peveev. Vscm onim. ki se pi'f tej priliki ne bodo prijavili, ali oni;n, To- zorriost ubrano petje moškega zbora, zlasti pa je — kakor čujemo iz muzikai- nih krogov — solistka ga. dr. Serncčeva s svojim prijetnim glasom zadovoljiTa poslusalce. Mašo je pel s polnodonečim glasom farni upravitelj g. Jurak. — Raz državnili poslopij in mnogih drugih his so visele drZavne zastave na poi cirojrt. Tvgovine so bile dopoldne zaprte. Oospod pesnlk Podbevšek je prc- daval te dni na Cankarjevi akadcnitji v Šoštanju, prirejeni od del. izobr. dru- Stva »Svoboda«. Kakor smo dobili po- ročila, je na najnesramnejši način riapa- dal državo in sploh s politikantstvom najgršc sortc profaniral spomin velike- ga pesnika. Opozarjamo na to odbor na- šega Ijudskega vseučilišča, ker se Pod- bevškovo »predavanje« v Celju vrši ne- kako pod nfcgovim okriljem. Od pri- smojenih pesnikov o električnih žogafi itd. si ne pustimo profanirati našesa kuHuriu'ga zavoda. Na celjskein poštnem uradu se na- meščenci bridko pritožujejo nad poma- njkanjem osobja in nad prcobloženostjo z delom. To občutijo tudi stranke zla.sti v oddelku pri poStni blagajni in pa v telefonskcm oddelku. Poštno ravnatelj- stvo v Ljubljani pozivamo, da da zado- stna Stevilo 'uradniSkih moči na razpq- lago, pa tudi zadostno jimotnih sroci- stev za kurjenje prostorov, da no bo uradništvo v nevarnosti, da vsled ura- dovanja v mrziih sobah dobi živčno vnetje, kakor se je nedavno zgodilo ne- ki uradnici! Prememba v trgovini. Trgovino R. M. Hočevar na Qlavnem trgu prevzame z 6. dec. g. Ivan Dečko, tr^ovec na Ljub- ljanski cesti. Vloni In tatvina. Brata 1 ranc in An- ton Jelen sta bila aretirana, ker sta vlomila pri posestniku Martinu Drev v DreSinji väsi in ukradla slanino, ineso, riž. sladkor in milo. Pri prciskavi so pri Antonu Jelenu našli 2 vctriha in eno žago. Nepoštena služkinja. Dne 3. t. m. ic bila aretirana Marija Eller. brezposelna shižkinja, ker je svojemu očiinu ukradla obleko, vredno 2000 K. ter jo prodajala v starinarni Kokn/ v Qosposki ulicl; svoji materi pa je ukradla črno krilo, svilen robec in ročno torbico v vred- nosti 1000 K. Tatvina. Jakob Krajnc iz Qaberja je bil aretiran, ker je dvem delavcem tvrdkc Janekovič v Zaprešiču ukradel več oblcke in drugih stvari v vrednosti 5300 K. Nekaj ukradenega blaga so se dobili pri njexn. Poskušan saraomor? Due 4 tm. so nasli stražniki pod kapticinskiin mostorh Josipa Bartelme. knjigovodjo iz Kocev- ja, v popolni nezavesti in zmrzlega. Odnesli so ga v vežo gostilne pri mo- stu ter ga z ribaniem in timetnim diha- njem spravili k zavesti. Po njesfovem obnašanlu in po torn, da^ni inivl niti vi- narja v žepu, ne zaslnžka in strelie. so- dijo, da je posknsil samomor. Kako le prišel pod most, ne ve. Sodeč po me- stu. kjer je ležal, je zletel z mostu. tozi pa o no(raniih Iwlecmah. Prcveč si gu ie privoščil Prance Kos, delavec pri Westenu. ki so ga nasTi stra/.niki due 4. tm. ob 2. uri ponoči pri Raktischevi vili nezavestnega v snegu. Na stražnici si je opomogd in sel zjn- trai domov. Kino Oabcrje. Due 7. tm. se prične velika filmska senzacija v $ epoliali: . dec, druga 10.. 11. in 12. dec. trctja 1-1., 15. in 16. dec. cetrta 17.. 18. in 19. dec, peta 21.. 22. in 23. dec. in šest;» ?~. in 26. dec. Sokolstvo. IZ CELJSKEGA S'OKOLA. Celjski Sokol išče nabiralca članan- ne. Prinierno za vpokojenca ali invalida. V nedeljo II. dec. ob 10. uri sc vi- ši v telovadnici izvanredni občni zbor ženskega odseka celjskega Sokola. — Dircvni red: Volitev nacelnicc. Po obL- nem zboru društvena odborova seja. starSi ali njih namestniki na naslo'.': Jo§ko Bizjak, t. f. predsednik drž. za- ščite dece in mladine v Celju. Čas prijave je do 20. decembra 1921. Pri- Cfttek Sole bo začetkom avgusta 1922. Obrtni vestnik. Občeslovensko obrtno društvo v Celju naznanja, da sc z ozirom na to, ker je prihodnji četrtek praznik, obrtniški sc- stanek ne vrši. in bo prihodnji sostanek di-e 15. dec. tl. ob 8. uri zvečer v gostilni »r3ranibor«. 1 urisLiktraža« pred nekai tedni objavila o dveh odvetnikih zelo »moralen« dopis, v katerem jih poSilja v — državne žrebčarne. Mislimo, da je to višek »Stražine« moralnosti! DECKI, KI STE PRIJATELJI KON.I, POZOR! Ministrstvo za socijaluo politico razgiaša, da se ustanove pri drž. živi- norejskih zavodih sole »Lahkih j a- hačev«, katere sole oskrbujejo go- jence, ki so dovršili osnovno šolo in so v starosti med 12. in 16. letom, popolnoma s hrano in periium ter vo- jaško obleko (poletno in zimsko) skozi učno dobo dveh let. Gojence poučujejo posebni jahaini uüitelji. Po dovršeni 2-letni šolski dobi je gojenec dolžan ostati še 3 leta. Ako pa ima fant ve- selje do te jahalne službe in ostane sploh zraven, mu država popolnoma zasigura njegovo bodočnost. Omeniti je še, da dobe gojenci razun popolne oskrbe tudi še denarnih prispevkov za svoie male potrebe in to že kar v prvem šolskem letu Za slučaj bolezni prevzame država zdravljenje in vso oskrbo. Pogoji: 1. Starost od 12. do izpolnjenega 16. leta. 2. Biri morajo dečki zdravi in sposobni za jahalno službo. 3. Dovršiti morajo osnovno (hudsko) žolo. 4. Biti morajo državljani SMS. 5. Njihvedenjemorabiti dobro. 6. Za vstop je potrebno dovoljenje star- šev ali njih namestnikov. Sprejemajo se samo uboge vojne sirote (brez staršev). Morebitne prijave naj pošljejo Mozirje. V zadnjih sejah obč. odbora trškega ste se obravnavali dve zelo va- žni zadevi: proračun za 1. 1922 in proda- ja obč parcele za Mozirski Sokolski dcm. Iz Slovenjgradca. Tudi ponovitev vs- seioigre »Pri belem konjičku^ v nede- ljo due 27. nov. je napolnila docela glc- cUtHSko dvorano »Nar. Citalnice« pri Oollu po večini s prebivalstvom i/ oko- lice. Občinstvu }e igra očividno zelo ti- tfajala. Vendar moram omeniti, da po- tek dejanj ni bil tako precizen kot pri premijeri, dasi so vsi igralci pokazall dobro voljo in so se se> nekateri, zlasti »Jerina« (g. Debelak), to pot še velilco bolje uživeli v svoje vloge. Ker ne more biti pač nobeno veselje nekaljeno, je pa pri predstavi nagajala sloveča sloven^- graška električna luč s svojimi pogosti- nii \ pratiki nikjer zaznamovanimi mrki. Konečno bi želel, naj kaka mala nepri- lika ne vzame g- wiitelju Serbec-u nit« kot režiscrjn niti kot dirigentu veselja, da nas inj bi kmalu zopet razveselil s kako lepo prireditvo ter nastopom svo- iega i/bornega orkestra, ki je kakor ve- dno tudi sedaj izpplnil tako prijetno od- more v vellko zadovoljnost občinstva. Prosveta. Cankarjeve razglednice. K tretji ob- letnici smrti Ivana Cankarja je izdala SDIZ »Svoboda« dve vrsti razglednic s iwrtretom I. Cankarja po portrctui stu- 'Jiji g. akademičnega sUkarja Franca Po- drekarja. Cena posamezni razgiednic« zuaša 2 K. Del čistega dobička k name- ;_.._U2. » N U V A ÜOBA. Straa A ¦müi za Cankark'v sponienik. Zaiu Je -v>«-jtž.iiost vsakega zavednetfa Jiitfosiove- .••. da si kupi to Cankarjeve ra/.cdednice. Starnindljske pripovedke. Za ßoziO ¦ i.H SDIZ »Svoboda<-. za otroke in odra- v»(- /elo globoko miseluc in krasno ihi- -S'irane staroindijskc basni. bajke in ;:;ivljiix\ Prevod je okrbel iz sanskrita Vntfholox K. .1. Suchy. Ceria posamezni ¦• i'.l»Äi bo okoli 2f) K. Naroea sc v tajni- -.'vii »Svobode« v L.inbljaiii. Aleksandro- w. ccsta 5. Planiuski koledar za leto l')22 so je .•fcjcposlal na vse stare in nove naroenike. Ak.o sc je inorda kotfa prezrlo, iiaj naroci .¦cfcjedar nemndonia pri »Založništvu Pla- *tthskejfsi kolednrja (Br. Rotter), Man- !"'r. Krekova nlica n-I.« Dnišlva in po- osmezniki so naprošeni, dn naroeijo ss- ¦liM placano stevilo izvodovter vpqSlje- /h za vsnk iiaroeen izvod znesek ii K afi -j^S din. po nakaznici, ker sc vsietl viso- Xih tiskovnih strosk-ov pozneie vrnjoni ??vodi ne nioreio vzeti nnzaj v račnn. Odrasliiu priporocaino kot najlepse rtJkrUo za Mikhtvža. Božič in Novo lefo yfulnjo novost .losipa Kostanjevea, ro- Iffciii »Krlvec«. Broširani i/.vod HK ve- san 1 J..SO dinarjov, poštnma posebe. Do- f-'iva sc v »Zvezni knjigarni« v Ljubljani. on kniitfotržcih in pri pisateljn v Marl- ffeni, Ob železnici št. 6/II. »Trije labodje«. Preieli sino: V krat- ;*> izttle Sestkiat na Icto. Cena nosanicA- r M 2 Ü a. I o L ¦ j Junger Lud. . .-----5-----3 — — I Janžek Martin . - — 1 - 1 — — _ Jerič Simon. . . — 2 — 1 - —----- Knes Bernard. . -¦¦ — 1---------—_ Rebeuscheg Fr. 2 31 1 1 19 —------ Suppan Ivan. . — 2---------2____ Zavodnik Andrej — 2 1 1 12------— Senič Franc . .-----2—1 1 — _ Pavlinc Franc.. — I---------l—_ Potekal Ludv. .-----2 — 1---------- Pungeršek Ivan — l-------------------- Frldrih Ivan. .-----2----- 1____ Voisk Adolf. ..-1-21______ Esih Matija. . .--------- 2------------- Lapornik Ivan. .---------3 1--------- Leskošek Ivan.-----1----------------- Hohnjec Viktor.-----I___________ Urbančlč Adolf. - 2 1___________ Zany Viktor. . .------6____1____ Opomba. Rebeuscheg Franc 27 volov in 6 telet izvoz. zopet ujeti. Dva paznika sta umrla. Okolica Karla Habsburgn odpotovala »e Švice. Mati Karla ostala. Pariz, 4. dec. Iz Ženeve porooajo: Vse osebe, ki so pripadale okolici bi\ Se- ga eesarja Karla, so pravkar zapustile Svico. Samo njegova mati Marija Jože- fa je ostala v Svici, ker se dosedaj še nobeiia država ni izjavila. da jo spremie. Stavka rudarjev na Češkein. Pretiio- Kovniki zasedeni od vojaštva. I-'raga, 4. dec. V ostravsko-karvin- skem okrožjn stavka pribli/.no Ö0.000 riidarjev. »Ostravsky delmeky dennikc poroča: V soboto so zasedli vse rove bojjio o|)remljeni ter z jeklenimi čelada- iiii in roenimi i?ranatami oboroženi vo- jaki in orožniki. Tudi v Kladuern k za-' sedlo vojaštvo in orožništvo vse rovt. Kouferenca radi oriientskega vprašanja. Pariz, 4. dec. Lord Curzou je pred- lagal sklieanje konierence Atiglije. Frart- ci.ie in Italije radi orijentskega v0raSa- n.ia. Kotiferenca bi se naj vršila v Parizu Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odtfovorni urednik: Vekoslav Spindier. Tiskn: Zvezna tiskarna v Celju. Kdor želi boljSe vrste zlato uro kupiti, izve naslov v upravi lista. 1241 Učenec poštenih starišev in z dobro šolskoii:- obrazbo se sprejme ink of v trgovir.o 7. mešanim blagoni Adalb. Globočnik - Zalf^c, 5tev. 5221/21 1239 1 SRazglas. Dne 10. decembra 1921 ob 8. uri dopoldne se vrši pposiovolj ?a javna draiba pohištva spalne in jedilne sobe in raz- nih drugih stvari v Klavni ulici St. 1. Mestni magistrat celjski, 5. XII. 1921. Župan: Dr. Hrašovec Denarja ni9 draginja je velika, zaslužek pa maj- Lo hen. Kdor hoče z malim trudom go- tovo do 100 K na dan Zasluiiti, naj mi poSlje v pismu svoj naslov in znarnko za odgovor. J. Batič. Litija. Hrastov \i% ca 400 m3 se proda. Cena za m3 1200 K. Reflektanti naj se oglase tekom 14 dni. Ljudevit Verriik, Vel. Nedelja. 1226 3-3 Stavbeuo in galas»" lerljsko kleparatvcc tkmt. Joit« nasl. franjo Dolži n Cell«» «raljn Petra cesta 9 < me priporoöu za izdelavo vsakovitttnlh ¦tavbenlh In galanterljsklh del. Kritja streh, zvoulkov, popravila i«tlb, mi- m , prava strolovodov ltd. Zsvriltev toona. l Gene zmorne.Za lxvrA«aa dela se Juraöl. ' ^öS okrogel les. na yagon naložen ^o biižnit Po™db. ie poslau n. I«, Cater, pa,na 2aLa » Cclja. Meofarabljive kavčukpefe za čevije^ Stran 4. »NOVA DODA« Stev. 142 POSOJILNICA V CELJU UstanoYljena v lastni |MJ|^f|n9|| üfl HJi Reaterwni fendi in vc^dfiaat let», 18SO. palači ¦¦iHU« MM«« ft*P V IWl Jest lih hiö 6©z K 7.000.000. MCIi lläjbldlbjblll blUitJllbJLill UtJllaillill ÄdYUUUY. 63235313 tekoči raoun ter jih obrestuje najugodneje; Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- OOriQidLbiDj ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplaöno. sbiGbiQnQitD] S Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. V Otvorifev frgovine! Cenjenemu občinstvu v Celju in okolici vljudno poročam. da sem prevzel staroznano ŠpeceriŠSKO frgO* Vino Milan Hočevar, katero sem popolnoma renoviral ter v večjem obsegu od dne 8. decembra naprej vodil. Priporočam se vsem cenjenim odjemalcem mojega prednika, kakor vsem bodoeim cenjenim strankam, ter jih zagotavljam v naprej najsolidnejše in najcenejše postrežbe. Z odličnim spoštovanjem \r. OEČKO in I. DEČKO 1240 Glavni tx>& st. 1O. Ljvifc>ljarp.sl*a cesta St. 4. 6—1 ftecgiatL*ov» kredi* ns» in sttavbena mm'W J^tt BfiiVilkYW %*~^i ^'%*, \&u iM ?^>* S^^e^e^^ »n^an^tse ^SoyR in jsh i»^ešer-«ov:, ut 15 W WVlJII JUf«CSnikMiW JL Jk^lJli M^ '%»& A& M> odsto, ppotü odpowecfii (5%) püfeodsto Stanje reserve K 130.000. Račun čekovnega urada üt. E0.3I6. Stanje hrnnilnih vEogi K 4,000.00v- Za prodati: 2 kratki površni suknji, 3 površniki, fino vojaško sukno, 2 obleki, 2 para škornjev St. 42, 1 fina zelena pelerina; vse 5e v dobrem stanu pri MaKs Zatoukosek-u Cankarjeva cesta St. 2. 1236 1 Šivilja ižče mesta v tr^ovini ali pa za na dan. Naslov v upravi lista. 1235 1 CENE ZMERNEI inuEiiii iR ill TRGOyiNA ^ečje» Kr»alja Pe^.ra o. s « se prlporoCa za « _ mnogobrolnl otolsk ^ V zalogt v»e nove »o- i KoSske potrebftčine!c IPOSTREŽBA TOČNA! SUMO posretaje iifräje loifočiie io do mcraiti ccaoli I spübD podjelje, informeeijs!« pin i7l!ii(i2ioiiiiAiä.]l ramME Prve wrste ?40V0 BLAGO Povsem zrela! SB dobiua poüiod. sen» Pni »miitsliQ tüorBicB salam, SBbesa mesa in mast! ID. aflURIhOÜIC 10VI d.d. 1169 Petrlnja 30-7 ^HüniiSSJHItllHnifniillltUHHHUÜHHIlflHünSHHUiflüllfUIIHiMllflMiliHIUIlill^^E in drugi les za rezanje paralelno 1/2 — % dtbel in i o m dolg, se kupi.- Takojšnja dobava. Ponudbe je nasioviti na : „AgräFlä trgovaCko dioničko drnštvo 0SlJ6K, piritietke kupuje ^o &tLtjvišjifi cenah &pecetr*ijska tpgovinu CeSje * PETEK & DRUS - Celje Brata MOLilN, bizeljsko, belo in rudeče ter halosko :- po zmernih cenah priporočata -: trgovina z vinom in žganjem na debelo Vinska zaloga Gosposkaui. 4 in 30 Pisarna Prešernova ul. 12., I. nadst. Oglejte si manuf aKiurnc trgovino Celje - Gaberje št. 16, nasproti yoja^nici prestolonasledniKa Msandra PriporoČa se vsem odjemalcem: na dr&bito in debeEo* Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. SUKNO' prästno češko za moške in volneao za zenske obleke in razno manufak tuv*o ku5»iie radi dia«ekin^ga im wofc-ta i po čudoviio nizkih cenah samo v [ veletrgovini in razpošiljalnici j R. Stermeckii Celje. j Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi_izdelki__P^liJJl^]'h cenah , Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.