Ob novi himni slovenske zamejske mladine
Pred tednom so imeli v Lanusu, „slovenski vasi“ naši fantovski odseki lahkoatletsko tekmovanje ter so ob tej priliki nastopili prvič v javnosti s svojo novo himno, ki naj odslej spremlja delovanja slovenske zamejske mladine, kakor je svoj čas njih očete navduševala orlovska „Dvignite orli“! Kdo ni že občutil, da je nekaj takega manjkalo naši mladini? Nekaj takega, kar bi bila izpoved smisla njihovega zbiranja v skupine, izraz njihovega prepričanja in njih volje, ter obenem navdušujoča koračnica, ki naj jo ravna v mariš enega hotenja. Zdi se nam potrebno, da poudarimo na tem mestu to njihovo korakajoče pojoče „geslo“, da vidimo, kaj je tisto, ki naj oblikuje našo slovensko zamejsko mladino. Mladino, ki je bila rojena že izven Slovenije in ji je živeti v zamejstvu, ki njej ni več tujina, ampak torišče normalnega dela in mnogim že tudi domovina. Takole se glasi:
Slovenska smo mladina!
Naša je rast:
Bog, Domovina,
Delo in Čast!
Svet pred nami se odpira, drzno mu naprot gremo, iz Slovenije izvira pot, ki gre čez vso zemljo.
Duh osvaja nam veselja, a srce ustvarja dom, v vsem je ena naša volja, ta: Slovenec sem in bom!
Slovenska smo mladina!
Naša je rast:
Bog, Domovina,
Delo in čast!
Bog — vera v metafizično vrednoto sveta napolnjuje to mladino, ki zato zavrača materializem in vse sisteme, ki temelje na njem. Domovina — je druga vrednota, pa naj bo to še Slovenija, lahko pa tudi tista domovina, ki je mno gemu zdaj dana z rojstvom drugje, pa naj bo to Avstrija, ali Avstralija, ZDA ali Argentina ali kjerkoli na vseh petih kontinentih. Domovini bo zvest podanik, toda vedno in povsod se hoče zavedati, da „iz Slovenije izvira njih pot okrog sveta“, da so potomci Slovencev. In to zavest hočejo ti mladci in mladenke vedno in povsod, pri vsem svojem delu, ki ga prevzemajo kot vsakdanjo obveznost, ki jim odpira svetove, tudi stratosferske polete, da jim zadovolji stvariteljskega duha. Toda tudi srcu dajejo pravico, ustvariti si dom in družino, ki pa naj bo slovenska še v nove rodove, kajti voljo imajo, biti Sloveneci tudi v bodoče. Posebni poudarek pa je na zavest časti, ki terja, da so dejanja častna in poštena. Ali niso to lepi ideali, ki jih je naša mladina sprejela v svoj grb, v svoje pojoče geslo, da pod zvenenjem teh bleščečih fanfar hoče nastopati med nami, povsod kjer je slovenska mladina?
Zdaj se je prvič pela v Argentini, toda pela se je že prej v Celovcu, tam, kjer je dobila svojo melodijo. Besede ji je namreč napisal Tine Debeljak,
POVEČANJE VOJAŠKIH OPERACIJ V VIETNAMU
Averell Harriman, osebni odposlanec predsednika Johnsona, je bil v Moskvi pri Kosiginu na daljših razgovorih. Razumljivo je, da ne bodo povedali, kaj sta govorila, kaj sklenila ali ne. Nekateri domnevajo, da Harriman Sovjetov ni do kraja prepričal, da je treba vojno v Vietnamu povečati tako, da bo Kitajska močneje vprežena, Rusija pa stala ob strani. Drugi so mnenja, da so Amerikanci enkrat prav računali, iko so igrali na vietnamsko nacionalno linijo, ki je skupna tako Severnemu kakur Južnemu Vietnamu: odpor proti Kitajcem. Amerikanci So se od padca Ngo Dinh Diema naprej postavili na stališče, da Ho Či Minh ne bo upal z vso jasnostjo klicati Kitajcev na pomoč, ker bi jim s tem odprl vrata in omejil svobodo svojemu narodu. Zato pravijo, da se Ho Či Minh omejuje samo na tehnične dobave, t.j. pošiljanje vojnega materiala; poleg tega pošilja le trenerje v revolucionarne oddelke, ki se pa rekrutirajo na področju Južnega Vietnama. Državljanska vojna v Vietnamu naj bi taiko bila borba dveh političnih strank za oblast v Vietnamu; z odhodom Amerikancev bi se prej ali slej oba dela združila verjetno pod komunistično ekipo, s čemer pa bi bila odprta pot naprej proti Singapurju. Tudi bi zahodni svet izgubil izkr-cevalno mostišče, ki ga zdaj v Jušnem Vietnamu še ima. Poleg ameriškega prestiža za ves Vzhod je tudi vztra-
janje v Vietnamu obramba zadnjih postojank na kontinentu, odkoder bi se potem komunistična delavnost razširila na vse še doslej mirne predele.
Razvija se pa tudi domneva, da je Harriman Rusom prikazal, da jim ne kaže sedaj se izjavljati javno za pomoč Severnemu Vietnamu, ker so pred njimi že Kitajci in tako niso več pomembni. Nasprotno bi Rusom koristilo, ako bi mogli zaplesti Kitajce v večje žrtve. Potem ko bi bila nevarnost v Severnem Vietnamu odstranjena, bi se pa lahko pomenili o položaju Vietnama v sklopu narodov. Takrat ne bi spraševali Kitajcev, ampak Ruse.
Odkritju priprav za atentat na dosedanjega ameriškega poslanika Max-wella Taylorja je sledilo bombardiranje industrijskih objektov v Severnem Vietnamu, 88 km nad Hanoiem, ki je bilo uspešno. Prihajale bodo nove čete, tako da bo do konca leta namesto dosedanjih 71.000 v Južnem Vietnamu okrog 180.000 ameriških vojakov. Naloga le-teh bo ne samo boj proti gverilcem, ampak tudi čiščenje terena, saj kot vse kaže, je vietnamska državljanska vojna predvsem zadeva komunističnih terencev.
Prisotnost tolikšne ameriške vojne sile pa bo morda tudi dala Južnim Vietnamcem tisto moralno silo, ki je potrebna, ako hočejo uspešno zaključiti boj po tolikih letih, ko že vsi po stajajo utrujeni in naveličani.
Nevarna politična kriza v Grčiji
Politična kriza, ki jo je pred dobrim | da je bil ta pogreb bolj politična ma-tednom povzročil mladi grški kralj Kon- | nifestacija za odstavljenega predsednika Papandreouja, ki je ob vrnitvi v Atene med množico vrgel krilatico: Postavlja se vprašanje: kdo vlada v tej državi, ali kralj ali narod? Papandreou je sicer na tiskovni konferenci po pogrebu omenjenega študenta izjavil, da je odločen protikomunist in v njegovem sedanjem sporu s kraljem ni niti najmanjše namere, da bi hotel pripraviti prevrat. Povedal je dalje, da je kot predsednik vlade 1 nameraval odstraniti iz vojske vse častnike, ki se bavijo s politiko. Po njegovem je edina rešitev sedanje politične krize ta, da mu kralj znova dà naročilo' za sestavo nlade. Če bi v njem ne uspel, je edin izhod razpis novih volitev.
Kralju Konstantinu ta rešitev izgleda ni najbolj pri srcu. Zato so bile na delu razne osebnosti, ki so pripravljale teren za vlado Štefana Stefano-poulasa. Ta je pa izjavil, da bi bil pripravljen sestaviti novo vlado samo pod pogojem, če sedanji predsednik v parlamentu ne bi mogel dobiti zaupnice in če bi njegovo določitev za predsednika odobrila Papandreoujeva Stranka sredinske zveze.
Tako bo kralj prisiljen dobro premisliti viso stvar in najti tako rešitev, da bo pri tej politični krizi ostal neokrnjen vpliv in ugled demokratskih političnih strank in da ne bi nazadnje iz nje izvlekli največ koristi komunisti, kar bi nevarnost za obstoj demokratičnega režima v tej državi samo povečalo.
stantin z odslovitvijo prejšnjega predsednika vlade Georga Papandreoua in z imenovanjem Georga Atanasdidisa No-vasa za novega predsednika vlade je v zadnjem tednu zadobila nevarne oblike.
Novi predsednik grške vlade, ki pripada isti stranki kot Papandreou, je res sestavil svojo vlado, toda z njo se mora predstaviti parlamentu in od njega dobiti zaupnico. Poznavalci opredelitve poslancev v Stranki sredinske zveze so mnenja, da se bo novi grški predsednik težko obdržal v parlamentu pred napadi Papandreoujevih pristašev in da bo zaradi tega moral kralju vrniti mandat. Ta predvidevanja poznavalci političnih razmer v Grčiji utemeljujejo z naslednjimi dejstvi:
iNa Paipandreoujevo stran se je v Grčiji sedaj postavilo vse, kar je proti vladi in kralju in proti sedanjemu družbenemu sistemu sploh. Se pravi, da so komunisti temeljito na delu, da izkoristijo sedanje Stanje ter svoje politične nasprotnike še bolj razbijejo in Spro med seboj.
Komunisti v Atenah sicer še niso nastopili odkrito s svojo barvo, pač pa že v Solunu, kjer so demonstrirali javno proti vladi, proti sedanji grški dinastiji, proti ZDA in njihovemu predsedniku Johnsonu in zahodnim demokratskim silam.
V Atenah so doslej imeli pri pogrebu v spopadih ubitega študenta Soti-riosa Petrouliasa 150.000 ljudi. Jasno,
Nobene pomiritve med Moskvo in Pekingom
uglasbil pa jo je celovški dirigent profesor dr. Cigan in jo pred mesecem dal na program svojega mladinskega zbora. Ta jo je prvič zapel — pred slovensko govorečim avstrijskim kanclerjem doktorjem Klausom, ki je tedaj zavzemal tudi položaj predsednika avstrijske republike in se je osebno udeležil te slovenske koroške mladinske proslave. In himna, ki je doživela tak krst, je zdaj začela svojo pot „na terenu“ v slovenskem Lanusu. In od tod naj gre z mladino k mladini od odseka do odseka, od skupine do skupine, od šole do šole, od nastopa v nastop naše mladinske množice, iz celine na celino! Mladini je namenjena in njena je! V strumnem koraku naj ponese v bodočnost kot pojočo zastavo vihrajoče glasove: Bog, Domovina, Delo, Čast !	—r
V Bukarešti v Romuniji je bil kongres romunske komunistične stranke. Udeleževalo se ga je 3.000 domačih in inozemskih delegatov. Sovjetsko komunistično partijo je zastopal sam glavni tajnik Leonid Brežnjev, kitajsko pa Teng Hisiao Ping, po položaju tretja osebnost v vodstvu kit. kom. partije.
Voditelji romunske komunistične partije so inozemske delegate naprošali, da bi na kongresu ne poglabljali ideoloških sporov med posameznimi komunističnimi strankami, pa v tem niso uspeli, kajti kitajski delegat je v svojem govoru ostro napadal Sovjetsko zvezo. Isto je storil delegat japonske kom. partije. Brežnjev je v svojem govoru nastopal za enotnost komunistič nega bloka. Kitajski delegat se za njegova izvajanja ni dosti menil in je mirno sedel na svojem mestu, medtem ko
so ostali delegati ploskali Brežnjevu in odobravali njegov poziv za enotno nastopanje komunistov v svetu.
Voditelj romunskega komunizma Ceau-sescu, ki je v vodstvu stranke nasledil umrlega Georgija Dea, si je močno prizadeval, da bi Brežnjeva in Kitajca Tenga Hisiaua Pinga zbližal. Zato ju je na banketu po končanem kongresu posadil tako, da je Brežnjev sedel na njegovi desni strani, Kitajec pa na levi strani. Med štiriurnim banketom oba delegata med seboj nista spregovorila niti ene besedice, čeprav je romunski gostitelj vse storil, da bi ju spravil v pogovor.
Na kongresu je bilo sklenjeno, da bo romunska komunistična partija nadaljevala nevtralistično politiko in bo puščala ob strani ideološki spor med Moskvo in Pekingom.
Novo razvrednotenje dinarja v kom. Jugoslaviji
Pomanjkanje finančne pomoči z Zahoda in nesmiselno upravljanje državnih financ je končno pripeljalo sedanje jug. kom. mogotce do drastičnih ukfepov: od preteklega ponedeljka naprej en dolar ne bo veljal več 750 dinarjev, ampak 1250, kar pomeni 66,66% razvrednotenja jug. dinarja. Kako bo stal na črni borzi, kjer se je doslej sukal o-krog 1400/1600 dinarjev, se bo videlo šele s časom.
Uradno obvestilo o devaluaciji je v parlamentu podal Boris Kraiger v svojstvu enega izmed podpredsednikov vlade. Kraiger je tudi povedal, da bodo vse cene zvišane za 24% in da bo od 1. januarja 1966 stopil v veljavo novi dinar, katerega bodo zamenjavali proti 100 sedanjim. Takšno zamenjavo je pred časom že izvedla Francija, ko je uvedla močni frank, in za njo Finska. Sedanji dinar se bo lahko unovčeval še kakih 4—5 let, ko ga bo popolnoma zamenjal novi dinar.
Jug. gospodarstvo je zašlo v tako krizo zaradi pomanjkanja izvoza, s čemer je občutno padla produkcija, ta pa je spet zahtevala suspendiranje in odpust delavstva v številnih tovarnah.
Tako so komunisti končno po lastni krivdi prišli do „kapitalističnih“ ukre-r pov odpusta delavstva, znižanja plač, kar je možno samo v komunistični državi, kjer so vsi uradniki ali nameščenci drž. podjetij, do zvišanja cen za vse artikle, Ikakor ga določi vlada, ne pa razlogi ponudbe in povpraševanja.
S temi ukrepi hoče jug. vlada pokriti finančne razlike v mednarodni trgovini predvsem z lastnimi žrtvami. Ukrep je hud, plačevalo ga bo ljudstvo, ki tega ni krivo, oblastniki pa Se za trpljenje menili ne bodo, ker vedo samo to, da morajo za vsako ceno ostati na oblasti.
Te ukrepe in novice je objavil Boris Kraiger. Vesel je bil, je dejal, ko je mogel potrditi, da je Rusija razumela sedanje težave in bo Jugoslaviji priskočila finančno na pomoč, obenem pa preložila plačilo dolgov. Za dosego istega se jug. vlada sedaj pogaja tudi z Ameriko, Anglijo, Francijo in Italijo. Obenem se je obrnila na Mednarodni denarni fond, ki ji je obljubil 80 milijonov dolarjev v „okrepitev reforme gospodarske organizacije in menjalnega sistema med to deželo in inozemstvom“.
IZ TEDNA
Brazilski predsednik Castelo Branco je ponovno izjavil, da ne bo dopustil podaljšanja svojega predsedniškega mandata. Prav tako je zatrdil, da njegovega naslednika ne bo več volil parlament, ampak narod z direktnim glasovanjem. Brazilski listi ob teh izjavah maršala Castela Branca zatrjujejo, da je z njima napravil konec raznim ugibanjem ter prinesel jasnost v bodoči brazilski notranjepolitični razvoj.
V	Gvatemali je vlada preprečila poskus komunističnega prevrata, ki so ga .pripravili na Kubi.
V	Organizaciji ameriških držav so sklenili, da bodo za 4. avgust napovedani sestanek zunanjih ministrov teh držav, preložili na poznejši čas v teku leta 1965. Proti preložitvi konference, ki bi morala biti v Rio de Janeiru, so glasovali zastopniki Argentine, Čila, Kolumbije, Ekvadorja in Uruguaya.
Ameriški predsednik Johnson je imenoval za Stevensonovega naslednika kot stalnega ameriškega zastopnika pri Organizaciji združenih narodov sodnika Vrhovnega ameriškega državnega sodišča Arthurja Goldberga. Njegovo imenovanje je senat že potrdil.
General Franco je za 31. december t. 1. odredil plebiscit vseh ljudi v Španiji v starosti od 21. leta naprej. V zvezi s tem ljudskim popisom so razna ugibanja. Nekateri napovedujejo, da bo to nov ljudski plebiscit o ureditvi njegovega nasledstva v Španiji.
V	Kairu je bila prejšnji petek dne
V TEDEN
23. t. m. velika vojaška parada v proslavo 13. obletnice revolucije, ki jo je izvedel sedanji predsednik Združene arabske republike Gamal Nasser. V vojaški paradi so oddelki egiptovske vojske nastopali oboroženi s sovjetskim orožjem, lovce so pa izdelali Egipčani sami s pomočjo nemških strokovnjakov. Vojaška parada v Kairu naj bi bila opozorilo Izraelcem, da Egipčani doma razpolagajo vedno z zadostno oborože-no silo, da lahko z njo vsak trenutek nastopijo proti zunanjemu sovražniku, in to kljub temu, da ima Egipt stalno
50.000	mož v Jemenu za zaščito tamkajšnjega republikanskega režima.
Med Izraelom in arabskimi državami se je napetost v zadnjem času znova povečala. Vzrok za to poslabšanje je odločitev libanonske vlade, da bo začela kopati prekope za odvod vode iz reke Jordan v novo strugo, da na ta način prepreči izvedbo izraelskega načrta. Izraelci bi namreč radi z vodo iz Jordana namakali puščavo Negev. Izraelska vlada je obvestila zahodne demokratske države, da bo vztrajanje Libanoncev pri izvedbi gornjega načrta privedlo do vojne Izraela z arabskimi državami.
Syngman Rhee, ustanovitelj Korejske republike, je v 90. letu starosti umrl v prostovoljnem izgnanstvu na Havajskih otokih. Njegovo truplo so prepeljali v Seul, kjer so mu ne oziraje se na prejšnja nasprotovanja, izkazale časti vse demokratske politične stranke ter južnokorejske oborožene sile.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Gospodarske težave.
V zadnjem času se je položaj v nekaterih panogah gospodarskega življenja poslabšal, kar je zlasti zadelo delavstvo. Tako je med drugim prenehalo z obratovanjem več velikih mesnih industrij. Med drugim veliko mesno industrijsko podjetje Smithfield v mestu Zarate. Predstavniki izvoznih mesnih industrijskih podjetij, Swift, Armour, Anglo, Liebig y Bowril ter Wilson v izjavi tisku poudarjajo, da pod sedanjimi okolnostmi ter cenami za govejo živino ne morejo več obratovati, ker delajo z veliko izgubo. Ta da je lani dosegla višino 4 milijarde pesov. O kritičnem stanju v mesni industriji so predstavniki omenjenih velikih mesnih industrijskih obratov obvestili tudi vlado.
začasen dopust. Isto podjetje je začasno ustavilo delo tudi v velikih tvornicah za izdelovanje traktorjev in velikih Diesel motorjev.
Položaj v tovarni se je zaostril zlasti potem, ko je delavstvo prejšnji teden tovarniške objekte zasedlo in 34 uradnikov ter inžinerjev pridržalo kot talce. Pri tem je prišlo do hudih spopadov s policijo, v katerih je bilo na obeh straneh več ranjencev. Ker delavstvo kljub posredovanju guvernerja, ministrov provinc, vlade in cerkvenih oblasti tovarne ni hotelo zapustiti, je sodna oblast izdala razsodbo, da morajo delavci podjetje takoj izročiti lastnikom ter tovarniške objekte zapustiti. To se je zgodilo. Sedaj so razgovori za ureditev mezdnega spora, delo v tovarni se pa nadaljuje.
Položaj se je za delavstvo poslabšal tudi v velikih tvornicah FIAT Concord v Cordobi. V tem veleobratu je bilo delavstvo že dalj časa s podjetjem v mezdnem sporu. Te dni je vodstvo industrijskega veleobrata obvestilo 1200 delavcev, da ne računa več na njihovo sodelovanje, okoli 1700 pa poslalo na
Obvezen zdravniški pregled pred poroko
Vlada je objavila zakon, po katerem je v bodoče pred poroko obvezen zdravniški pregled tudi za osebe ženskega spola. Doslej je bil tak pregled obvezen samo za moške.
ODPRTO PISMO NIZOZEMSKEMU NARODU
Titovi komunisti imajo neprestano goste. Zlasti iz zahodnih demokratskih držav so jih veseli, da jih lahko vodijo ipo državi in razkazujejo to, kar naj bi prikazalo ustvarjalno in obnovitveno silo sedanjega komunističnega režima, da bi ga potem hvalili po svojih državah.
Tako je bil na počitnicah v Ljubljani tudi Nizozemec Johan Shol-tes, direktor festivala iz mesta Kerkrade. Med bivanjem v Ljubljani je med drugim navezal stike tudi s partizanskim invalidskim pevskim zborom, ki ga vodi prof. Radovan Gobec.
Po njegovi vrnitvi na Nizozemsko je morala o tem zboru zvedeti tudi „Harmonie de Nederlanden“, ki je partizanski invalidski zbor povabila na gostovanje na Nizozemsko od 18. do 23. junija t. 1. Zbor je bil naprošen, da nastopi 20. junija v dvorani Tivoli v Utrechtu s slovenskim koncertom v počastitev 20-letnice osvoboditve Nizozemske. Za 21. junija je pa bil na sporedu koncert in prijateljsko srečanje s pevskim zborom iz Brunssuma.
Nizozemska je demokratska, svobodoljubna in krščanska država. Zato je povabilo partizanskega invalidskega zbora iz Ljubljane na proslavo 20-letnice osvoboditve nizozemskega ljudstva iz nacistične okupacije vzbudilo pravo ogorčenje med slovenskimi demokratskimi izseljenci. Niso mogli verjeti, da na proslavi tako pomembnega dogodka v svobodoljubnem narodu sodelujejo kot častni gostje bivši partizani, ki so po Sloveniji med komunistično revolucijo uprizarjali grozodejstva ter so bili povzročitelji nepopisnega gorja^ med slovenskim narodom in tudi soustvarjalci sedanje komunistične diktature v Sloveniji, pod katero še danes ječi slovenski narod.
Da bi vsej nizozemski javnosti, političnim in cerkvenim oblastem ter gospodarskim ustanovam pojasnili položaj slovenskega naroda pod komunističnim totalitarističnim režimom, je v imenu Narodnega odbora za Slovenijo s sedežem v Clevelandu, ZDA, izšlo odprto pismo nizozemskemu narodu. Objavil ga je dr. Franc Lipovec, član Slovenske ljudske stranke in izgnanec nemškega okupatorja med II. svetovno vojno.
Odprto pismo je bilo poslano kraljici Julijani, vsem članom njene vlade, vojaškim poveljnikom, poslancem in drugim vplivnim holandskim osebnostim ter uredništvom listov.
Glasi se takole:
Ali so komunistični partizani v Ljubljani borci za svobodo?
Strašna prevara dobromislečega nizozemskega naroda
To pismo vam pošiljamo v pojasnitev hude nejasnosti.
Zadnje dni se je mnogo govorilo o nastopih komunističnega partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane na Nizozemskem.
Ti partizani so bili po časopisnih vesteh sprejeti na Nizozemskem kot „zavezniki v borbi za svobodo proti nacistični Nemčiji“.
Take izjave pa so velikansko in stra-
.	...	.	,	___ komisijo; te publikacije so: R. H. Mark-
hotno zavijanje resnice, da smo v ime-	.	...
,	. ,	, „ • ham: Tito’s Imperial Communism, izšlo
nu slovenskega naroda, žrtve komuni-	_	-ovvi. vr
.............. .	.	pri Harper G. Brothers Publishers, New
stične tiranije, prisiljeni nastopiti proti
York 1953.
naklonjenih virov. Omejili se bomo skoro izključno na objektivna poročila preiskav, ki jih je izvedla Podkomisija Ju-ridične komisije Senata Združenih držav Amerike za preizkavo, ki se nanašajo na dogodke na Balkanu in posebno še v Jugoslaviji pred vojno, med njo in po njej. To poročilo, ki vsebuje zbirko poročil, zasliševanj, dejstev in dokumentov, je izšlo 18. oktobra 1962, ter je bilo tiskano v U. S. Government Printing Office, Washington 1961 za uporabo Juridične komisije.
Razen tega uporabljamo nekatera dela, ki so jih napisali ameriški zgodovinarji, ki so bili v zvezi s senatno
takemu prikazovanju dejstev.
Sicer iz srca pozdravljamo, da je
Albert Seitz: Mihajlovic, Hoax or
bilo v zadnjih časih mogoče navezati Hero, izšlo pri Leight House Publishers, osebne stike med svobodnimi narodi za- 78 Blenheim, Columbia, Ohio, 1953. hoda in našimi rojaki v domovini in da je prišlo do izmenjav med našimi pevskimi zbori, glasbenimi in folklornimi skupinami na Nizozemskem.
Toda ta komunistični pevski zbor iz
Acta Moša Pijade (glavni ideolog jugoslovanskega komunizma).
Vse, kar navajamo v tem pismu, je vzeto iz uradnega Senatnega poročila in ostalih navedenih knjig, ter jih rade-
Ljubljane, katerega člani so prepričani volje damo na vpogled vsakomur, ki nosilci komunističnega režima, ki je j bi želel.
med vojno in po njej zabrisal vsako sled svobode v naši domovini; ti partijci, katerih mnogi bodo na Nizozemskem nosili na prših svoja partizanska odlikovanja, znak njihovega dejanskega sodelovanja pri grozotnih zločinih med vojno in po njej; ti, partizani si dovoljujejo, da jih na Nizozemskem časte kot prave borce za pravo svobodo proti nacistični Nemčiji.
Ti partizani imajo sedaj pogum proglašati se za zaveznike tistih, katerim smo na Nizozemskem postavili spomenike in jim polagamo vence.
Te dni, 29. junija, bosta guverner (province in župan mesta Maastricht uradno sprejela zastopnika komunistične Jugoslavije na Nizozemskem in mu priredila slovesno večerjo v navzočnosti drugih visokih dostojanstvenikov.
Sedaj ne moremo več molčati in moramo protestirati
Slovenija, federativna država Jugoslavije, ima strahotno vojno zgodovino — Slovenci niso imeli opravka z enim okupatorjem, ampak kar s tremi: z Nemci, Italijani in Madžari» Okupatorji so imeli zelo lahko delo, ker so komunistični partizani od trenutka, ko je nacistična Nemčija napovedala Jugoslaviji vojno, vso naslednjo dobo napadali zavedne Slovence ter jim zadali večjo škodo, kot sta jo prizadela dva brezsrčna okupatorja — nemški in italijanski ■— skupaj.
Dogodke med zadnjo vojno na Balkanu popisuje večje število znanstveno
Ko je bilo že popolnoma jasno, da grozi Jugoslaviji Hitlerjeva Nemčija in ko je Jugoslavija mobilizirala svojo vojsko, so komunistični tisk in mnogi drugi vodilni komunistični činitelji pričeli pravo gonjo proti mobilizaciji in proti pripravam za vojaško obrambo.
Komunistični propagandisti so po vsej Jugoslaviji v letu 1940 in v prvih mesecih leta 1941 storili vse, da bi čimbolj ovirali delo redne jugoslovanske vojske. Prigovarjali so mladim vojnim obveznikom, naj ne izpolnijo svojih častnih državljanskih obveznosti. Skušali so vplivati na javno mnenje, češ da se ni treba boriti proti Nemcem ampak proti Anglo-Amerikancem. Razpolagamo s številnim dokaznim materialom, iz katerega je razvidno, da je komunistična propaganda to res tako prikazovala: „Kdor se bori proti Hitlerju, se bori za anglo-ameriški kapitalizem.“
Dokler je veljala pogodba med Hitlerjem in Stalinom, se niso jugoslovanski komunisti borili proti Nemcem, ko so ti zavzeli Jugoslavijo. Nasprotno, začeli so gverilsko vojno proti redni jugoslovanski vojski, ki jo je vodil od vseh priznani general Mihajlovic, ki se je z vojaki umaknil po kapitulaciji Beograda v gozdove in začel z gverilo proti okupatorju.
To zadržanje jugoslovanskih komunistov je podobno francoskemu komunističnemu gibanju, dokler je trajal sporazum med Hitlerjem in Stalinom.
Jugoslovanski komunisti so bili pra-
zgodovinskih knjig. Zahod je sicer na- ! vi Stalinovi pristaši in kot taki so v sedel zaradi sp- e rdeče propagande tistih usodnih dneh bili najhujši so-kcmunističnemu oisovanju vojaških do- ! vražniki zavednega jugoslovanskega na-godkov, toda n ’rugi strani je tudi roda. (Glej: Poročilo ameriškega sena zahodu izšle mnogo knjig, ki polnijo nata, str. 48.)
police v raznih l-pjižnisali. Čeprav so1 Ko je Hitler 22. junija napadel So-slovenski, franc' - V nemški, in angle- ’ vjetsko zvezo, je zavladala med jugo-ški arhivi n" V . ■vnega materiala, slovanskimi komunisti velika zmešnja-ne bomo črpali podatkov iz teh virov. • va. Na Stalinov ukaz so jugoslovanski Ne želimo namreč, da bi nam mogli, komunisti podpirali Nemce; kakšno naj očitati, da se »-.odužujemo samo nam j bo torej sedaj njihovo zadržanje? Po
nekaj tednih negotovosti je prišel nov Stalinov ukaz: „Za vsako ceno dokopati se oblasti nad jugoslovanskimi narodi.“ Vse slovenske stranke so šle po okupaciji v ilegalo. Komunisti pa so ustvarili takoimen-ovano Osvobodilno fronto, se polastili vodstva te organizacije ter jo podredili popolnoma svojim lastnim interesom. Brez usmiljenja so nato začeli komunisti z likvidacijo vseh vidnih ali možnih nasprotnikov po svetovno znani krilatici: „Kdor ni komunist, je fašist“. Komunistična voditelja Kidrič in Kardelj sta ukazala odstraniti vsakogar, ki bi nasprotoval njihovemu komunističnemu načrtu. Uničiti je treba tudi vsakogar, ki bi v bodočnosti mogel nasprotovati komunistični nadvladi. Izvajanje tega ukaza so začeli z likvidacijo slovenskega rodoljuba inž, Fanouša Emmerja, predstavnika liberalne stranke, ki je vzdrževal zvezo med vodstvi slovenskih strank v ilegali in vojnim ministrom Mihajlovičem. Emmerjev načrt je bil združiti ljudstvo in vojsko v vsej Jugoslaviji v eno mogočno odporniško gibanje. To pa ni šlo v račun komunistom, zato so ga likvidirali. Isto se je zgodilo z voditelji drugih demokratičnih strank. Umorili so dr. Marka Natlačena, bivšega kraljevega governerja v Sloveniji in enega voditeljev (katoliške) Slovenske ljudske stranke. Umorili so Urankarja, voditelja socialdemokratske stranke, predsednika delavskega gibanja Fortunata Majdiča študenta J. Kiklja in F. Župca, pred stavnika študentskega odporniškega gibanja, itd. — Po Kidričevem in Kardeljevem nalogu so komunisti sestavili seznam Slovencev, katere je treba za vsako ceno odstraniti. Na tem seznamih so bila imena vseh bivših vodilnih oseb iz Slovenije, izobražencev, funkcionarjev, častnikov redne jugoslovanske vojske v ilegali, izobražencev, duhovnikov, voditeljev katoliških organizacij, skratka imena vseh, ki so kaj pomenili v javnem življenju, pa niso so glašali s komunistično ideologijo. (Glej dokumentacijo v knjigi J. A. Arneža: Slovenia in European Affairs, str. 108.)
V Ljubljanski provinci, delu Slovenije, ki je bila okupirana po Italijanih, so našli sezname, ki so jih sestavili komunisti, po katerih bi bilo treba likvidirati 50.000 oseb od celotnega števila prebivalstva 300.000. Na seznamu za občino Stari trg je bilo od 4500 oseb, kolikor jih je živelo v občini, namenjenih za likvidacijo 500 oseb. V občini Cerklje pri Kranju so praktično bile na spisku za likvidacijo vse vidne osebe iz krajevnih katoliških in drugih kulturnih organizacij. Iz bogate dokumentacije smo nakazali le nekaj številk in ugotavljamo, da je šlo tu za ljudi — stare in mlade —, ki so bili odločno proti okupatorju.
Komunistični partizani so izvajali svoje zločinske načrte z vdiranjem v stanovanja svojih žrtev, z napadanjem vasi, iz katerih so se možje umaknili v gozdove, da bi od tam delali proti okupatorju. Likvidirali so nedolžne ljudi, ki so pred njimi bežali, ter zažigali njihova zapuščena posestva. Nasilno so prebivalstvu odvzemali hrano in drugo premoženje. Na mestu so likvidirali vsakogar, ki se je branil oddati živila. Samo v ljubljanski pokrajini so do konca leta 1941 zaradi tega pomorili 7000 ljudi.
Komunisti so mojstrsko izvajali svoje peklenske načrte, česar niso mogli sami izvesti, so namesto njih izvedli okupatorji. Komunisti so včasih namenoma izvedli kako sabotažno dejanje, zaradi katerega je potem okupator izvedel razne krvave maščevalne represalije. Izdajstva in denunciacije so bila običajna komunistična sredstva. Zaradi teh umazanih ovadb je okupator poza-prl na tisoče nedolžnih slovenskih žrtev, in jih nato odvedel v razna zloglasna koncentracijska taborišča, odkoder se jih je le bore malo vrnilo. Hitler in Mussolini sta večkrat izrazila svoje zadovoljstvo zaradi pomoči, ki so jima dajali komunisti pri uničevanju slovenskega življa. Komunisti so namreč dali okupatorju legalno podlago, da je mogel izvajati represalije nad civilnim prebivalstvom, če so komunisti prisilili kmetsko ljudstvo, da jim je dalo živila, se je nad tem znesel okupator z najhujšimi represalijami, če so pa nasprotno kmetje ubogali okupatorja in odklonili pomoč komunistom, So se ti maščevali nad njimi.
Neki nizozemski časopis je te dni pisal: „Jugoslavija je v borbi proti Nemcem izgubila eno desetino svojega prebivalstva.“ Ne dvomimo o resničnosti dejstva, da je bila med vojno dese tina prebivalstva uničena. Toda največja laž je, da so te žrtve padle v borbi proti okupatorju. Največji del teh žrtev so povzročili komunistični partizani sami. Res je zelo nečloveško ravnal italijanski okupator v Sloveniji. V poročilu ameriškega senata so Nemci predstavljeni kot najokrutnejši, toda komunisti so jih prekosili. Pri svojem zločinskem pohlepu po oblasti nad jugoslovanskimi narodi se ti niso ozirali na nič.
V knjigi Moša Pijade beremo na strani 365—366 njegove izjave, iz katerih je videti, da je bilo Titovo delovanje med okupacijo naperjeno proti četnikom, borcem generala Mihajlovi-ča in nato proti vsem nasprotnikom komunizma.
Albert Seitz, ameriški zvezni oficir v Ištabu generala Mihajloviča, izjavlja v svoji knjigi Mihajlovic, Hoax or Hero, da je sam doživel, kako so komunistični partizani skočili Mihajlovičevim borcem v hrbet, ko so ti bili zapleteni v borbo z Nemci in kako so se ti morali istočasno boriti proti dvema napadalcema.
Na straneh 85—86 uradne knjige poročil ameriškega senata moremo brati o očitnem izdajstvu jugoslovanskih komunistov. Prevod -poročila je:
„V poletju 1942. je nemški inženir Karl Walter Ott, funkcionar nemške delovne organizacije Todt pripravljal izmenjavo 11 Nemcev za voditeljico komunističnega odreda partizanskih enot. Po tej srečno izvršeni izmenjavi je prišel v nemški generalni štab dr. Petrovič in se je nemškemu poveljniku generalu Glai-se-Horstenau predstavil kot partizanski general Velebit. Maršal Tito ga j-e poslal kot osebnega predstavnika nemškemu generalštabu s posebnim predlogom o pogojih premirja. Če bi Nemci zajamčili nenapadanje nu jugoslovanske partizane v določenem delu zapadne Bosne, potem bo Tito ustavil nadaljne partizanske napade proti Nemcem v drugih predelih Hrvatske. Kot dokaz v lojalnost njegovih izjav bo Tito prenehal do nadaljnjega z vsemi napadalnimi akcijami proti Nemcem.
General Glaise-Horstenau, je Ti tove predloge odposlal Himlerju. General Velebit je čakal na odgovor, bil nemški gost in je potoval z nemškimi papirji. Medtem, je prišel k Velebitu nov kurir iz Titovega glavnega štaba. Takoj po kurirjevem prihodu je general Velebit predložil nemškemu poveljstvu nov predlog: Tito je predlagal skupno akcijo
partizanov in nemških vojnih sil proti Anglo-Amerikancem, če bi se izkrcali v Dalmaciji.
Istočasno so v Pecsu na Madžar-» skem zajeli sovjetskega kurirja, pri katerem so našli Stalinov ukaz Titu, v katerem Stalin naroča Titu, naj popolnoma sodeluje z nemškimi vojnimi silami in naj se z njimi skupaj bori proti britanskim in ameriškim četam, če bi se izkrcale.
Nemško poveljstvo je ta dogovor potrdilo. Med tem dogovorom so sporočili Hitlerju, da so ujeli Stalinovega kurirja, pri katerem so našit prej omenjeni ukaz. Nemški vrhovni poveljnik in Himmler nista imela časa ukrepati. Morala sta se obrniti na Hitlerja, da bi on osebno odločit glede dogovora. Hitlerjev odgovor je bil: „Nikdar se ne smemo pogajati z uporniki! Upornike je treba postreliti."
Neki list iz Limburga je zapisal: ,Ti (komunistični partizani) so -bili naši zavezniki v borbi za svobodo.“
Ne, zapeljani Nizozemci, ne dobro misleči člani nizozemskega odporniškega gibanja, ne, gospod župan mesta Slenaken: Vaši zavezniki v borbi za svobodo so bili med drugimi na stoti-soče ljudi iz Jugoslavije, dobri domoljubi, ki so padli pod zločinskimi rokami in leže na pokopališčih v naši domovini.
Vaši zavezniki so tisoči zavednih demokratičnih Slovencev, ki so morali zapustiti svojo domovino zaradi komunistične tiranije in ki danes služijo svoj kruh kot begunci na tujem. Pravijo, da moramo po dvajsetih letih pozabiti na preteklost in začeti novo obdobje. Mrtvi ne bodo več oživeli, tisti pa, ki žive, morajo naprej živeti.
Kako radi bi izpeljali to krščansko misel, kot so jo izpeljali v povojni Nemčiji, ki je spet dobila svobodo. Toda v naši domovini ni govora o svobodi. Pri nas še živimo pod knuto komunističnih partizanov. Današnji dan je enak včerajšnjemu. Zamenjali so le barvo Hitlerjeve rjave srajce.
Pri Bogu vas rotimo, prihranite sramoto našim mrtvim in nam, ki smo žive priče strahotne, a brezplodne borbe za svobodo, da moramo gledati danes, kako v demokratični Nizozemski slave jugoslovanske komunistične partizane kot zaveznike nizozemskega odporniškega gibanja in kot borce za svobodo proti nacizmu.
Bruselj, junija 1965.
V tisku so spomini pok. generalštabnega polkovnika Vladimirja Vauhnika.
Pod naslovom NEVIDNA FRONTA bosta izšli v skupnem ovitku dve knjigi
1.	Na preži za Hitlerjevimi vojnimi načrti (17 poglavij)
2.	BBZ ali Ljubljana, važno središče obveščevalne službe med drugo svetovno vojno (18 poglavij)
Spominska proslava slovenskih žrtev v Mendozi
Mendoški Slovenci smo pod okriljem svojega Društva Slovencev v Mendozi priredili spominsko slovesnost ob 20-letnici največje naše narodne tragedije in odhoda v tujino v nedeljo, 11. julija. Imeli smo v načrtu datum en mesec
preje; pa smo morali prireditev preložiti, ker je bil g. nadškof odsoten.
Med razgibanimi pripravami je omembe vredno, kako smo po dolgem iskanju uspeli in dobili za poklonitev pred spomenikom generala San Martina našo himno Naprej, zastava slave v priredbi za vojaško godbo. Ob poslušanju domobranske godbe na plošči in iz pesmarice za moški zbor nam jo je za godbo priredil kapelnik vojaške godbe mendoškega „Liceo Militar“ ter nam jo z veseljem poklonil.
V nedeljo, 11. julija smo se tedaj’ zbrali k spominski maši v baziliki sv.’ Frančiška. G. nadškof je z veseljem pristal na našo prošnjo in dovolil kon-celebracijo. V slovesnem sprevodu so med petjem skladbe „Tu es Petrus“, ki jo je pel naš zbor, pristopili k oltarju trije celebrantje: g. mendoški nadškof msgr. Alfonz Marija Buteler, župnik pri Sv. Rozi č. g. Ivan Tomažič ter mendoški slovenski dušni pastir č. g. Jože Horn, oba slovenska duhovnika mendoške nadškofije s svojim ordinarijem.
Pomen koncelebracije je razložil č. g. Coneatti; prvi molivec pa je bil g. Jure Bajuk. Pevske dele je izvajal naš
zbor, dočim je med obhajanjem prepevalo vse ljudstvo.
Sv. maše so se udeležili zastopniki kopnih in zračnih vojaških sil v Mendozi, podrektor mendoške univerze „Cu-yo“ ing. agr. M. Booklet, člani hrvaške, ukrajinske ter slovaške narodne skupine, obilna množica domačinov ter slovenska narodna skupina.
Cerkev je bila res nabito polna, že dva dni preje so radijska poročila obveščala mendoško javnost o naši spominski proslavi.
Med sv. mašo sta slovenska duhovnika menjaje brala berilo in evangelij najprej v kasteljanščini nato pa v slovenskem jeziku. V govoru, ki ga je imel g. nadškof, je izvajal naslednje misli:
„Moji ljubljeni verniki! Pravkar smo poslušali berilo sv. apostola Petra in Matejev evangelij v dveh jezikih: v našem domačem kasteljanskem in v jeziku slovenske narodne skupine, ki je pred 20 leti zapustila svojo domovino in se nastanila tu v Mendozi.
Dragi moji slovenski verniki! Po srečnem naključju sta današnje berilo in evangelij nadvse pomembna vprav za vašo spominsko priložnost. Globoko so me pretresle ob misli na vas besede sv. apostola Petra, ko pravi- ‘če bi zaradi pravice tudi kaj trpeli, hlagor vam.’ Da, njegove besede veljajo danes v posebni meri vam: Srečni ste, ko ste mogli trpeti za pravico.

Na občnem zboru slovenske odvetniške zbornice v Ljubljani je bil izvoljen za predsednika Rudi Šelih. Odvetniki so na svojem letnem sestanku predvsem razpravljali o pripravah za novo zakonodajno ureditev odvetništva in služb pravne pomoči.
V Sloveniji je sedaj 154 odvetnikov. Na -občnem zboru so ugotavljali, da se mladi pravniki za odvetniški poklic dosti ne zanimajo, ker jim sedanja zakonodaja o odvetništvu ne nudi nobenih perspektiv. Po sed. zakonu npr. dobi odvetnik lahko najvišjo pokojnino 45.390 dinarjev. V primeru bolezni dobe mladi odvetniki nadomestilo za osebni dohodek šele čez mesec dni in podobno. Razen tega odvetniki po sedanjem zakonu sploh nimajo možnosti, da bi v okviru stanovanjskih skladov prišli do stanovanj. Prav tako so razpravljali o sedanjem tarifnem sistemu, ki temelji v bistvu na provizijah od vrednosti obravnavane stvari. Na občnem zboru so odvetniki predlagali, naj bi njihovo delo pri določanju plačila merili po vloženem delu in porabi časa.
. • Drago Ulaga, ki velja doma za enega najbolj razgledanih športnih strokovnjakov in pedagogov, je napisal knjigo: „Telesna kultura v mladosti, zrelosti in starosti“. Izšla je pri Državni založbi Slovenije. Ocenjevalec I. Struna je o njej napisal zelo pohvalno oceno, katero zaključuje z ugotovitvijo: „Ula-gova knjiga s kažipotom za zadovoljno zrelost in prijetno staranje s telesnim utrjevanjem, ki je prav gotovo edini te vrste ipri nas, zasluži samo priznanje in bi morala v roke vseh vzgojiteljev mladih ljudi, dragocene sadove pa bi lahko obrodila tudi med starejšimi letniki.“
Umrli so. V Ljubljani: Marija Okru-pa roj. Vrhove. Karol Florjančič, po-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
t Franc Schiffrer. V Ljubljani je po daljši bolezni umrl 27. julija 1965 katastrski inšpektor v pokoju Franc Schiffrer. Rojen 21. decembra 1891 v Žabnici na Soriškem polju kot najmlajši v številni družini, je prehodil vso znano pot kmečkih samorastnikov. Čeprav je bila kmetija trdna, ni bilo denarja za študij in tako se je mladi France z in-štrukcijami preživljal, da je mogel maturirati na kranjski gimnaziji. Po maturi se je vpisal na tehnično fakulteto na Dunaju, kjer je aktivno sodeloval pri „Danici“. Študij mu je prekinila I. svetovna vojna, ki se je je udeležil kot poročnik v Galiciji in na soški fronti. Po končani vojni je doštudiral v Zagrebu in bil nastavljen kot geometer v Kočevju. Tu se je znašel, čeprav v Slo-
klicni gasilec v ip., Frančiška Cotič roj. Centa, Jože Ivanc, upok., Muca Kajželj, Alojzija Ramor roj. Cerar, dr. Viktor Melliva, pravni svetnik v p., Jožefa Fink, Marija Bizjak, vdova, Slavko Križnar, Helena Meze, Fani Cvirn roj. Pečan, Marijan Povirk in Joško Bera-nič, upok. v Devici Mariji v Polju. Franc Gaber, šofer v tovarni aluminija v Str-nišču pri Ptuju, Frančiška Bokal roj. Zabret v Zajelšah, dr. Franc Marušič, direktor zavoda za zdravstvo v Novi Gorici, Janez Pregelj v Malem Polju, Angela Lužar v Žalni na Dolenjskem, Alojz Krajšek, zidarski delovodja v Celju, Angela Radanovič, roj. Robavs v Cerkljah, Nevenka Trtnik roj. Debevec v Kamniku, Janez Leben v Selcah nad Škofjo Loko, Josipina Novak, upok. v Kranju, Adolf Smrekar v Zadvoru, Jože Hribar, rudn. paznik v p. v Zagorju, Jožefa Hansa v Sp. Hrušici, Jakob Geč v Rakičanu, Joško Gruden v Št. Vidu pri Stični, p. Ladislav Pintar, frančiškan v Novem mestu, Zvonka Foršek roj. Novak v Novem mestu, Toni Bole, gost. in mes. v Mokronogu, Jernej Bukovec v V. Loki, Jože Žmavc, zlatomašnik in župnik na Gomilskem. Marija Avsenik roj. Globočnik v Begunjah, Anton Tepina, žel. upok. v Radovljici, Frančiška Židan roj. Trontelj v Zalogu, Ivan Sitar, bančni upok. v Litiji, Franc Manček, bivši pos. in gostilničar v Planini pri Sevnici, Janez Košenina v Goričanih, Andrej Vrešak, mizarski mojster v p. v Celju, Anton Lanišek, šofer v Kamniku, Franc Dolinar v Škofji Loki, Albina Šteh roj. Zupančič v Hruševcu, Polde Pirc, poslovodja kem. čistilnice v Krškem, Franc Likon, žel. upok. v Stari vasi, Jože Oberstar, pos., biv. obrtnik in trgovec v Sodražici in Matija Pečenik, zidar v p. na Dobrovi.
ARGENTINI
veniji, v narodnostno napetih razmerah, kjer so gospodarsko močni Kočevarji še vedno asimilirali slovenski živelj. V obrambo slovenstva sta skupno s pokojnim svetnikom Škuljem organizirala „Slovensko stražo na Kočevskem“, ki je nudila oporo zlasti narodnostno ogroženim posameznikom sredi kočevskih vasi. Druga svetovna vojna in okupacija sta mu prinesli celo vrsto križev in težav. V manj kot enem letu sta mu umrli dve hčerki, sam pa je čudežno ušel smrti ob znanem partizanskem napadu na Kočevje. Iz Kočevja se je pred koncem vojne z vso družino preselil v Ljubljano, kjer je potem pod novim režimom tih in nepoznan preživljal zadnja leta svojega življenja. Pokojni Franc Schiffrer zapušča v domovini hčerko Ireno, v Argentini pa sina Marijana z družino, ki jima izrekamo naše sožalje.
Komemoracija za msgra. Janeza Hladnika	Vsmk todan emu
V nedeljo, 25. julija t. 1. je bila po naročilu društva Zedinjena Slovenija v Slovenski kapeli v Buenos Airesu sv. maša za 20. junija t. 1. umrlega msgra. Janeza Hladnika, častnega predsednika predstavniškega društva v Argentini Društva Slovencev odn. sedanje Zedinjene Slovenije.
Sv. mašo je imel g. dr. Alojzij Starc. V cerkvenem govoru se je spominjal za slovenske izseljence v Argentini in za slovensko stvar sploh tako zaslužnega pokojnika zlasti kot duhovnika, ki je dolgo vrsto let deloval med njimi, v zadnjih letih svojega življenja pa razvijal izredno delavnost med argentinskimi verniki v delavski župniji sv. Jožefa Pompejskega v Lanusu.
Po sv. maši je bila v dvorani Slovenske hiše komemoracija za pok. mon-signorjem Janezom Hladnikom. Spominsko slavje je začel predsednik Zedinjene Slovenije g. Božidar Fink s krajšim nagovorom, v katerem je poudaril velike pokojnikove zasluge za slovenske naseljence v Argentini, nato pa je povzel besedo g. Rudolf Smersu, ki je v svojem spominskem govoru zlasti poudarjal naslednje misli:
CASTELAR-MORON
40 let duhovniške službe g. Matije i
Lamovška
Slovenska Pristava v Castelarju je doživela v nedeljo, 25. julija, velik ] praznik. Proslavila je 40-letnico maš-ništva svojega dušnega pastirja župnika g. Matije Lomovška.
Ob 10 dopoldne je ob številni udeležbi sprejela slavljenca v praznično urejenih šolskih prostorih, kjer je daroval sv. mašo, in z njim skupno zapela „Tebe Boga hvalimo“ za izpolnjenih 40 let plodovitega dela.
Po cerkvenem opravilu so prvi spregovorili jubilantu ■— svojemu dolgoletnemu katehetu — šolski otroci s pesmima „Katehet naš bod’ pozdravljen“ in „Oj, zato je v Sloveniji lepo“ ter izvirno Geržiničevo priložnostno pesnitvijo. Prisrčno in skrbno pripravljeno izvajanje pod vodstvom učiteljice ge. Marije Geržiničeve 'So zaključili z izročitvijo slovenskega šopka in jubilejnega darila vernikov g. župniku.
Sledile so iskrene in tople besede g. Franca Zurca krajevnemu dušnemu pastirju ob jubileju v imenu vseh vernikov. Kot predsednik šolskega odbora je izrazil čestitke in veselje g. Rajmund Kinkelj in podčrtal jubilantovo odlikovanje v ljubezni do Boga in do bližnjega.
Slavljenec se je zahvalil za vse prejete izraze prirediteljem, sodelujočim in navzočim ter prenesel pozornost slavja na slovenskega duhovnika, ki ie
Delo rajnega župnika msgra. Hladnika se nam je zdelo za časa življenja nekaj samo ob sebi umevnega. Ob smrti pa smo začutili, da je bilo to delo izredno, neprestano, brez počitka. Spomnili smo se, da je bil g. Hladnik tisti, ki nam je omogočil prihod v Argentino, da nam je bil za garanta, ko smo iskali stanovanje, da nam je poiskal službo, pomagal postaviti si lastni dom in nam vedno dajal poguma.
Izredno je bilo njegovo delo za nas, izredno pa tudi za domačine, kar je pokazal njegov pogreb.
Govornik je nato orisal pokojnikovo preprostost, ponižnost, ljubeznivost in njegovo silno delavnost. Moč za vse to pa je črpal iz svoje globoke božje usmerjenosti, iz neizčrpne ljubezni do Boga in bližnjega. Slovenskim izseljencem pa ni bil samo dušni pastir, ampak tudi kulturni delavec, svetovalec in pomočnik na vseh drugih področjih. Pomagal pa je tudi ostalim slovanskim bratom, zlasti katoličanom iz Jugoslavije.
Globoka vera in prava narodna zavest sta bili odločilni za njegov zgodovinski prelom v letu 1945. Ko je bila še
bil v preteklosti narodu posredovalec najvilšjih vrednot, kar naj bi naši skupnosti ostal tudi v bodoče.
Za vse navzoče je bilo na prostrani Pristavi pripravljeno praznično kosilo. Številni slavljenčevi duhovni sobratje so med tem — prihajajoč od dopoldanskih opravil po svojih bližnjih farah ■— obkrožili jubilanta. Med njimi dr. Al. Starc, ki je kot namestnik odsotnega direktorja msgr. Oreharja tudi v njegovem imenu izrekel čestitke, in prelat msgr. Novak z besedo priznanja prirediteljem, ki so s tem izpolnili svetopisemski nauk, ko so „luč postavili na mernik“.
Jubilant je nato pokazal darilo, ki ga je prejel — zlat kelih — se zanj zahvalil in ga določil za službo božjo na Pristavi.
Vse slavje je poteklo lepo, iskreno, mirno in dobrohotno, kot je jubilantova oseba.
RAMOS MEJIA
V soboto, 24. julija, in nedeljo, 25. julija, sta bili uprizorjeni igri Županova Micka in Čašica kave. O obeh bomo objavili poročilo v prihodnji številki.
SAN MARTIN
Slovenski pevski zbor v San Martinu
se je v nedeljo, 18. julija, odzval vabilu g. Jožeta Leskovarja in napravil izlet na njegovo posestvo v Pacheco. Kljub slabemu vremenu je bilo med izletniki zelo veselo razpoloženje in slovenska pesem je ves dan vrela iz srca. Ob zaključku so se pevci skupaj s člani odbora Slov. doma v San Martinu g. Leskovarju prisrčno zahvalili za ljubez-| nivo povabilo in bogato pogostitev. |
NJEN BLAGOSLOV Marijan Jakopič
Čutim, da se bliža moj veliki dan, — lep, kot trubadur bi prav mehko
igral —,
smrti bom svojo roko podal,
da bo konec teh večnih, bolečih sanj.
Čutim, da se bliža moj dan.
Nikogar ne bo, da mi roko poda, nikogar ne bo, da me pokriža preko
srca,
ne deklice, da- natrosi svežih rož nanj.
Nič zato. Večer bo gorel kot breskov
cvet,
da, tisti mehki večer 'za vasjo.
Na krhko svirel zaigral bo nekdo, da bo z nasmehom ugasnil poet.
skoraj vsa svetovna javnost pod vplivom komunistične propagande proti nam — protikomunističnim borcem in beguncem — je g. Hladnik hitro spoznal resnico in se postavil na našo Stran. Ni okleval, čeprav je tedaj večina izseljencev ploskala Titu. Izprosil ) je pri tedanjem predsedniku argentinske republike' dovoljenje za prihod 10.000 beguncev — starih in mladih, zdravih in bolnih. Izključno g. Hladniku se imamo zahvaliti, da smo danes tukaj in da smo zopet ljudje.
Ta jasen pogled na naše razmere doma je imel g. Hladnik do zadnjega diha. Tik pred smrtjo je napisal uvodnik v svoj farni list, v katerem je čudovito točno orisal potek dogodkov doma in z ognjevito besedo ipredočil svojim faranom največji zločin nad slovenskim narodom, ko so leta 1945 komunisti že po končani vojni, po grozovitem mučenju zverinsko pobili vso slovensko narodno vojsko.
To bodi tudi vsem nam opomin, da moramo ohraniti svež spomin na to strahotno slovensko tragedijo, da moramo o njej govoriti svojim otrokom, da moramo o njej neprestano pripovedovati svetovni javnosti. To delo je zlasti potrebno, ko pri nekaterih medli spomin na to strašno žrtev in se porajajo celo misli na koeksistenco.
Nato je govornik omenil še pokojnikove zasluge za ustanovitev Slovenske vasi v Lanusu ter je zaključil svoja izvajanja z mislijo, da ni dovolj, da Smo msgr. Hladnika postavili za častnega predsednika svoji matični organizaciji, ampak ga moramo tudi posnemati v njegovi živi veri, narodni zavesti, neprestanem delu, dobroti, ljubeznivosti in v razumevanju poslanstva, ki je vsakomur izmed nas naloženo.
Po govoru g. Rudolfa Smersuja so vsi udeleženci spominske proslave izmolili Očenaš za zaslužnega pokojnika.
Ob teh današnjih liturgičnih besedah, ki se tako pomenljivo prilegajo današnjemu zgodovinskemu dogodku, ste se zbrali na tem svetem kraju, da se ob oltarju pogovorite z Bogom in s prebi. Devico Marijo o vaših težavah in o vaši ljubezni do domovine. Dali ste izraza svojemu sočutju do trpeče domovine. In kakor je Kristus nekoč jokal v domovinski boli nad Jeruzalemom, enako imate tudi vi vso pravico; da žalujete in jočete nad usodo svoje domovine. Enajst stoletij je izžarevala duhovne vrednote in najvišjo kulturo ter sodelovala pri gradnji evropske civilizacije. Zdaj pa jo je zadela težka usoda.
Toda kot kristjani se morate vkljub žalosti nad njeno in vašo usodo zavedati, da ste po božji besedi — srečni, kakor ste slišali v današnjem berilu. Bog ima svoja pota, ki jih samo On razume in mi bomo svoj cilj dosegli edinole prečiščeni v trpljenju!
Druga beseda današnje liturgije pa nas uči, da v naših srcih ne sme imeti mesta Sovraštvo in maščevalnost. Kajti v evangeliju nam govori Matej: ‘<če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar!’
Dragi moji slovenski sinovi! Opustite torej vsa nižja čustva maščevalnosti ter sovraštva in molite za svoje preganjavce, da jih Bog razsvetli! (Naj | vam ho v zgled Kristus, ki je v smrt-1 nih trenutkih na križu molil za svoje sovražnike!
Z vso iskrenostjo se pridružujem vašim čustvom ob spominu na preteklo slavo vašega naroda, ki mu je Bog namenil, da je bil svetu zgled krščanskega življenja na vseh področjih, tudi v umetnosti.
Ob vaši spominski obletnici me prevzemajo čustva sočutja s težko usodo vaše domovine in z vašim trpljenjem ter prosim Vsemogočnega, da bi vaša dobra in plemenita čustva ter stremljenja dosegla končno zmago.“
Velika množica domačinov in Slovencev se je med prepevanjem španskih in slovenskih evharističnih hval- ! nie zgrnila k sv. obhajilu.	,
Po sv. maši smo se zbrali pred baziliko ob spomeniku generala San Martina. Policijska godba je odigrala obe himni, nakar sta predsednik Društva Slovencev ing. agr. Marko Bajuk ter g. Rudi Hirschegger položila pod spomenik velik venec z napisom „Sociedad Eslovena de Mendoza al Libertador de Los Andes“. Končno je stopil pred navzoče, med katerimi so bili vsi zastopniki oblasti, ki so prisostvovali maši, društveni predsednik ing. agr. Marko Bajuk ter imel v kasteljanščini naslednji govor:
„Dvajset let je preteklo od grozotnih dogodkov sredi leta 1945, ki pomenijo za slovenski narod največjo narodno tragedijo. Že preje je slovenski narod med drugo svetovno vojno moral prenašati krvavo trpljenje, ki sta mu ga zadajala nacizem in fašizem. Ob razkosanju in razdelitvi svojega narodnega ozemlja med tri okupatorske oblastnike je gledal, kako so mu prisilno mo-
bilizirani sinovi umirali na najrazličnejših svetovnih bojiščih, njegovi voditelji ginili v koncentracijskih taboriščih, cela naselja bila nasilno preseljena s svojih domačij v neznane kraje, in dragocena življenja padala pod koso okupatorjevih reprasalij.
Ko pa je večini narodov Zahoda zasijala zarja svobode, Slovenci niso doživeli te sreče, marveč so bili z drugimi narodnostmi Srednje in Vzholne Evrope obsojeni na tlačanstvo pod komunističnim režimom.
Ni bilo lahko delo potisniti v jarem narod, skoro povsem katoliški in v krščanski kulturi globoko zakoreninjen ter razgiban. Zato so valpti rdečega nasilja vršili svoje moriino delo že od leta 1941 z načrtnim pobijanjem vplivnih nasprotnikov režima, ki so ga hoteli uveljaviti. Spričo brezbrižnosti okupatorjev, ki so sami nad tem uživali, so dan na dan ipadala dragocena življenja duhovnikov, študentov, univerzitetnih profesorjev, pesnikov, pisateljev, predstavnikov političnega in socialnega življenja ter voditeljev kmetskega sloja.
V juniju 1945 pa je mednarodni komunizem vsemu temu divjanju dodal še najhujše grozodejstvo katynizma — pojem, ki se je porodil v Katynu na Poljskem na kraju, kjer so našli smrt s strelom v tilnik tisoči poljskih častnikov in ki danes služi za oznako posebnosti množičnega pobijanja — genocidna.
In tako je dvanajst tisoč mož in fantov junaške Slovenske narodne vojske pretrpelo najkrutejša nečloveška mučenja in s klasičnim strelom v tilnik končalo svoje življenje v ogromnih
skupnih jamah, kjer se je nagrmadilo na stotine in tisoče trupel.
S tem podlim zločinom so Se komunisti iznebili elite izobraženstva ter cveta mladine, ki se je z vso odločnostjo in z orožjem v roki v neuklonljivi volji, uprla nasilnemu komunizmu v sveti obrambi svojih domov ter krščanske kulture našega naroda.
To pobijanje pomeni po svoji občutni biološki škodi za približno poldru-gomilijonski narod pravcati genocidij!
Poleg tega je pa še na desettisoče Slovencev pobegnilo pred nasiljem in se zateklo v zdomstvo k tujim državam.
Mi, ki nas je usoda pripeljala v Argentino in smo se ustalili tu v Men-dozi, želimo v tem trenutku počastiti spomin Osvoboditelja Amerike generala San Martina, osebnosti globokega krščanskega prepričanja, ki je z mečem začrtal v bodočnost svoji domovini pot miru in svobode, ter obenem javno izpričati našo globoko hvaležnost do argentinskega naroda za njegovo gostoljubje, ki smo ga bili deležni.
Čut pravičnosti nam narekuje priznanje, da je imela Argentina največ človečanskega čuta ob sprejemanju beguncev v svoje naročje.
Ničesar nismo imeli, bili smo brez vsega: in ni nam Stavila za sprejem ni-kakih pogojev. Bili smo zgolj ljudje, možje in žene s kopicami otrok, ki smo potrebovali nove domovine, novega domačega krova.
To pač: edino, kar smo prinesli s sabo, je bila naša trdna volja posvetiti se
službi miru in svobode. In to svojo odločno voljo tudi danes slovesno ponavljamo!
Mi, ki poznamo razliko med svobodo in suženjstvom, med spoštovanjem in ponižanjem, med resnico in lažjo, med ljubeznijo in sovraštvom: dvigamo naše prošnje k Bogu, naj čuva in vodi argentinski narod, da bi Se ga nikdar ne polastile tuje ideologije, ki so nasprotne njegovemu narodnemu bistvu; in naj mu ohrani za vedno življenje v j miru ter svobodi, postavljeno na teme-I lje krščanskih človečanskih načel, kot ! dediščino velikega Osvoboditelja naro-I dov generala San Martina.
Za globoke in pretresljive besede, ki so tudi tukajšnje domačine očividno globoko prevzele, je bil govornik deležen iskrenega priznanja.
Naj še dodam, da je marsikomu od „naših“ srce zaigralo, ko nam je — po 20 letih zdomstva tukajšnja — argentinska godba, v počastitev naše svete borbe za domovino in .pravico, zaigrala našo „Naprej, zastava slave!1:...
Vso slovesnost v cerkvi ter pred spomenikom je tudi filmala tukajšnja televizijska postaja TV 89 Canal 7 Mendoza. Posebne pozornosti so bile deležne seveda naše narodne noše, ki so ob sprevodu v cerkev spremljale obe zastavi, prisostvovale maši ob oltarju ter se udeležile poklonitve ob spomeniku.
V poznih nočnih urah smo nato z nestrpno radovednostjo čakali, da smo se gledali med dnevnimi poročili v televiziji ter obnavljali lepe spomine na uspelo spominsko proslavo.
Bb.
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE
Slovensko kat. akad. starešinstvo v New Yorku je zaključilo letošnje poslovno dobo. V njej je imelo redno sestanke vsak drugi petek v cerkveni dvorani pri župniji sv. Cirila. Predavanja so bila zanimiva. G. dr. Janez Arnež je predaval o „Gospodarstvu v Sloveniji“, dr. Joža Basaj je prikazoval „razvoj dogodkov ob revoluciji“, g. Rudi Večerin je govoril o „rojstvu slovenske moderne“, vseuč. profesor g. dr. Peter Remec je imel referat o temi „Jugoslavija v odnosu svetovnega dogajanja'“. Zaključno predavanje je imel dr. Ludo-vik Puš. Govoril je o temi „Krščanska demokracija v sklopu svetovne politike“.
AVSTRALIJA
Slovensko društvo v Sydneyu je imelo 19. junija uspelo družabno prireditev pod naslovom Kresovanje. Čisti dobiček je šel v sklad za postavitev slovenskega doma v Sydneyu. Naslednja prireditev za isti namen bo vinska trgatev dne 10. julija.
Dramatski odsek Slovenskega društva v Sydneyu je dne 10. julija gostoval s Finžgarjevo dramo Razvalina življenja v avstralski prestolnici Canberra, v soboto, 31. julija, pa bo ponovitev iste igra v Sydneyu.
Poročili so se. V Melbournu: Janez Petkovšek in Ivana Kovačič; Ivan Barič in Irma Požvek; Ludvik Sterle in Rozina Žižek; v Adelaidi: George Kveder in Edda Citti; v Sydneyu: Otilio Savlje in Marija Negulič ter Alojzij Grzelj in Jerica Žakelj.
PO ŠPORTNEM SVETO
V	Škofji Loki je bilo 23. maja veliko motociklistično prvenstvo za „Nagrado Loke“. Dirke so bile na prenovljeni dirkalni progi dolgi 4.500 m, ki so jo tekmovalci morali prevoziti desetkrat. Tekmovalo je 80 tekmovalcev iz 15. držav Evrope, Avstralije, Afrike in Amerike. Gledalcev je bilo okrog 30.000, tekmovalci pa so porušili le en sam rekord — v kategoriji 500 ccm prikolice, kjer sta Deubel—Hoerner (Z. Nemčija) dosegla hitrost 123,664 km na uro. V kategoriji do 50 ccm je Anscheidt (Z. Nemčija); 105.744 km|h, tretje mesto pa je zasedel Kamničan Janko Štefe. V kategoriji do 125 ccm je zmaga Eser (Z. Nem.) s 118.595 km|h, Slovenec Leon Pintar pa jc bil drugi. Coulter (Irska) je bil prvi v kategoriji 250 ccm, Janko Pintar pa peti. V naslednji kategoriji do 350 ccm je zmagal De Kock (Južna Afrika), do 500 ccm pa Young (Anglija).
Odbojka: V Zvezni odbojkarski ligi, ki je pričela s tekmami maja, so letos trije slovenski klubi: Ljubljana, Branik-Hoče in Fužinar iz Raven, vendar nimajo posebnih izgledov, da bi se uvrstili na prva mesta, za katere se bodo potegovali Mladost in Zagreba, Železničar in Partizan, oba iz Beograda.
V	Slovenski odbojkarski ligi pa so med kandidati za prvo mesto Jesenice, Kanal, Hoče. Za naslednja mesta pa se ■bodo borili Novo mesto, Maribor, Žirovnica, Triglav, Kranj, Črnuče in Kamnik
V	ženski Zvezni odbojkarski ligi zastopata Slovenijo ekipa Ljubljane in Maribora, ki pa nimata posebnih upov, in se bosta morali dobro potruditi za obstanek v ligi, kajti v prvih treh kolih še nista zmagali.
V	Slovenski nogometni ligi je tik
pred koncem huda borba za prvo mesto
med Aluminijem iz Kidričevega (Strni-šče pri Ptuju), Slovanom iz Ljubljane in Železničarjem iz Maribora. Do konca prvenstva so ob koncu maja manj? kala še 4 kola. Aluminij je imel 31 točk, druga dva pa po 29. Delamaris iz Izole pa je obsojen na izpad, ker je do tedaj zbral le 5 točk, predzadnji je bil Hrastnik s 16 točkami.
Vestnik SFZ
'Letošnji športni dnevi v Lanusu so imeli posebno svečan začetek. Prvič je zadonela mladinska himna. Besedilo je delo dr. Tineta Debeljaka, uglasbil jo je pa dr. Franc Cigan. Dobili smo jo ob 20-letnici zdomstva. Himna izraža miselnost slovenske zdomske mladine, je polna upanja in vere v naš rod in v ideale, za katere so se borili in padali naši bratje in starši. Pove, da je po 20 letih misel slovenstva pri naši mladini prav tako odločna, kot so jo imeli naši očetje. Izpoveduje našo voljo za dosego ■naših pravic. Predstavlja mladostni ■ogenj, ki se bo čez leta izpremenil v železno voljo braniti demokratske kršč. pravice in ki bo terjal svobodno slovensko zemljo.
Pojmo mladinsko himno z vso dušo [ in srcem, da doseže njen glas našo do-j' movino, kjer mladina ne živi v svobodi kakor mi. Združimo se v eni skupni li misli: Slovenec sem in bom.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo, j 1. avgusta, po mladinski maši v Slo-venski hiši. Predavanje in razgovor g. Tineta Vivoda o športu.
Za odbojkaško reprezentanco SFZ bo po sestanku kosilo, nato pa trening v Moronu.
8. avgusta bosta imeli mladinski organizaciji SDO in SFZ družabni popoldan. Pričetek ob 16.30. Vabljeni!
Drugo kolo turnirja v šahu in ping- J pongu bo v soboto, 31. julija, in sicer: I Morón—Lands v Moronu in San Justo —Ramos v San Justu.	|
■ OBVESTILA
Sestanek SDO Morón bo v soboto, j 31. julija, ob 17 na Pristavi.
Posvet upravnega odbora s člani Slomškovega doma, bo v soboto, 31. julija ob 8 zvečer. Na sporedu razgovor o gradbenih načrtih.
V nedeljo, 1. avgusta, bomo v Slovenskem domu v Berazateguiju proslavili spomin dvajsetletnice mučenilštva naših junakov. Ob 4 popoldne bo sv. maša v farni cerkvi v Villa Espana, ki jo bo daroval č. g. Guštin Jože, nato t pa bo proslava v domu. Vabljeni!
, Tečaj dr. Fi*anceta Prešerna v Ca- ; J stelarju bo imel v nedeljo, 1. vagusta,
ob 15 na Pristali roditeljski sehtanek I združen z občnim' zborom. Na sestanku bo predavanje in razgovor o spolni vzgoji mladine. >
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v nedeljo, 1. avgusta sestanek, na katerem bo g. Vili Potočnik predvajal barvaste skioptične slike v svojega potovanja po Evropi. Začetek ob 16.
„Pot Marineria na Mars“ nam bo razložil dne 1. avgusta ob 10 v Slovenskem domu v San Martinu g. J. Hafner.
Dramatski odsek društva Slovenska vas bo igral v soboto, 7. avgusta, ob 20 in v nedeljo, 8. avgusta, ob 15.30 Marijan Willempartovo dramo Zadnji krajec. Tridejanka, ki se vrši v Buenos Airesu v prvih letih po našem prihodu. Režija: Maks Jan; scenerija: Tone Novljan. Sovaščane prosimo, da se udeleže igre že v soboto zvečer.
„Filmski večer“ bo v domu v San Martinu v soboto 7. avgusta ob 21. G. Jože Leskovar bo predvajal več zani mivih in kulturnih filmov. Pred in po prireditvi bo v (lomu na razpolago večerja (koline).
VI.	kulturni večer SKA bo v soboto. 7. avgusta, ob 19 pri Bullrichu, Saran-di 41, Capital. Predaval bo g. Karel Rakovec o programiranem pouku in strojnih učilih.
Letošnji, XIII. socialni dan bo v
nedeljo, 8. avgusta 1965, v Slovenski hiši. Ob 8 bo sv. niaša, ki jo bo daroval g. dr. Alojzij Starc. Potem sledijo predavanja: g.| Ruda Jurčec: Skrb dr. J. E. Kreka in dr. Antona Korošca za slovensko izobraženstvo in kulturni napredek naroda; g. prof. Alojzij Geržinič: Izobraženec v družbi; g. Tine Debeljak (mlajši): Slovenski izobraženci v Argentini. Predavanjem bo sledila debata. Vsi rojaki vabljeni, da se udeleže tega socialnega dneva.
Sanmartinska dekleta, članice in mladenke SDO, imajo izlet v La Plato v nedeljo, 8. avgusta. Odhod točno ob 7 s posebnim avtobusom izpred doma v San Martinu. Hrano prinesite s seboj. Povratek popoldne, da se bomo lahko udeležile kolin v domu. Vabljene!
Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo, 1. avgusta po mladinski maši v Slovenski hiši. Dekleta vabljena!
Romanje Družabne pravde bo na Marijin praznik, v nedeljo, 15. avgusta, v cerkev Marije Pomočnice v Don Bo-scovem zavodu v Ramos Mejia. Začetek ob 11. Spored: romarski shod, na katerem se bomo spominjali socialnega dela dr. J. E. Kreka ob 100-letnici njegove smrti; sv. maša; skupni asado v Ateneo (kjer se vsako leto vrši misijonska tombola), litanije. Poleg članov in prija-
teljev Družabne pravde vabimo na romanje vse rojake iz Ramos Mejia in San Justa.
Srečanja s slovenskimi književniki
je naslov predavanja g. dr. T. Debeljaka, ki bo na prosvetnem večeru Slomškovega doma v soboto, 14. avgusta.
NAŠ DOM SAN JUSTO
PONOVITEV KOLIN
1. AVGUSTA 1965
Ker pri zadnjih kolinah nismo mogli zadostiti vsem številnim prošnjam, smo prisiljeni ponoviti. Od petka dalje bodo vsem na razpolago, ipa tudi sobotnim in nedeljskim obiskovalcem Našega doma bomo postregli z okusnimi kolinami
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional d« la Propiedad Intelectual No. 817.086	
:
PRISTAVA
»
t» *>	•»
: ...
: Na praznik naš domač’
j bit’ ne sme drugač’,
i da primemo za meč:
; prešiču glavo preč!
■
■
8. avgusta 1965
»
S Krvavic, pečenke, pečenic bo to-■
! liko, da jih bodo gostje lahko od-:	nesli še domov.
ESLÖVENIA LIBRE
Editor responsable: MÜoe Star» Redactor: Joe« Kroaolj Redaction j Administnwàón : Ramon Falcon 41*58, Buenos Aina
T. E. 69-9503 Argentina
Naročnina SWbodne Slovenije za let» 1965: za Argentino $ 1000.—; za Sever-no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ae pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Air«. T. E. 33-7213
r^:™^Fi^Avir
ODVETNIK
[ Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
■
■	Uradne ure 17—20
5 •
: Na telefonu 93-0719 tudi dopoldne
JAVNI NOTAR
Frandseo Rani Cascante
Escribano Pliblico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Slomškov dom
v soboto, 7. avgusta v nedeljo, 8. avgusta
KOLINE
Vsi lepo vabljeni!
SLOVENSKI ROM V SAN MARTINE
Na splošno željo rojakov bomo pripravili
v nedeljo, 8. avgusta, ob kakršnem koli vremenu
DRUGE KOLINE
Klobase bodo na razpolago že v soboto zvečer pred in po filmski predstavi.
Sodeluje Moulin Rouge
V okviru počastitve spomina narodnih junakov ob 20-letnici njih velike žrtve, bo igral dramatski odsek društva Slovenska vas v soboto, 7. avgusta ob 20 v nedeljo, 8. avgusta ob 15.30
tridejansko dramo
ZADNJI KRAJEC
Avtor: Marijan Willempart Režiser: Maks Jan Scenograf: Tone Novljan
Začetek točen — Vljudno vabljeni!
Predno naložite svoje prihranke drugod ali jih spravite pod blazino; predno iščete posojilo ali kupite avto ali hišo na obroke, oglasite se pri nas in ne bo Vam žal.
Za zaupno informacijo smo Vam na razpolago
ob sobotah od 16—20
ob torkih od 18—20
in ob nedeljah od 9—11 (dežurna)
v naših novih prostorih BARTOLOME MITRE 97 in MORENO Ramos Mejia T. E. 658-6574
SLOVENSKA HRANILNICA
(c. c. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Saj smrt je le vstopnina v paradiž
V domovini je dne 27. julija 1965 umrl najin
oče
Franc S chi f fr er
katastrski inšpektor v pokoju
Irena in Marijan z družino Ljubljana, Buenos Aires
NASI
MLADINI
Leto II.
Št. 14
Urejuje: MARTIN MIZERIT
LEGIONARJI, DOMOBRANCI...
IV.
Obmolknil sem. Tudi Marko je kar molčal. Dolgo, dolgo.. . Sam Bog ve, kaj je premišljeval.
Čez čas sem naidaljeval: „Razbegle Vaške straže, razne Legije —- no vsi, ki so se tedaj rešili komunističnega klanja, so se kmalu na to združili v Slovensko domobranstvo, ki je bila prva Slovenska narodna vojska! Ta naša slovenska, vojska je bila kmalu tako dobro pripravljena, da je očistila vsaj tisti del Slovenije, ki so jo zasedli Italijani, vseh komunističnih čet lažne Osvobodilne fronte. Spet je zasijal dih svobode nad našo domovino!
Kjerkoli so se pokazali domobranci, so komunistični partizani izginili, kakor da bi jih veter odpihnil.
Tako je šlo to do leta 19U5. Takrat smo že vsi vedeli, da gre dniga svetovna vojna h koncu. Angloamerikanci, ki so se izkrcali v Franciji, so prodirali z zahoda; Rusi — komunisti z vzhoda. Rusom mi nismo mogli zaupati. Kako moreš zaupati komunistu, ki laže, kadar mu pač kaže!
Tudi komunistični partizani so izkrcali svoje tolpe v Dalmaciji -— Jadranskem morju — in prodirali proti Sloveniji. Partizani so bili dobro oboroženi — saj so jih oborožili „zavezniki“. S svojo „politiko so tudi prepričali „zaveznike“ — Angloamerikance, da se domobranci borijo proti njim. Domobrancem ni kazalo drugega, kakor da se umaknejo iz Slovenije. Nekaj jih je šlo v Italijoi, večina pa na Koroško, v Nemčijo. So pač pričakovali, da jih bodo Angleži in Amerikanci sprejeli kot svoje zaveznike, kar so tudi bili.“
„In jih niso, kajne?“ me je prekinil Marko.
„Kako veš, da ne?“ sem osupnil.
„Oh, kadar kdo omenja Angleže, se moj očka razburi, da je kar čudno,“ je povedal Marko.
„No, morda, ima tvoj očka prav,“ sem dejal fantiču. „Pa bova o tem še drugič govorila, če te ta zadeva zanima.“
„Veste, da!“ je Marko pritrdil.
Mirko Kunčič:
MATI
Vse je tiho, vse že spi, mati žalostno bedi; mehko njena drobna roka boža bolnega otroka.
Misli njene pod nebo kot v procesiji gredo. —
Bog bo sinku zdravje vrnil, materi solze otrnil.
Mirko Kunčič:
Računska ura
Pišem se Martin Kosabrin. Ko sem bil še prav majhen, so mi rekli Martinček Kosabrinček. Komaj leto dni sem bil star, že sem znal lezti po vseh štirih in z nosom pisati po tleh. Tako spreten in ukaželjen sem vam bil! Ko sem bil star pet let, mi je boter Luka rekel: „Fant, iz tebe bo še nekaj! Ušesa ti štrlijo narazen; gotovo bi rad vso j učenost tega sveta potlačil vanje.“ j Ni se motil dobri mož. Ko mi je bilo osem let, sem bil v prvem razredu ljudske šole zmerom prvi: prvi v zadnji klopi, prvi med razposajenci, prvi v kotu in prvi pri vratih, ko je bilo pouka konec. Zmerom prvi!
Imeli smo računsko uro. Gospod učitelj nas je vprašal:
„Kdo mi ve povedati, koliko je pet jabolk in ipet hrušk skupaj ?“
Boštjančkov Pavlek je dvignil roko in zadrdral:
„Pet jabolk in pet hrušk je skupaj deset hrušk.“
„Prismoda,“ ga je zavrnil gospod učitelj. „Kako naj bi se jabolka spremenila v hruške?“
Gorjančev Drejc je dvignil roko in zadrdral:
„Pet jabolk in pet hrušk je skupaj deset jabolk.“
„Prismoda,“ ga je zavrnil gospod učitelj. „Kako naj bi se hruške spremenile v jabolka?“
Tedaj sem dvignil roko jaz, Martin Kosabrin, in ponosno rekel:
„Pet jabolk in pet hrušk je skupaj deset sadežev.'“
Gospod učitelj se je tako zavzel, da je postal rdeč kot kuhan rak. Obrisal si je potno čelo, me sumljivo pogledal in vprašal:
„Kje si pa to učenost pobral?“
„Pri stricu Maticu,“, sem odkritosrčno priznal.
Gospod učitelj se je navihano nasmehnil in rekel:
„Dobro. Potem bom stricu Maticu dal v računstvu odličen red, tebi pa — figo.“
In tako se je zgodilo.
PISAN DROBIŽ Besedna uganka
Prav majhen sem možiček in v pravljici živim.
Obenem sem pa ptiček, ki v luknje rad bežim.
Odbiralnica
Lastovica, stanovanje, nagrada, hvaležnost, aluminiji, aceton, enačba, Amalija, Alojzij, Ana.
Vzemi iz vsake besede ipo dve zaporedni črki, iz zadnje samo eno. Dobiš zelo važen slovenski pregovor!
Rešitve v prihodnji številki.
Naši pregovori — O naglici
Naglica ni nikjer prida.
V naglici narejeno, gotovo skaženo. «
Naglica je le v boju dobra.
Naglica je dobra le, kadar bolhe ; v	■
loviš.	:
Rešene uganke iz prejšnje števiJEe Besedna uganka: Uganka. — Rek Mladost je norost (To pot je tiskarsk: škrat spremenil prvo črko prve besed« iz M v U, kar je gotovo motilo nekatere reševalce. Upajmo, da bomo tega „škrata“ kmalu ukrotili!)