OBRTNI VESTNIK
Strohoonl list za pouzdigo in napredek obrtništoa Drauske bananine.
»OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20'— posamezna številka . . Din 1*—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1932.	Štev. 32.
Ustroj gospodarskih zbornic
Beograd, 4. avgusta. AA. Minister za trgoviino in industrijo ie v soglasju z ministrskim svetom predpisal uredbo o trgovskih in industrijskih ter obrtniških zbornicah. Za zastopanje, zaščito m pospeševanje gospodarstva v Jugoslaviji obstojajo zbornice, ki obsegajo vso trgovino, industrijo^ im obrt. V trgovino spadajo tudi denarništvo. gostilničarsko, pomorstvo, rečna plovba in prometni posli, v industrijo pa ladjedelstvo, rudarstvo in toipdilniStvo. Zbornice so po tej uredbi javno-pravne ustanove in posvetovalni organi državnih obla.stov ter samoapraivniih teles v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarskimi in socialnimi problemi. Zbornice so dolžne v svojem delovanju upoštevati splošne interese narodnega gospodarstva v svojem področju, kakor v področju vse države. Poleg nalog, ki jih nalaga zbornicam uredba, morajo vršiti tudi druge posle, ki se jim nalagajo s posameznimi zakoni, uredbami in pravilniki. Med drugim morajo n lastne pobude ali pa na zahtevo proučevati razna gospodarska vprašanja, zasledovati pojave gospodarskega življenja in o vseh teh vprašanjih predlagati oblastvom svode mišljenja in svoje predloge. Dajati morajo mišljenja o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki so važni za gospodarstvo. Dalje imajo nalogo. da zbirajo in obdelujejo statistične podatke o stanju gospodarstva v svojem področju, d« vodijo registre podjetij, da zaznamujejo in registrirajo trgovinske običaje svojega področja, da izdajajo uvere-nj« o izvoru blaga, legitimacije trgovskim potnikom, da sodelujejo pri ustanavljanju zavodov ali razstav za pospeševanje gospodarskih panog, da ustanavljajo strokovne šole, vzdržujejo stalna razsodišča za spore gospodarskega značaja, da imenujejo revizorje trgovskih knjig, da prcdlnaaio strokovne razsodnike, da prirejalo gospodarske ankete, predlagajo trgovinskemu ministru letna poročila in vršijo nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami no obrtnem zakonu.
Ustroj in teritorij zbornic
Po tej uredbi bo v naši državi 19 gospodarskih zbornic, in sicer:
1. Trgovska zbornica v Beogradu s področjem uprave mesta Beograda, srezov .id. Sremska Mitroviča. Ruma. Zemun in Pančevo iz dunavske banovine, vse področje dunavske banovine južno od Save in Duna-va. 6 srezov dr inske banovnie. vsa moravska banovina in 7 srezov vardarske banovine.
2. Industrijska zbornica v Beogradu z
ist-m nodročiem kakor trgovska.
3 TrgovSko-induStrijska zbornica v Zagrebu s področjem savske banovin"1 razen področja, ki pripade zbornici v Osijeku.
4. Trgovska Industrijska zbornica v Osi-ieku. ki obsega sreze Virovitien. Slatina. Douji Mihoniac. Vnlnovo. Našlce. Ositek, Dnruvar Pakrac. Požega. Diakovo. Vin-loovd, Vukovar. Novska. Nova OradUSka. Rrn/4 nn Snv* ip /tunan;a ter sreze Dnrdn in Retina Skob Iz donavske banovine
v Trnovska- industrijska zbornica v Velikem Beekereku s rmdročiem dunavske banovme severno od Donavo in vzhodno od T'«e. razen s-e73 Pančevo.
d Trgovska industriiska zbornica v Sarajevu s nodročiem drinske banovine fra-zen 6 srezovV nodalie s srezov iz zetskc banovine tn 2 sreza iz m-trnorske banovine.
7 Trgovska industrijska zbornica v Ba-nDlaki s nodročiem vrbaske banovine.
S	Trgovsko-!ndiistri islm zbornica v SkoP-Hu s teritorijem vnTdaipske banovine, raizen 7 srezov, ki nrinadaio beograiski zibom'Vi
0 Trgovsko-’*>diistriiska in obrtniška zbornica v Ljubljani s področjem dravske banovine.
10. Trgovsko-industriiska in obrtniška zbornica v Novem Sadu s teritorijem dunavske banovine severno od Dunnva in za-nadno od T;se ter srezov Ilok. Tnig in Stara Pazov« iz iste banovine.
11 Trgovskn-industrijska in obrtniška zbornica v Splitu s nodročiem primorske banovine razen srezov Ko n i V in Mostar.
12.	Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Dubrovniku, ki obsega »reze Dubrovnik Roka Kotorska. Trebim je. Lju-binie. Gaoko. Ril ječa in Nevesinie iz zet-she banovine.
13. * TrgovSk«-industrijska in obrtniška
7,bornica v Podgorici zc vse ostale sreze zetske banovine.
14. Obrtniška zbornica v Beogradu s
poiuročjem ostalih beograjskih zbornic, ki na obsega tudi teritorij severno od Dunava >n vzhodno od Tise in ne obsega srezov iz vardarske banovine
15. Obrtniška zbornica v Zagrebu z istim področjem kakor trgovsko-industrijska.
16. Obrtniška zbornica v Osijeku z istim področjem kakor trgovsko-industrijska.
17. Obrtniška zbornica v Sarajevu z ■Štirn področjem kakor trgovsko-industrijska obsegajoč pa tudi sreze Travnik in Lj-ubič.
18 Obrtniška zbornica v Banjaluki z
istim področjem kakor trgovsko-ind-ustri«-s k a,
19. Obrtniška zbornica v Skoplju s področjem vse vardar.,Ke banovine.
Vsega je torej 19 zbornic, in sicer 1 trgovska. 1 'ndustrijska. 6 trgovsko-industrij-skih, 5 •trgovsko-industri jko-obrtniških Vi
6	obrtniških.
Zbornice lahko na 'svojem področiu z udobrenjem bana Ustanovijo ekspoziture, kj >. je to potrehn >. Na podlagi uredbe pa se morajo ustanoviti naslednje ekspoziture:
V	Nišu od beograjske trgovske in beograjske, obrtniške zbornice, v Velikem Bečke-reku od beograjske obrtniške zbornice in na Sušaku oid zagrebške trgavsko-indu-strijske zbornice. Zbornice smejo tudi izven svojega sedeža prirejati odnosno vzdrževati redne zbornične dneve, na katerih se lahko rešujejo posli gotovega zborničnega področja.
Po uredbi pripadajo zbornici vse fizične m pravne osebe, ki izvršujejo obrt v sniisiu obrtnega zakona ali pa se bavijo z gosoo-darskimi posli, navedenimi v tj 394. oort-nega zakona, najsi imajo na področju sedež podjetja ali pa samo podružnico. Zbornici pripadajo tudi državna in samoupravna podjetja iz dotičnega teritorija Vsa državna obiastva in ustanove, kakor tudi vsa upravna telesa in njihove ustanove morajo po tej uredbi dajati zbornicam na zahtevo vsa pojasnila in vse podatke, ki so zbornicam potrebni pri vršenju 6vojih nalog. Pristojni ministri lahko projekte zakonov, uredb in pravilnikov pošiljajo zbornicam
v	izjavo. Prav tako lahko zahtevajo izjavo zbornic v pogledu mednarodnih pogodb in trgovinskih konvencij. Zbornice so dolžine, da zahtevano mišljenje prodlože pravočasno ministrstvom. Tudi vse prisilne strokovne organizacije so dolžne dajati zbornica zahtevane podatke, sicer zbornica lahko kaznuje elane upra-ve z denarno globo
Organi zbornic
Uredba določa naslednje organe zbornic: 1.) Zbornični svet, 2.) predsed.ništvo, 3.) odseki, 4.) stalni In specijalni odbori, 5.) zbornični urad, ekspoziture i.n zastopstva, število članov zborničnega sveta se odredi s statutom zbornice, vendar ne more biti večje od 70. Vsak svetnik ima namestnika, njegov mandat pa traja 6 let. Vsaka 3 leta se obnavlja polovica svetnikov. Zbornični! svetniki vršijo svojo dolžnost brezplačno •in nimajo pravice na kakoršnokoli dnevnico. Pravico volitev zborničnih svetnikov ima vsak pripadnik zbornice, ki je državljan kraljevine Jugoslavije. Volilno pravico vrši vsak pripadnik po pravilu preko svoje prisilne organizacije.
Odseki zbornic se določajo s statutom glede na številčno razmerje pripadnikov posameznih gospodarskih panog In na spe-eijalno važnost za zbornično področje. Zbornice lahko ustanovijo stalne odbore, 7,lasti nadzorstveni odbor, disciplinski odbor, kmetijski, odbor, odbor za finančna, davčna in carinska vprašanja, socialno-po-litični odbor, prometni odbor In tujsko-prometnj odbor.
Zbornice so pod nadzorstvom pristojnega bana, ki rešuje pritožbe pripadnikov zbornic in udruženj proti odlokom zbornic. Ban lahko postavi vsaki zbornici svojega komisarja zaradi nadzorstva in vzdrževanja neposredne zveze. Tak komisar prisostvuje vsem sestankom zborničnega sveta in odsekov s pravico govora. Minister za trgovino in industrijo lahko razpusti zbornični svet, če dela proti zakonu ali adminstrativnim predpisom ati pa če postane za delovanje nesposoben. V tem primeru postavi minister komisarja. Najdalje
v d mesecih se morajo nato izvest! volitve v zbornični svet.
Zbornice lahko ustanovijo zveze za vso državo članstvo v takih zvezah je fakultativno Nadaljnji predpisi se nanašajo na ustanovitev novih zbornic, ki so predvidene po tej uredbi in na razdelitev poslov in ilmovlne za one primere, kjer se obstoječe zbornice razcepijo. Nove zbornice morajo prevzeti odgovarjajoči del nameščencev vseh kategorij dosedanjih zbornic in jim priznati vse doslej dosežene pravice v pogledu dohodkov in službovanja. Obstoječe zbornice se morajo po novi uredbi organizirati najdalje v 6 mesecih. Glede volitev odnosno postavljanja zborničnih svetnikov veljajo nadalje odredbe zakona o odložitvi volitev trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic od 30. aprila 1929.
Izjava ministra Mohoriča
Uredba o zbornicah, ki ie osnovana na obrtnem zakonu, ima namen urediti na enoten način nenavadno zapleteno vprašanje teh ustanov v naši državi. Gospodarske zbornice imajo pri nas že stare zgodovinske tradicije. Prvi zbornici sta bili ustanovljeni v Dalmaciji, in sicer v Dubrovniku in Splitu po maršalu Marmontu v času kraljevine Ilirije pred 120 leti. Pozneje 1. 18,50. ;e bila ustanovljena zbornica v Ljubljani, l 1851 v Zagrebu, nekoliko kasneje v Osijeku. Za Rosno in Hercegovino ie bila ustanovljena skupna zbornica 1. 1909, Te zbornice so bile zbornice za trgovino, industrijo In obrt.
V	Beogradu so 1. 1910. na podlagi obrtnega zakona ustanovili tri ločene zbornice: za trgovino, za industrijo in za obrt. Po vojni so bile ustanovljene zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Novem Sadu, v Vel. Beč-kereku in v Skoplju ter končno tudi skupna zbornica v Podgorici.
Sestava in področje zbornic sta bila urejena po štirih različnih zakonih in nekaj uredbah. Ko je bil uveljavljen novi obrtni zakon, smo imeli tri tipe gosr>odarskih zbornic in samo po stih ie nastalo vprašanje, ali bi ne bilo potrebno, da se vse zbornice v državi preuredijo po enotnem tipu kot skupne ali pa kot ločene zbornice. Z novo uredbo je bilo vprašanje tipa (sestava) zbornic rešeno na kompromisen način. V glavnem je bil ohranjen dosedanji sestav zbornic, kakor današnjim gospodarskim razmeram in prizadetim interesentom nai-bolj prija.
Drugo veliko vprašanje, ki ga je bilo treba s to uredbo urediti, je vprašanje področja. sedeža, kakor tudi števila zbornic. Pri reševanju teh vprašanj se je naslanjalo kr. vlada na naslednja načela: 1.) Sestava novih zbornic so mora prilagoditi administrativni razdelitvi države; 2.1 ohraniti je treba kontinuiteto v zastopstvu gospoda.-skih interesov in očuvati zbornice v vseh krajih, kjer so dosedaj obstojale; H.) upoštevati je treba želje interesentov o sesta-
vi	zbornic v okviru obrtnega zakona.
Kr. vlada se je v najvežji meri skušala ravnati po teh načelih, -morala pa je glede na zbornice v prestolnici, ki imajo v tem pogledu izjemen položaj, pri uveljavljenju prvega načela proti svoji volji napraviti nekaj izjem, ki so s svoje strani izzvale nekaj neznatnih reperkusij zaradi omejitve področja sosednih zbornic. Vlada je upoštevala zlasti želje obrtnikov, ki so zahtevali naj se njihov stan izloči iz obsega skupnih zbornic in naj se za zastopstvo obrtniških interesov, kjer se pri skupnih zbornicah obstoječi zbornični odseki izjavijo za to, ustanovijo iptjsebne obrtniške zbornice. Uredba določa ustanovitev pet novih obrtniških zbornic, in sicer v Zagrebu, Banjaluki, Sarajevu, Osijeku in Skoplju
Število zbornic je bilo s to uredbo povečano od dosedanjih 13 na 19 zbornic in sicer za pet novih obrtniških zbornic ter za trgovsko.industrijsko zbornico v Ban-jaluki za vrbasko banovino. Pri vsem tem je vlada pazila, da se s povečanjem števila zbornic obenem ne povečajo bremena gospodarskih slojev, ki v sedanjem gospodarskem položaju nikakor niso oportuna.
Tretji del uredbe se nanaša na notranjo organizacijo gospodarskih zbornic. V tem delu so predpisi o pravicah in dolžnostih teh gospodarskih ustanov, njihovih pripadnikov in ostalih članov, določbe o odnosu zbornic napram državni upravi, samoupravam in stanovskim organizacijam. Kot organe zbornic določa uredba zborniške svete, predsedstva, odseke, stalne iin. posebno odbore, zborniške urade, ekspoziture in zastopstva. Zbornicam je prepuščena avtonomija tudi v tem, da po svojih statutih,
volilnih redih in pravilnikih določajo volitve, delovanje zbornic in poslovanje po-edinih zborniških ustanov po- krajevnih razmerah in potrebah.
Glede na izjemni značaj zborniških sodišč, za katera vlada velik interes in potreba v gospodarskih krogih, ker se z njihovo pomočjo izravnavajo poslovni spor) čim bel j enostavno in na čim hitrejši način, so bile določbe o teh sodiščih v uredbi sestavljene z veliko pazljivostjo. Z uredbo se uvajajo stalna izjemna sodišča pri zbornicah.
Da bi sc podprla inietjativnosr prostovoljnega sodelovanja, ki je že doslej stvarno pokazala velike koristi tako pri državnih oblasteh kakor pri samih zbornicah, je bila z uredbo ustanovljena tudi pravna podlaga o zborničnih zvezah in o sodelovanju med zbornicami v drugih smereh.
Končno je velik del določb nove uredbe prehodnega značaja. Te določbe so velikega pomena za ureditev upravnih in za-sebno-pravnih odnosov med zbornicami, ki se po novi uredbi na novo sestavijo, ki jim Je določeno novo področje in ki jim je izpremenjena njihova pristojnost.
Nova uredba docela odgovarj:. željam, ki so prišle do izraza na konferenci gospo-darsk:h zbornic naše kraljevine meseca' maja 1. 1930 v Dubrovniku. Zbornicam je z novo uredbo priznana popolna s n m naprava, širokopoteznost glede njihove pristojnosti in zajamčeno jim je najtesnejše sodelovanje gospodarskih organizacij. Kr. vlada pričakuje zaradi tega, da bodo gospodarske zbornice s svojim novim ustrojem docela odgovarjale razmeram in težavnim nalogam. ki jih čakajo v odnosu napram vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, kakor tudi napram državi.
Danes imaijo naše zbornice bolj nego kdaj pomembno in delikatno misijo. S to uredbo so ustan ovij eni objektivni pogoji, da bodo mogle uspešno vršiti svoje veliko de'o. Ti povoljni objektivni pogoji, izpopolnjeni z dobro voljo in energijo, ki so ju naše zboonice v svojem dosedanjem delovanju pokazale vedno v zadostni meri. bodo mnogo doprinesli k njihovemu bodočemu delu za zaščito gospodarskih interesov in pospeševanje gospodarstva v splošnem, že zaradi tega, ker v nolnd meri upoštevajo resne čase ki jih preživlja naš narod.
Zaščita domačega dela pri javnih dobavah
'Minister za trgovino in industrijo gospod Ivan Mohorič se je s posebnitn pismom od 17. junija obrnil na finančnega ministra zaradi zaščite domače industrije pri javnih nabavkab. To pisnio je bilo sedaj v prepisu dostavljeno vsem državnim in samoupravnim oblastem in je finančni minister v zvezi s tem odredil, da državne in samoupravne ustanove ne smejo vnesti v pogoje za javne nabavtke znanilko, žig, patent, firmo ali slično označbo kakovosti blaga, za katero je razpisana nabava. S takimi pogoji se ne srne izključevati možnost udeležbe domačih producentov za enako ali slično blago na licitacijah. Vezanje pogojev na posamezne znamke ali tvrdlke je šlo večinoma v korist inozemske industrije na škodo domače. V cilju zaščite domače delavnosti se v bodoče dopušča taka praksa samo v primeru, če je absolutno neobhodno, da se nabavi blago speei-jaline kakovosti dotične industrije.
Borze
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2281.25 — 2292.61, Berlin 1346.09 _ 1356.S9. Curih 1103.45 -1108.95, 1/omlou 198 75 _ 200.35. Newy«rk ček 5644.20 - 5672 46. Pariz 222.00-223 12. Praga 167.60 - 168 46. Trst 288.40-290.80.
Zagreb. Amsterdam 2281.25 — 2292.61. Berlin 1946.09 _ 1356.89, Bruseli 788.59 do 790.13, London 198.75 — 200-35, Milan 288.40 _ 290, Newyork kabel 5666.20 do
5694.46, Newyork ček 5644.20 - 5672.46, Pariz 222.70 — 223.12, Praga 167.61 do
168.46, Curih 1103.45 — 1108.95.
Stanje letošnje žetve in financiranje njenega izvoza
Beograjska »(Politika« je objavila v svoji nedeljski številki izjavo trgovinskega ministra Mohoriča o stanju letošnje žetve ter financiranju njenega izvoza. Izjava min. Mohoriča je tem važ-nejlša, ker so se v beograjskem tisku pojavila razna in nasprotna mnenja o sitanjiu letošnje žetve in je šele z izjavo min. Mohoriča ustvarjena potrebna jasnost.
Na prvo vprašanje o sklicanju žitne konference, (o kateri je poročal tudi »Trgovlski lisit«) je dejal minister Mohorič :
»Smatral sem za potrebno, da se mora preid definitivnimi sklepi o letošnjem žitnem režimu vršiti konferenca, na kateri bi bili zastopani vsi krogi, ki so zainteresirani na tem vprašanju. Minenja sem bil, da morajo prisostvovati konferenci razen producentov, trgovcev, zastopnikov mlinske industrije tudi zastopniki pasivnih krajev in zadružništvo. Na tak način je bil' dosežen cilj, da se na kontradiktorni razpravi razčisti vprašanje: kakšen režim bi najbolje odgovarjal našim prilikam z ozirom na letošnjo žetev, prehrano prebivalstva, našo izvozno politiko in naše obstoječe obveze do tujine.«
»Konferenca sama se je vršila v času, ko je bila žetev v polnem tekiu in ko je torej imela konferenca polno možnost, da preceni položaj...
Konferenca je konstatirala, da je zlasti v tako zvanih pasivnih krajih rezultat žetve letos ugoden, v nekaterih krajih celo zelo ugoden in da bodo v znatni meri z njim pokrite potrebe teh krajev. V žitorodnih krajih pa je pridelek letos izpadel mnogo pod povprečjem. Konferenca je bila soglasno tega mnenja, da bomo imeli za notranjo porabo dovolj pšenice in da bo še ostal gotov višek čez domačo potrebo, ki bi se mogel izvoziti. Višina tega viška zavisi od raznih okoliščin, ki se bodo pokazale v prihodnjih mesecih, med drugim tudi od rezultata pridelka koruze. Po ocenah, ki so bile povedane, bo naš izvozni višek verjetno pokril one potrebe, za katere obstoje preferbneijhlni dogovori z Avstrijo in Ceškos&oVaško.
Toda sam obstoj viška še ne pomeni, da ga bomo tudi mogli izvesti, ker je bila večina konference mnenja, da se bodo z ozirom na dosedanje rezulta-te žetve v naši zemlji ravnale cene na notranjem trgu po uvozni pariteti, torej nad svetovno pariteto ter bi bil zaradi tega mogoč izvoz le z intervencijo, to je, da bi se dražje nabavljena pšenica v državi prodajala po nižji ceni v tujino. Brez ozira na to, pa trgovci jz-v o zn iki zahtevajo, da se uvede režim svobodne trgovine tudi za izvoz, čeprav istočasno napovedujejo, da se bodo morale iste količine, ki jih bomo v jeseni izvozili, na spomlad zopet uvoziti.«
Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o svobodni trgovini, je odgovoril minister Mohorič:
»Jaz sem od nekdaj zastopal stališče, da mora sodelovati v izvozni trgovini,
tudi če je reglememtirana ali kontrolirana, zasfebna inicijtativa ter da sie izkoristijo vse zveze ter ves trgovski kapital in aparat, ki nam je sploh na razpolago. V načelu zastopam to stališče tudi sedaj, in zato je moje prizadevanje v tem, da se najde prava oblika, da bo mogla tudi pri nepovoljnem rezultatu žetve sodelovati zasebna trgovina pri izvozu pšenice in moke. Ne smemo pa pozabiti, da smo v tem pogledu do gotove mere vezani po obstoječih preferenci Jalnih dogovorih s tujino. Zato je potrebno, da še nadalje obstoji za izvoz pšenice osrednje mesto in organ, vsekakor pa vsaj za promet z onimi državami, s katerimi smo v preferncijalnem odnosu. Po mojem mnenju pa to nikakor ne preprečuje, da se najde prikladen način, da v izvoznem poslu sodelujejo tudi zasebne tvrdke in jaz sem v ta namen tudi že sondiral teren. Takoj pa moram pripomniti, da odziv ni bil velik, kar je z ozirom na riskant-nost posla in na nastalne prilike v naši izvozni trgovini čisto razumljivo.«
Financirani« izvoza.
Ker je z ozirom na obstoječe kreditne razmere in stanje na denarnem trgu, kot tudi zaradi zadolženosti našega kmeta eno najvažnejših vprašanj, kako zagotoviti sredstva za finansiranje žetve, sem smatral že v začetku junija za svojo dolžnost, da doisežem otvoritev potrebnega sezonskega kredita pri Narodni banki. Z zadovoljstvom morem izjaviti, da je tej zahtevi ustreženo. Zahtevan je bil kredit od ISO milijonov dinarjev, od katerega je prvi obrok v znesku 25 milijonov že stavljen na razpolago. Razen tega nam je zagotovljen s pomočjo zvez, ki jih ima naše Izvozno društvo v tujini, lombardni kredit na blago v znesku do 1110 milijonov dinarjev. Zato upam, da bomo mogli s temi sredstvi premagati prvi naval na žitna tržišča, s katerim se mera to leto računati zaradi slabega stanja kmeta.«
Koncem svoje izjave je minister Mohorič še enkrat poudaril, da se vprašanje žitnega izvoza zelo resno proučuje, kar kaže tudi njegovo prizadevanje, da se pravočasno zagotove potrebna finančna sredstva.
Drago Žabkar, Celje.
Kdo sme izdelovati omote in zaboje in kaj spada pod
embalažo?
Obrtni zakon govori v členu 137 o izdelovanju omotov in zabojev, ali kakor se to imenuje z eno besedo, embalaže. Ta člen zakona se glasi do-slovno:
1. Imetnik produktivnih obrtov nima pravice opravljati posle drugih obrtov, razen če so ti posli postranski in če so n e obhodna dopolnitev njegovega obratovanja in potrebni za popolno izdelavo njegovih izdelkov. Imetniki produktivnih obrtov smejo prodajati blago, ki so ga izdelali. Rokodelci smejo prodajati v manjšem obsegu blago, ki ga sami izdelujejo, če spada to blago v nlfih stroko in je postranskega pomena.
2. Imetnik obrta ima pravico izdelovati omote in zaboje za vkladanje izdelkov (blaga), katero delo je potrebno po trgovinskem običaju za odpravljanje in prodajanje teh proizvodov. Naprave, stroje in druga pomožna sredstva, ki so nevarna življenju, zdravju ali tuji imovini, sme imeti imetnik obrta samo s pomočjo oseb, ki imajo za taka dela strokovno izobrazbo.
3. Trgovec sme proizvajati omote in zaboje za vkladanje samo za potrebe svojega obrta.
Imetnik produktivnih obrtov sme torej izdelovati poleg v njegovo stroko spadajočega (blaga še one izdelke, ki služijo v spopolmitev njegove produkcije, to se pravi, da smejo izvrševati one posle, ki omogočajo, da je blako, 'katerega izdelujejb, godno za uporabo. Ker pa določa zakon, da smejo imetniki obrtov svoje izdelke tudi prodajati, je popolnoma jasno, da smejo prodajati tudi to blago, ki je sicer postranskega pomena in ki služi v spo-polnitev njih glavnega izdelka. Za em-
balažo pa prihajajo v poštev določila odstavka 2 in 3 tega člena. Vsak imetnik obrta ima pravico, da sam izdeluje omote in zaboje, torej embalažo, ki služi za vkladanje in prodajanje njegovih izdelkov, tudi trgovec ima isto pravico, vendar morajo ti omoti im zaboji služiti le za Vkladanje in prodajo blaga njegovega obrta.
'Gotovi podjetniki produktivnih obrtov si lastijo pravico, da smejo izdelovati kot embalažo tudi sode in sodčke. Med te podjetnike spadajo zlasti pivovarne in razne tovarne, Iki potrebujejo sode za razpošiljanje svojih izdelkov. Ati pa se sodi in sodčki res smatrajo za embalažo? V Itern primeru je treba ločiti te vrste embalažo po njih kakovosti in uporabnosti. Viseika-kor je smatrati za embalažo one vrste sodov, ki jih rabijo razna podjetja za razpošiljanje žebljev, cementa, steklenine itd. od sodov, ki se uporabljajo za razpošiljanje tekočin. Prvi so take kakovosti, da utrpijo pri enkratni uporabi nad 50% na 'svoji prvotni vrednosti, drugi pa ostanejo nespremenjeni tudi po mnogokratni uporabi in izgubijo na svoiii vrednosti šele potom naravne obrabe. Princip pojma omota, zaboja ali embalaže sploh mora biti ta da je vrednost tega predmeta na-prarn vrednosti blaga, za katerega se uporabljajo, prav minimalna, ne pa obratno, da njih vrednost presega ce-
lo	vrednost blaga samega.
Ali smejo pivovarne izdelovati posodo same? Nikakor ne! Pivski sodčki imajo večjo vrednost ikakor pa pivo samo, za katerega razpošiljanje so na-• menjemi. Tudi po strokovnjakih ne smejo pivovarne izdelovati same sodčkov in druge sodom podobne posode, ker zakon natančno predpisuje, da
Ustanovni občni zbor Obrtnega društva v Rogaški Slatini
V	nedeljo, dne 24, julija 1932, se je vršil v Rogaški Slatini v hotelu »Pošta« ustanovni občni zbor Obrtnega društva za Rogaško Sladilno in okolico ob številni navzočnosti tamošnjega obrtništva. žbor je otvori! dosedanji predsednik pripravljalnega odbora, g. Erjavec, Iki je uvodoma pozdravil zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, g. Golčerja iiz Celja, zasibopnika Obrtnega društva v Celju, g. Lečnika, in zastopnika Zveze obrtnih društev dravske banovne v Celju, g. Žabkarja, in g. Pičmana iz Ljubljane. Po pozdravu je g. Erjavc predal predsedstvo g. Maroltu, mizarskemu mojstru v Rogaški Slabimi Ta je v podrobnem poročilu očrtal dosedanje delio pripravljalnega odbora. Iz njegovega poročila je razvidno, da je pripravljalni -odbor zelo pridno deloval in pripravil novemu društvu že lepo gmotno podlago. Po poročnih tajnika in blagaljinka so se vršile voliitive novega odbora, v katerega so billi izvoljeni sledeči tovariši: kot odborniki gg. Šenrtjulrc, Vidgaj, Strašek, Terdič, Erjavc, Krewailder, Poš in Kosar: kot namestniki gg. Kaslin, Mešiček, Čeček fn Plemenitaš, kot pregledovalci računov pa gg. Žurman in MadeB. Določila se je letna članarina po Oiln 20,— in končno se je sklenilo, da pristopi društvo kolt član k Zvezii obrtnih društev dr-aivske banovine v Celju. Pri slučajnostih je pozdravil Zbor g. Gollčer v 'imenu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in želeli novemu društvu veliko uspeha. Tudi g. Piomain je izrekel svoje pozdrave in želel društvu naljivečijih uspehov. G. Žabkar je v enournem govoru referiral o obrtnem zakonu in o štanoivsfci zavesti obrtništva.
se rokodelske obrti tudi po poslovodji ne smejo izvrševati. Pivovarne same smejo izdelovati le zaboje ali kartone in pa naposled leseno volno za palko-vanje steklenic. Ako bi smele pivovarne same izdelovati sode, bi bile upravičene izdelovati tudi steklenice, rav-notako bi bil upravičen izdelovati steklenice tudi sodavičar ali pa izdelovalec likerjev. Tudi gostilničar bi se lahko postavil na isto stališče in bi smatral kozarce in steklenice za postrežbo gostom za embalažo in jih izdeloval sam in vendar je to delo pridržano edinole steklarski obrti.
Trgovci so upravičeni izdelovati omote in zaboje, kakor to imenuje zakon, vendar pa niso upravičeni vinski trgovci izdelbvati sami so-de za razprodajo vina in kisa, ker spada -to delo le v upravičenost strokovno usposobljenih in samostojnih sodarjev.
V	smislu zakona je nepravilno, da vzdržujejo pivovarne pa tudi vinski trgovci sodarske poslovodje takozvane nadsodarje in pomožno osobje, potom katerih sami izdelujejo vso posodo, ki jo rabijo za svoje obrate.
Drago Žabkar:
Obrtništvo v prejšnjih stoletjih
(Nadaljevanje in konec)
V	18. stoletju ie začela mesarska obrt pešati. Zadruga, ki je štela leta 1755. petindlvajlset mesarjev, se je skrčila leta 1795. na 6 članov. Ti so morali zaklati vsak teden po dvajset volov, pa so meso težko prodali, ker so dovažali plemiči z dežele obilo mesa na mesltml trg.
Leta 1776. so se ljubljanski mesarji uprli in izjavili, da nikakor ne morejo prodajati mesa po cenah, ki jih je določil magistrat. Ta je vsem mesarjem zaprl mesnice, razpustil zadrugo in odpovedal vsem mesarjem meščansko in obrtno pravico. Okrožni urad je Ukazal magistratu, da naj prevzame klanje živine v svojo oskrbo, ta pa se je tega branil na vso moč, češ da bo trpela meška blagajna veliko škodo. Okrožni urad je svojo zahtevo ponovil in zagrozil, da bo vse mestne očete dal zapreti na Gradu, ako ne bodo ubogali. Ti so se morali ukloniti in magistrat je v lastni režiji klal živino in zalagali meščane z mesom. Že prvi mesec je imelo mesto izgube 2013 goldinarjev 43 krajcarjev, v enem letu pa 20.427 goldinarjev 1 krajcar. Ta izguba bi ne bila tolika, alko bi bili mogli spraviti v denar 1660 volovskih kož, ki so se sčasoma popolnoma pokvarile.
Zaradi velike izgube je prevzela klanje posebna komisija deželne gospo-sk e »E 1 e i s oh aus s clir Otu ngsk omunission«, bivši mesarski zadrugi pa so naložili, da mora plačati izgubo. Mesarji so bili s tem zadovoljni pod pogojem, da gosposka dovoli, da sc zadruga na novo osnuje, in dovoli klanje edino le mesarjem. Tej želji je magistrat ustregel in .,se pogodil z mesarji, da plačajo vsake kvatre po 300 goldinarjev na račun izgube. Zopet so imeli pravico klati in sekati meso le mesarji, ki pa so bili posebne vrste tiči. Že po devetih mesecih so prenehali s plačevanjem in izjavili, da so bili prepričani, da morajo plačati 1200 goldinarjev enkrat za vselej. Gosposka je nato mesarjem ponovno prepovedala klanje.
Peki, ali kakor so jim takrat dejali pekarji, so bili slično kakor mesarji za takratno gosposko zelo hud oreh. Vsako leto je magistrat določil po štiri nadzornike (Brotbeschauer, Brotwa-ger), ki so nadzorovali peke in pazili na zadostno težo in pravilno ceno. Ako so se peki v tej' stvari pregrešili, so jih kaznovali s potapljalko pri čevljarskem mostu — potapljali so jih v vodo — ali pa s sramotno klopdco, na kateri so morali ob tržnih dlneh sedeti’ po nekaj ur. Nadzorniki so delali tako zvane pekarske poskiušnje. Poleg nadzornikov so tvorili to komisijo še mestni blagajnik, trije svetovalci, oče pekovske zadruge in dVa mojstra. Poskušajo so napravili na ta ndčin, da je komisija ku-
pila na tržni dan 4 mernike pšenice, jo dala zmleti in iz dobljene molke speči kruh.
V	osemnajstem stoletju so se peki često pritoževali, da so cene kruha premajhne in leta 1794. so rekli gosposki, da bodo vsi peki propadli. Res je, da so pravice pekov takrat precej izgubile na veljavi in da so morali vzeti na svoje zadružne realitete posojilo. Kakor vse ostale obrti, so začele propadati tudi pravice pekov in postali so iz prejšnjih neodvisnih ponosnih meščanov le še od gosposke odvisni rokodelci. Že leita 1794. je bilo predpisano, da mora vsak pek zaznamovati kruh s posebnim znamenjem tako, da se je dal takoj ugotoviti izdelovalec kruha. Nezaznamovan kruh so konfiscirali.
Kakor je iz vsega razvidno, so bili nekdaj rokodelci in obrtniki kaj imeniten stan, ki so ga podpirali zlasti vladarji, ki so vedeli, da morejo le s pomočjo krepkega in svobodnega meščanstva utrditi svojo moč napram ošabnemu in oholemu plemstvu. Obrtniki in rokodelci so se tega zavedali in so s pomočjo svojih stanovskih organizacij — zadrug, cehov — čuvali vse ,pri. dobljene pravice. Devetnajsto stoletje je prizadelo rokodelstvu in obrtništvu prav hud udarec, jela se je pojavljati indusfrijalizacija podjetij.
Danes imamo zelo razvito obrt, zlasti v dravski banovini, ta obrt pa sloni na popolnoma drugih principih. Ni več nekdanjih privilegijev, ker jih ne more
biti v dobi demokracije, današnja obrt sloni na temelju strokovnega znanja in napredka, solidne postrežbe in svobodne konkurence. 'Daši so za obrtništvo zelo hudi časi, je vendar obrtništvo zdravejše in trdnejše od industrije in trgovine. Gospodarska kriza more uničiti veliko industrijo, ne more pa uničiti strokovno sposobnega obrtnika, ki se lahko z delom svojih rojk, pa četudi slabo, prebije skozi najhujše ovire gospodarskih rie,prilik. Vsaka država se mora.zavedati, da ima ravno v obrtništvu največjo oporo za svoj napredek. Obrtništvo proizvaja leto za letom tisoče sposobnih in strokovno usposobljenih delavcev, brez katerih bi bila vsaka industrija nemogoča. Obrtništvo ustvarja s svojimi duševnimi silami in spretnimi rokami vse, kar potrebuje človek za svojo udobnost in kar ne daje narava sama. Poleg kmeta je obrtnik največji steber države, je nositelj gospodarske, socijalne, nacijomalne in državne misli. S teli vidikov sledi, da je država dolžna, da podpira stremljenja obrtništva in mu pomaga vzgajati njegov naraščaj, da bo zmožno tudi v bodočih polkolenjih dati narodu in državi na razpolago svoje ustvarjajoče sile.
Obrtniki, jačajte naš tisk!
Ha}
je novega
Xovi grobovi..
Našemu obrtniškemu tovarišu pleskarskemu mojstru v Mostah g. V o j-s k i je nenadoma preminula, zadeta od kapi, soproga A.na Vojska. Blaga pokojnica je bila znana kot žena dobrega srca, zlasti za našo revno deco. Da je mogla svojo dobrosrčnost še bolj uveljaviti, je bila več let agilna članica in odbornica Kola jugoslovanskih sester — podružnice v Mostah, katera podružnica je ena najbolj delavnih in skrbnih za našo siromašno deco. Bodi ohranjen plemeniti ženi najlepši spomin, užaloščenemu soprogu pa naše iskreno sožalje!
Na drugem mestu smo posvetili članek prerano umrlemu obrtniškemu tovarišu Franjo G r a b j e c u, fotografu in načelniku Pokrajinsko zadruge fotografov za Slovenijo v Ljubljani. N. v m. p.
Bivši zvezni kancelar Seipel umrl. 2. t. m. je umrl v zdravilišču blizu Duna* ja bivši zvezni kancelar Avstrije dr. Seipel. Dasi po poklicu duhovnik, se je posvetil pokojni z vso vnemo politiki. Kot vodja krščanskih socialistov je že 1. 1918 veljal za odličnega politika, s svojim nadaljnim delovanjem v novi republiki pa je postal, državnik velikega formata. Ene njegovih največjih zuna* njepolitičnih rešitev v prilog Avstrije so bile dvignjenje vojne kontrole nad Avstrijo in sklenjeni aranžma za dol* gove z USA.
Nove telefonske zveze. Prometno mi* nistrstvo je dovolilo, da se otvori tele« fonski promet na progah Stari trg pri Rakeku*Villa del Nevoso (1.80 zl. fr.); Ljubljana*Bad Gastein, Klagerifurt, Mallnitz , Milstatt, Portschach a. S., Frcibach, Velden in Villach (2.70 zl. fr.); Ljubljana Hof Gastein in Pongau (3.45 zl. fr.); Vrhnika*Treviso (2.25 zl. fr.); Vrhnika*Brescia. Bolzano, Gremo* na, Carpi, Modena, Reggio Emilia, Ri* mini in Verona (2..85 zl. fr.) in Vrhni* ka*Busto Arsizio, Galarate, Legnano, Livorno, Novari in Napoli (3.45 zl. fr.). Številke v oklepaju pomenijo tel. pri* stojbino za triminutni pogovor.
Sejmi
8. avgusta: Ribnica, Studenec.
9. avgusta: Kamnik, Sv. Gregor-Velike Slevice, Radeče, Žužemberk.
10. avgusta: Brežice, Dob, Osilnica, Trbovlje, Studenec-Tg, Gornja Radgona, Rovte, Sv. Lovrenc (Velika loka’), Slovenjgradec, Podčetrtek.
11. avgusta: Št. Jurij ob južni železnici, št. Jurij v Slovenskih goricah.
Opozorila mlinom. Vsi tisti mlini, ki se obračajo na delegata ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi za postavitev strokovnih komisij v svrho določitve kapacitete mlinov, morajo poslati svoje prošnje do 30. avgusta t. 1. Pozneje ■ došle prošnje ne pridejo več v poštev.
Diplomatski incident v Varšavi. V Varšavi je prišlo do neljubega incidenta, ki utegne imeti svoje posledice. Nemški poslanik Rintelen je namreč na demonstrativen način snel s hiše, v kateri stanuje, ob priliki, poljskega praznika poljsko zastavo.
Prof. Pfccard se pripravlja za nov polet. Svetovnoznani višinski raziskovalec prof. Piccard, ki je vzbudil minulo leto s svojim dvigom v stratosfero tolikšno začudenje znanstvenega sveta, se pripravlja za nov višinski dvig. Topot se dvigne nad Zurichom v Švici.
Razvoj obrfa v Karlovcu. Po statističnih podatkih ugotovljeno se je mesto Karlovec povzpelo od malega trgovskega mesteca v industrijsko mesto. Kako je bil Karlovec v obrtnem pogledu nekoč razvit, o tem priča cehovska statistika, ki je 1. 1777. zaznamovala 194 mojstrov-obrtnikov in 430 pomočnikov. Danes je v Karlovcu registriranih 865 obrtnikov in gospodarstvenikov. Najbolj razviti obrti so: opančarski, tapetniški, klobučarski, mizarski, pečarski in kolarski.
Amerika gre v inflacijo. New York Case National Bank in več drugih ve-lebank izjavlja, da se bodo poslužile pravice, ki jim jo daje Borah-Glas Bill, da morejo izdati tudi nepokrite novča-nice. Kdaj izdajo novi denar, pa še ni znano.
Kitajci sle pripravljajo na novo vojno. Po sklepu vojne konference se je Kitajska odločila, da vzpostavi dobro-voljsko vojsko 200.000 mož nasproti Japoncem. Istočasno bo kitajska vlada napravila tudi potrebne gospodarske korake. So izgledi za novo vojno.
f Franjo Grabjec
Ko smo zaključili uredniški del, smo zvedeli za žalostno vest, ki bo brez dvoma globoko odjeknila v vrstah zastopnikov naše svetle umetnosti — v vrstah naših fotografov, da je po daljšem mukaipolineim tnpljenjlu preminul g. Franjo Grabjec, fotograf in večletni načelnik Pokrajinske zadruge fotografov iza Slovenijo v Ljubljani.
Blagi poikojinik, ki je bil .daleč naoko-
li	dobro poznan kot lastnik uglednega fotografičnega umetnega zavoda, kakor je s ponosom in upravičeno imenoval svoje cvetoče podjetje, je kmalu po potresu prišel iz svoje poljlske domovine, kjer je že delal v naijbolj znanih ateljejih, v Ljubljano in stoipil v službo v takrat enega najbolj slovečih ljubljanskih foto-ateljejev, v atelje pok. Julija Miil-lerja. Po smrti tega je pok. Oraibjec tudi previzel dolbro vipeljani atelje. Ve-Sčak v svoji stroki, se je izpopolnjevali tako, da ie hodil sporedino pot z novodobnimi zahtevami fotografije; dvignil je svojo siposofomoist do popolnosti ter se kvalificiral za prvega mojstra na polju svetlobno-reiproiduktivne tehnike.
INi pa vselej gledal blagi pokojnik samo na svojo osebno korist; tudi skrb in trud za svoje stanovske kolege sta mu bila vedino pri srcu Da je skoraj neugledni fotografski stan prišel do tistega ugleda, ki mu po vsej pravici pripada, je njegova zasluga kot vodje organizacije fotografov. Kot načelnik Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo si je sit ek el neminljivih zaslug, ki jih bo znala osvetliti šele zgodovina razvoja f o t ogr af siko-um e tn o s tn ega oibr-ta pri nas in zgodovina razvoja stanovskega pokreta.
Blag po svojem tihem in skromnem značaju, vselej ljubezniv in uslužen ter deleč liasvetovalmo in materijelno pomoč, kakor more biti le človek globokega srčnega umevanja in čutenja —* saj je bil navdušen prijatelj prirode, in tak človek ne more biti slab v srcu — ni bil priljubljen samo v krogu svojih stanovskih tovarišev, temveč je bil priljubljen v najširšem krogu prijateljev.
Blagemu pokojniku in zaslužnemu borcu za pravice svojega stanu bomo ohranili svetel in časten spomin, katero naše zagotovilo naj bo njegovim preostalim, ki jim ob teh vrsticah izrekamo naše najglobokejSe sožalje, tolažilo v težkih dneh preizkušnje. Družimo pa se tudi v sočustvovanju s pokojnikovimi stanovskimi tovariši, ki so izgubili ž njim vrlega zastopnika in zagovornika stanovskih interesov. Slava Človeku in njegovemu delu!
Uredništvo.
Ekskurzija češkoslovaških gospodarstvenikov po Jugo-slaviji
Oficijelno ekskurzijo svojih članov v Jugoslavijo priredi Češkoslovaška trgovska in obrtnLšIka stranka od 3. do 16. septembra t. 1. Rkskurzije se bo udeležilo okrog 300 članov stranke, vsi samo mali trgovci in obrtniki, ki žele ob tej priložnosti stopiti v zvezo z našimi producenti posebno onih predmetov, ki se izvažajo v CSR. V Ljubljano prispo 4. septembra ob 8. uri dopoldne. Po sprejemu v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo si ogledajo jesenski Ljubljanski velesejem, popoldne pa znamenitosti mesta in gospodarske ustanove. Ob 18. uri istega dne se odpeljejo v Zagreb. Pripravimo se, da bo ta skupina iz bratske ČSR tudi pri nas najgostoljubneje sprejeta.
Odgoditev plačil Jugoslavije
Minister za finance dr. Milorad Djor* djevič, ki se je te dni vrnil iz inozem* stva, je podal v glavnem naslednjo iz* javo:
Na svojem poslednjem potovanju sem prišel v stike s činitelji v Parizu, o katerih sem smatral za potrebno, da jim opišem naš denarni položaj, zlasti pa težkoče glede naših plačil v inozem* stvu, iki so postale v zadnjem času po* sebno občutne zaradi splošne gospo* darske krize. Razlog, da sem francoske uradne činitelje obvestil o teh teževah, je v tem, ker je Francija naš glavni up* nik na podlagi državnih zadolžitev. Na* ša državna plačila v Franciji znašajo na leto okrof?lo vsoto 800 milijonov dinar* j v. Bilo je torej potrebno sporazumeti se z upniki ter poiskati način za odstra* nitev ali vsaj ublažitev deviznih težkič, s katerimi se iz znanih razlogov bori naša kakor vse ostale kmetijske drža* ve.
Smatram za prijetno dolžnost, da ta* koj poudarim ustrežljivost proti nam in popolno razumevanje našega položa* ja pri vseh teh činiteljih. Predsednik francoske vlade je ob tej prliiki poka* zal svojo prisrčnost napram naši kra* Ijevini, za katero je imel v prijatelj* skem razgovoru same lepe besede, in takoj brez vsakega nagovarjanja oblju* bil, da nam bo pomagal v čim večji me* ri, kolikor je to glede na sedanji finanč* ni položaj v Franciji mogoče. Prav ta* ko se je pokazal sporazumnega finanč* ni minister Germain Martin, ki je več* krat v razgovorih izrekel priznanje na* ši državi za resne napore, ki jih je do* slej storila, da postavi svoj proračun in sploh svoj notranji finančni položaj na zdrave temelje. Uspeh teh razgovorov so naslednje olajšave za plačila Fran* ciji:
Vsa plačila v času od 15. avgusta t. 1. do 15. oktobra 1933. se odgode na ta način, da se vsi roki, ki spadajo v to dobo, podaljšajo za leto dni. Plačila, ki bi jih imela v tem času izvršiti naša dr* žava, bi znašala letos oktobra 64.5 mi* lijona frankov in 64 milijonov frankov meseca aprila prihodnjega leta, in sicer zaradi odplačila predjema od 250 mili* jonov frankov, ki smo ga sklenili mese* ca oktobra lanskega leta. Nadalje bi morali plačati do konca septembra le* tos 56 milijonov frankov petodstotnega posojila od 300 milijonov frankov iz 1. 1924. Na ta način so odložena plačila francoski vladi v skupni vsoti 185 mili* jonov francoskih frankov brez vojnih dolgov, za katere velja po deklaraciji lausannske konference z dne 17. junija letos moratorij.
Razen tega je bil predmet mojih raz* govorov v Parizu tudi vprašanje po* daljšanja, odnosno obnove kredita 100 milijonov frankov za odkup tobaka, ki
ga je lani sklenila v Parizu uprava dr* žavnih monopolov in ki bi se moral iz* plačati v štirih prihodnjih mesecih. Ta kredit je bil sklenjen s skupino franco* skih bančnikov, ki so prav tako poka* zali popolno razumevanje za naše teža* ve in napravili vse potrebno za podalj* šanje, odnosno obnovo te operacije, da bi se nam na tej podlagi prihranil izda* tek deviz v vsoti 100 milijonov frankov.
V	skupni vsoti znašajo torej olajšave 630 milijonov dinarjev brez vojnih dol* gov, za katere so bili določeni v držav* nem proračunu ustrezajoči krediti.
Ta velika številka je tem bolj zna* čilna, ker predstavlja ne samo zmanj* šanje odtoka deviz v prihodnjih mese* cih, temveč tudi čisto proračunskq olajšavo.
Druga važna zadeva, ki jo je treba ob tej priliki poudariti, je bila razprava o podaljšanju naših trgovinskih odnoša* jev s Francijo, kar bo vsekakor v naj* popolnejši meri pripomoglo k olajša* nju našega deviznega položaja. Za to zadevo so francoski odločilni činitelji pokazali popolno razumevanje ter so sprejeli predloženi načrt, ki se bo v po* drobnostih izdelal sporazumno s pove* Čanjem našega izvoza v Francijo, pred* vsem živine in lesa. V skladu z doseže* nim sporazumom s predsednikom fran* coske vlade Hcrriotom in finančnim ministrom Germainom Martinom bo naša vlada izdelala izčrpen predlog o tem vprašanju.
Navedeni uspehi so glede na obsto* ječe gospodarske in finančne razmere zelo ugodni in bodo brez dvoma imeli najkoristnejše posledice za splošni fi* nančni in zlasti devizni položaj. Nji* hov vpliv bo občutila zlasti Narodna banka, ki bo v bodoče lahko v večji meri zadoščala deviznim potrebam na*
fio&podat&tvo
Kam največ izvažamo in odkod uvažamo. V prvem letošnjem polletju moremo zaznamovati, da smo največ uvozili v Italijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo. V Italijo smo izvozili blaga v vrednosti 359,305.422 dinarjev, kar znači 26.19% celokupne vrednosti našega izvoza v prvih 6 mesecih. V Avstrijo smo izvozili za 243,805.928 (17.77%), v Češkoslovaško za 178 milj. 780.226 (13.02%), a v Nemčijo za 136,987.450 (9.98%). Nasprotno smo uvozili največ blaga iz Nemčije za Din 260,778.734 ali 18.76%, Češkoslovaške za 226,301.057 Din ali 16.28%, Avstrije za 174,696.815 ali 12.56% in iz Italije za Din 164,199.971 ali 11.81%.
Jubilejna publikacija statističnih podatkov OUZD-a
v Ljubljani
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani) razpošilja vsako leto koncem meseca junija ali začetkom julija glavne statistične rezultate v besedi in sliki, kateri so zanimivi zlasti v narodno-gospodarskem pogledu. V tem pogledu je posebno zanimiva letošnja publikacija ob desetletnem jubileju OUZD-a. Publikacija vsebuje 8 slik in 6 tabel.
Slike: Sezijsko in konjunktumo valovanje zaposlenosti naših delavcev pred svetovno vojno, sezijsko in konjunkturr.o valovanje zaposlenosti naših delavcev po svetovni vojni, sezijsko in konjunkturno valovanje povprečne dnevne zavarovane mezde, razporeditev trgovine, obrti in industrije v veliki Ljubljani, zemljevid poljedelskih strojev v dravski banovini, verjetnost obolenja v posameznih letih starosti, povprečno trajanje bolezni v posameznih letih starosti in povprečna morbi-liteta v posameznih letih starosti.
Tabele, število članov po industrijskih skupinah, mezdnih raziedih in spolu ter zavarovana mezda na dan 30. junija 1931, število članov po industrijskih in starostnih skupinah ter spolu na dan 30. junija 1931, število obolenj, ki odpadejo povprečno na vsakih 100 zavarovancev po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah iz 1. 1930, trajanje bolno-podporne dobe po industrijskih skupinah, spolu in diagnozah v letu 1930, morbiliteta (število bolezensko podpornih dni, ki odpadejo povprečno na vsakega zavarovanca) po industrijskih skupinah, spolu In diagnozah v 1. 1930 in statistika obolenj po spolu, diagnozah in mesecih leta 1930. (Vpliv sezije na obolenja!)
Najzanimivejši sliki v jubilejni publikaciji OUZD-a sta št. 1 in št. 2, ka-
teri predstavljata sezijsko in konjunkturno valovanje našega delovnega trga pred svetovno vojno od leta 1894 do 1913 ter po svetovni vojni od leta 1920 do sredine 1932. Obe sliki s komentarjem OUZD-a sta ponatisnjeni, tako da skoraj ni potreba podrobnejšega tolmačenja. Radi važnosti takih narodno gospodarskih študij zlasti v sedanji težki svetovni gospodarski krizi naglasimo vseeno, da je zelo važna in zanimiva statistična ugotovitev, da znaša trajanje konjunkturnega vala zaposlenosti našega delavstva pred in po svetovni vojni 7 let, in sicer 4.5 leta traja gospodarski polet in 2.5 let pa gospodarska represija. N'a podlagi Uh statističnih ugotovitev in na podlagi verjetnostnega računa moramo s precejšnjo zanesljivostjo pričakovati konec gospodarske kri/p že proti kvneu leta 1032 ali pa v začetku leta 1933. Nimamo sicer še nobeiuh konkretnih statističnih simptomov, ki bi jasno napovedovali konec sedanje gospodarske krize, vendar pa že vsi čutimo, da gospodarska kriza ne more več dolgo napredovati tako kot dosedaj.
Kako bo z našim narodnim gospodarstvom v letu 1933 ? To vprašanje oziroma odgovor na to vprašanje je še bolj zavito v kopreno negotovosti. Verjetno je samo tole- Rapidnega gospodarskega poleta kakor v letih 1939 do sredine 1923 in od 1926 do. sredine 1930 ne moremo pričakovati, ker je sedanja gospodarska kriza ne samo koritjunkturna, ampsik tudi sekularna. Izgleda torej, da v letu 1033 ne bo niti občutnejšega poslabšanja, niti občat-nejšega zboljšanja gospodar .'kih razmer.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Razvoj obrti v naši banovini
Prav zanimiva je statistika raznih obrti v naši banovini. Vsega skupaj imamo 252 vrst raznih obrti, obrtnikov pa ob koncu lanskega leta 32.913, dočim jih je bilo leta 1925 le 26.653. Med obrti štejemo n, pr. poleg brivcev, čevljarjev, dimnikarjev, kovačev, modistk itd. tudi detektivske zavode, izvoščke, kopališča itd.
Začnimo kar pri najbolj razširjeni. Najbolj razširjena obrt je pri nas gostilničarska. Gostiln, restavracij in hotelov smo imeli leta 1925 nič manj kot 5491. V treh letih se je število znižalo na 5457, je pa nato poskočilo in znaša sedaj 5552. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko vina popijejo naši ljudje, koliko denarja gre na račun pijače, ki je med našim ljudstvom povzročila že toliko gorja. Škoda, da tozadevnih podatkov nimamo pri roki,
» Izmed obrti je na drugem mestu čevljarstvo. Brez čevljev človek pač ne more živeti. Leta 1925 smo imeli v dravski banovini 3300 čevljarjev, katerih število pa je stalno raslo, prav posebno pa v letih 1926, 1927 in 1928, ko smo šteli že 3785 čevljarjev. Koncem lanskega leta smo dosegli število 3953.
Dasiravno je Slovenija v pogledu pridelovanja žita pasivna dežela, imamo vendar le precejšnje število mlinov. Nekateri so prav veliki, pretežna večina pa služi našemu kmetu, ki v njih predeluje žito v moko za svoje potrebe. Danes imamo 2694 mlinov, pred 7 leti pa jih je bilo 2422.
Zelo je pri nas razširjena krojaška obrt, v zadnjih letih zlasti napreduje po mestih modno krojaštvo. Današnji človek da veliko na modo in zahteva od svojega krojača, da mu napravi obleko po najnovejši pariški ali angleški modi. Mnogo naših mojstrov se je izšolalo pri najznamenitejših modnih umetnikih v tujini, stroški, ki so jih imeli, se jim sedaj obilo preplačajo. Tudi na deželi so postali ljudje bolj moderni in gle-daj > na svojo obleko bolj kot kdaj ^ prej, kar je vzrok, da imamo tudi na deželi krojaške mojstre, ki so na prav dobrem glasu. Čeprav živimo v času težke krize, še vedno živi prislovica: obleka naredi človeka. Leta 1925 smo imeli 1710 krojačev, katerih število se je vsako leto dvigalo, tako da jih imamo danes že 2071.
Mizarstvo je na jako visoki stopnji in zelo razširjeno. V povojnih letih in tudi sedaj, se veliko gradi in imajo mizarji obilo posla. Lesa imamo pri nas dovolj, spričo velike krize v lesni trgovini so cene znatno padle in se mizarstvo prav dobro izplača. Število mizarjev se stalno množi in je v zadnjih 7 letih naraslo od 1605 na 1985.
Nenavaden porast zaznamujemo tako kvalitativno, kakor tudi kvantitativno v pogledu krojačic in šivilj. Njih število, ki^ je bilo še leta 1925 1258 torej znatno manjše, kot pri njihovih moških tovariših, je danes tako naraslo, da znatno prekaša število krojačev. Vsako leto smo dobili približno 300 novih šivilj, tako da jih je danes že 2470, kar znači skoraj za 100 odstotkov napredka. Ženske so pač v pogledu mode še bolj ničemerne in izbirčne kot moški in se danes oblačijo strogo po najnovejši modi, če-prav je včasih taka, da bi se človek kar za glavo' prijel. Moški najbolj zamerijo, da je sedaj moda dolgih kril, ne samo, ker je treba več blaga, kar je zvezano z večjimi izdatki, temveč tudi zaradi tega, ker se ne morejo več pasti pri pogledu na lepo oblikovane nožiče. Evine hčerke na deželi so prav posebno udarjene na modo in v tem pogledu prav nič nočejo zaostati za meščankami. Šivilje pri tem prav dobro zaslužijo, ubogi možje pa si od skrbi, kje bodo dobili potreben denar za obleko svojih žen in hčera, pulijo lase.
Kriza je največ prizadela naše žage. Dela ni nikakega, žage stoje sicer še vedno, toda večina je morala ustaviti obratovanje. Danes imamo v dravski banovini 1198 žag, 1925 jih je bilo 1058. Kriza je seveda povzročila občutno' nazadovanje lesne trgovine, ki je dosegla tako nizko stopnjo, kot jo ljudje zlepa ne pomnijo.
H koncu naj omenimo še obrt, ki po številu sicer ni ravno med najbolj razširjenimi, je pa tesno zvezana s slovensko
mentaliteto oziroma podnebjem. Mislimo naše dežnikarje, katerih imamo 23 Letošnje' leto je prav posebno nagajivo v pogledu vremena. Nikdar ne veš ali se bo vreme držalo, pa čeravno ni na nebu niti enega oblačka. Dežnik moraš imeti vedno pri roki, če nočeš, da te bo pošteno premočilo. No, hvala bogu, kaj takega ni treba Slovencu preveč zabičevati. O nas je splošno znano, da ne gremo nikdar brez dežnika od doma in kadar hoče slikar narisati tipičnega Slovenca, ga bo vedno z dežnikom v roki. Prodajalci dežnikov pri nas pač ne umirajo od lakote. Mnogo jim gredo na roko tatovi, kar se sicer čudno sliši, je pa vseeno res. Pri nas se namreč poleg koles največ pokrade dežnikov in oškodovanci morajo kupovati vedno nove, če nočejo biti soričo sijajnih podnebnih prilik, do kože nremočeni.
dboGave in Cicitacije
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave blanlk-usinija; do 25. avgusta t. 1. glede dobave 50.000 kg pšenične in 20.000 kg ovsene slame ter glede dobave podkev in žebljev zanje.
Dne 30. avgusta t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uiprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave živil (moka, mast, olje, kava, riž, poper, paprika itd.) ter glede dobave mila in sveč.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vrišila potom licitacije dne 25. avgusta 1.1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Direkcija državnega rudnika Senjsiki rudnik sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 2000 kg ciliniderskega olja.
Dne 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri ekonomskem odideta Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave pločevinastih spojnic.
Direkcija državnega rudnika Senjsiki rudnik sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave nosilcev In železa.
Direkcija državne železarnle. VareŠ >-Majdan sprejema do 10. avgusta 1.1. ponudbe glede dobave železa; do 17. avgusta t. 1. glede dobave železa, kemikalij ter glede dobave kabla; do 31. avgusta t. 1. pa glede diobave opeke.
Pozor
gg. trgovc in obrtni
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana Vil
Žibertova ulica št. 27.
t
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam.
Delo solidno!
Vršile se bodo naslednje oferHalne licitacije: Dne 9. avgusta t. 1. pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave
240.000 kg papirja; do 17. avgusta t. 1. glede dobave ca 40.000 kg specijalnega papirja; do 25. avgusta t. 1. pa glede dobave 378 kub. metrov bukovih drv in
130.000 kg šileiziiškega premoga. Direkcija državne železarne Vareš-
M ajd a n sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železnih ventilov 'in ključavnic; do 17. avgusta t. 1. glede dobave 30.000 kg riževe slame in varjenih cevi; do 20. avgusta t. 1. pa glede dobave 200 plošč črne pločevine.
Direkcija državnega rudnika Kaikanj sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg plinskega olja iin 10 parov nepremočljivih rudarskih oblek.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 25 komadov električnih števcev.
Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 6000 kg modre galice.
Bakrene, medene In aluminijaste predmete
za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno in po zmernih cenah
tvrdka
JOSIP OTOREPEC
Ljubljana, Za Gradom štev. 9 (ob koncu Streliške ulice).
Komanda pomorskega arzenala Tivat
.sprejema do 15. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave veseil ter glede dobave plaltlna in trakov; do 23. in 24. avgusta 1.1. glede dobave lesa in raznega kovinskega maiterijafla (zakovice, vijaki, matice, žičiniki, pločevina, delta-kovima, ključavnice itd.).
Direkcija državnega rudnika Zenica .sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave dvigala.
Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe glede prodaje 1500 komadov starih vreč.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Jablanica se bo vršila potom ofertne licitacije 'dne 24. avgusta t. 1. pri Direkcijo državnih železnic v Sarajevu.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 101000 kg cementa.
Direkcija držpvnega rudnika Breza sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg dinamo-ižice.
Komianda 2. vetosipeddkega bataljona v Nišu sprejema ponudbe glede dobave štampiljk.
PILARNA
TURPIJAPNA
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta Vošnjakova ulica 6
v bližini restavracije „Novi svet“
Zaloga,
izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
Direkcijla državnega rudnika Banja Luka sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg port-land - cementa, 10.000 kg negašenega apna in 25.000 kg sena.
Ekonomski oddelek ministrstva vojske in mornarice v Beogradu razpisuje javne ustmene licitacije za dobavo metsa za čas od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933, ki se bodo vršile pri posameznih garnizijah dne 16., 18., 20. in 22. avgusta t. 1.
Dne 29. avgusta t. 1. se bo vršila pri Upravi .smodnisinice v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 30.000 kg žvepla in 15.000 kg parafina.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta t. L ponudbe glede dobave 500: komadov gledlallnih stekel za lubrika-torje.
Direkcijla drž/avti,ega rudnika Breza
sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ca 500 komadov električnih žarnic.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe (glede dobave 10 komadov pip za kom-primirani zrak.
Direkcija državnteg,a rudnika Banja Luka sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOi v Ljubljani interesentom na vpogled.
Opozotido
Opozorilo pred nezanesljivo tvrdko.
Več domačih tvrdk je prosilo kr. poslaništvo v Kairu, da jim da informacije o tvrdki VOUGO-IMPORT v Aleksandriji, Boulevard Saad Zaglouil 38, ker niso mogle priti do poravnave svojih terjatev. Po dobljenih zanesljivih poročilih opozarjamo vse domače tvrdke, da ne sklepajo z gori navedeno tvrdka v Aleksandriji nikalkih poislov. Tvrdka nima niti kapitala, niti trgovskih zvez, niti podružnic v Kairu, Beyrutu in Palestini, kakor to baje navaja v svojih dopisih. TVrdke, ki iščejo zveze s poslovnimi krogi v Egiptu, naj pišejo Poslaništvu kr. Jugoslavije v Kairu.
OBRTNA BANKAV LJUBLJANI
CENTRALA? IKON Gl RESNI TRG 4
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
LJUTOMER
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. - Za konzorcij .Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. - Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.