LETO I. LJUBLJANA, 19. AVGUSTA 1923. ŠTEV. 37, NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA« ta Jugoslavijo: za tri mesečo 12'— Din.[ ca celo leto 48’— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna itev, stane 1 Din« IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! "33S3 na na TrisSawua Slovesno smo pozvali celo italijansko javnost v njenih oficielnih predstavništvih vladi in armadi, dali smo ji dovolj časa, da se pripremi za nastop oko v oko, da nam pokaže ali misli resno z ropom naše staroslavne svetinje. Čakali smo mirno, dostojanstveno, čakali smo mala, mlada organizacija proti celi naciji 40 milijonov, proti nacionalistični organizaciji, ki danes vodi vso to nacijo. Bili smo si v svesti, da naš poziv ni dobrodošel lastni naši vladi in bili smo pripravljeni, da nam lastni bratje padejo v hrbet, služeč uničevalcem naših nacijonal-nih svetinj. Brez vsakega posebnega pritiska, tiho in samozavestno se je začela zbirati naša orjunaška armada na Triglavskem pogorju. Ni se strašila žrtev, z lastnimi sredstvi je nastopila težko pot na obrambo naših nacijonalnih svetinj. Cel teden so bili naši hrabri člani v pripravljenosti, da nas zahrbtni sovrag ne prehiti. Nikdar naš očak Triglav ni videl toliko svojih braniteljev kakor v komaj prošlih dnevih. Noč in dan so naši zvesti bratje čuvali narodno posest, da jo ne oskruni naše zemlje lačni tujec. Vztrajali so v žgoči vročini, vztrajali so v mogočni nočni nevihti, v kateri je Perun prerokoval bodoče boje. Potresali so se temelji Triglava, toda pogum naših hrabrih čuvarjev se ni omajal. Cist, v krasni jutranji zarji je zablestel naš očak v nedeljo dne 12. avgusta, ko je Orjuna napovedala megdan junački zakletemu dušma-nu. Mogočne množice so mu podajale roke, da osvobodijo mrtvo stražo na njegovem vrhu. Prvič ode-ven v jugoslovensko obleko pozdravlja svoje branitelje Aljažev stolp. Vrh se polni, r-koro ne bode več prostora. Ta vrh je nam svet. Ta vrh in kup kamenja, on je naše svetišče, naš Olimp. Na ta vrh so gledali naši pradedje v svetem zanosu, on jih je bodril, bil jim uteha, bil jim je največje svetišče, okrog njega se je zgrinjalo vse slovensko pleme našega jugoslovenskega naroda. Na njega so gledali naši pradedje iz Tirolske, Koroške, Solnograške, gledali so iz furlanske nižine, gledali iz divne Adrije. Vse je vihar razdejal. Oj mejnik tl sivi sam si ostal. Ali naj še tebe damo v plen sovragu? Nikdar, dovolj je žrtev! Prvič po svetovni vojni je odločna Orjuna stopila na plan in vzela v posest staroslavnega našega predstavite-lja. Slovesno j e zaplapolala Jugo-slovenska zastava, mogočno so odmevale salve v sosednih bratskih vrheh, ki še čakajo odrešenja. Triglav je v varstvu Orjune. Italijani! Oj pcdli narod ta! Kolika sramota! Odposlal je na naš poziv 12 fašistov, ki so jih vodili trije financi. Ponižno so se ustavili daleč izpod našega svetišča in ko so videli, da smo zvesto na straži, so jo odkurili tiho proti Bovškemu snegu nazaj v Trento. Toda da pokažejo svojo podlo figarstvo narav so se na približno 2000 korakov poskrili in nas začeli obstreljevati. Mi smo imeli samo en odgovor »C a -p o r e 11 i«. Junaki so jo po polurnem obstreljevanju odkurili proti Luknji. — Tako se je končal ta pomemben dan, ko je Orjuna odločno stala na braniku naše najsvetejše zapuščine. Prvič odkar obstoja naša država smo stopili na plan in jasno dokumentirali, da nam je dovolj žrtev. Ne damo si več rezati našega telesa. Dovolj je bilo ponižanja napram sovragu, ki je komaj pozabil, kako se je tresel v smrtnem strahu pred nami. Ne damo več! Ne pustimo! Ne pustimo, da bi ljudje lastne naše krvi prodajali našo čast in slavo samo da lahko uživajo sadove svojih izdajalskih pridobitev. Hočemo, da pride čas nacijonalne nesebične požrtvovalnosti nazaj in ž njo sreča in blagostanje Naciji. Naše svetišče pa smo vzeli v svojo posest in čuvali ga bomo do poslednje kaplje krvi. Tu nam je mejnik, od koder bomo črpali nove sile za bodoče ofenzive. Vsem vam, dragi bratje, ki ste dobrovoljno, brez osebnega poklica pohrlili na obrano pa kličemo: »Na svidenje!« Današnji položaj, ral In naši cilji. (Konec.) Posledice vsega tega so naravnost strašne. Peščica klerikalnih demagogov in eksploatatorjev ljudske lahkovernosti v svoje strankarske namene, se je polastila cele Slovenije. S pomočjo brezvestne in včasih celo zločinske agitacije, si Je ta peščica priborila skoro vse slovenske poslanske mandate in slovensko ljudstvo je tako ostalo v Beogradu !>rez zastopstva, kajti de- lo klerikalnih poslancev v Beogradu se ne more smatrati za zastopanje interesov našega ljudstva in naše pokrajine. Ulovljeni v past svoje lastne demagogije, s katero so zmagali, so klerikalni poslanci danes prisiljeni pajdašlti se na eni strani z Radičem, na drugi strani pa kulu-čiti radikalom. M c cl tem pa propada naše gospodarstvo, naša valuta, narašča draginja; beda uradništva! delavstva in nižjih slojev postaja dan za dnem večja; kmete žulijo vedno večji davki; vse. sploh vse propada, razpada pa tudi naša narodna sloga, slabi se naša državna moč in naši notranji in zunanji sovražniki brusijo nemoteno svoje nože, da razrežejo našo komaj s krvjo stotisočev zlepljeno državo, da nas zopet oropajo svobode, po kateri smo tisoč let hrepeneli. Posledice so strašne! Kam jadramo? Skrajni čas je, da se zavemo opas-nosti situacije v kateri se nahajamo. Sedaj je. še čas rešiti sebe, nas narod in državo, toda jutri bo morda £e prepozno. Ali misli kdo na to? In vendar, čeprav je položaj tako obupen, sije tudi v to noč še ena rešilna zvezda, ki postaja dan za dnem svetlejša. Ta zvezda je Orjuna. Iz razvalin našega narodnega in političnega mrtvila vstaja Orjuna kakor čarobna vila rešiteljica in v njenili vrstah, čilih, krepkih, navdušenih, polnih mladosti, borbenosti in delavnosti se zbira vse kar je pri nas še poštenega. Močne in številne so že te njene vrste, toda veliko jih še stoji ob strani; veliko jih še gleda na naš pokret z nezaupanjem, s predsodki in z nerazumevanjem. Eni se nam nočejo pridružiti ker se bojijo, ne pomislijo pa, da brez borbe ni zmage. Posebno velja to za naše nradništvo in učiteljstvo- Boji se sedanje mogočne politične gospode in čeprav morda simpatizira z nami. si v naše vrste javno ne upa vstopiti, ne ve pa, da s tem škoduje samemu sebi, kajti v naših vrstah bi se borilo tudi za svojo gmotno dobrobit, ne samo za dobrobit naroda in države, kajti dokler ne bo Orjuna rešila uradniškega vprašanja m uradništva bede. nikdar ne o rsseilo! To lahko uvidi danes vsak uradnik. Delavstvo se da še vedno odganjati od Orjune po svo-jih frazci skih »voditeljih«, ki so razcepili na vse mogoče srnine ter spravili tako ob ves vpliv in v skrajno bedo. Dasi tisočkrat od teh svojih »voditeljev« prevarano, jim vendar še danes veruje, ko pravijo, da se Orjuna bori za kapitaliste. Ža’ kake vražje kapitaliste naj se bori, ko jih v svojih vrstah nima. ko so vsi, ki so njeni sami reveži. Vaši »voditelji« nas vam predstavljajo kot »zaščitnike kapitalizma« samo zato, ker se boje da bi spoznali našo revščino v žepu, a bogastvo v veri, katero nas mora prej ali slej privesti do zmage, ki ne bo le zmaga narodnega in državnega edin-stva Jugoslovenov. ampak tudi zmaga vseh trpečih in revnih. Drugi, ki sicer pojmujejo naš pokret, gledajo na nas s posmehom, ker so sami že obupali nad usodo našega _ naroda, naše države in nad boljšimi časi, misleč da je ves naš napor zaman. To so malodušni slabiči. ki se ne zavedajo velike resnice — da je malodušje največje zlo. Volja in vera — to sta dve sili, ki gonita svet. Kdor hoče in veruje, ta mora uspeti, če so ovire še tako velike; ta mora zmagati, če so nasprotniki še tako številni! Pa tudi če bi res že vse bilo prepozno, bi bilo zločin opustiti še zadnji poizkus. In poizkus Orjune, da ozdravi naše žalostne notranje razmere, je res zadnji! Pred smrtno nevarnostjo postoteri človek vse svoje sile. tako mora postoteriti naš narod v Orju-ni vse svoje sile in uspeh ne bo izostal. Preč z malodušjem! V Orju-nojn ž njo v boj; zmaga mora biti naša, mora, mora! Tretji zrejo na Orjuno z nezaupanjem in nerazumevanjem. Nikakor ne morejo doumeti, kaj hočemo in zakaj se borimo, čeprav jim to vsak dan znova pripovedujemo. Sami nepošteni, mislijo da moramo biti tudi mi nepošteni, da se mora za nami skrivati nekaj drugega in ne to. o čemer govorimo. Po v,sej sili hočejo, da se bori Orjuna za nekakega Pribičeviča, čeprav tega Pribičeviča sploh ne poznajo in čeprav ima Orjuna s Pribičevičem, ki ni njen član, ravno toliko zvez, kakor s Pašičem ali pa s Korošcem ali Radičem. Po vsej sili hočejo napraviti iz Orjune nekako delavnico za reparacijo demokratske stranke. Med nami in demokratsko stranko je nekaj skupnosti z ozirom na vprašanja narodnega in državnega jedinstva. je pa na drugi strani tudi mnogo stvari v katerih se naša pota principijelno križajo. Končno pa nas imajo nekateri celo za Veliko-srbe, čeprav stojimo s temi v enakem boju kakor z Radičem ali pa slovenskimi separatisti. Koncem vseh koncev se najdejo tudi ljudje, ki ne morejo pojmovati, kako hočemo izvojevati vse to o čemer govorimo, če nismo stranka. Res je da nismo stranka v današnjem žalostnem in slabem smislu strank in nikoli tudi ne bomo. Če bi se Orjuna spremenila v stranko po današnjem ustroju strank, potem bi s svojo eksistenco samo še poslabšala današnjo splošno žalostno stanje. ki so ga ravno stranke povzročile; nikakor pa nočemo s tem še reči, da se v slučaju potrebe ne bomo poslužiii tudi teh ali onih koristnih sredstev političnih strank, toda to le v toliko, v kolikor bo to Vodilo h končnemu našemu cilju, ne pa do kakih drugih namenov. Od strank nas loči mnogo, ker smo izločili iz našega pokreta vse ono, kar je pri strankah slabega, prevzeli pa smo, to priznavamo, kar je dobrega; pred vsem je različen od strank ves naš ustroj, različna pa je tudi taktika in različna so pota, po katerih hočemo k cilju, ki je: vzpostava vlade poštenjakov; vlade, ki ne bo vezana ne na levo ne na desno in ki bo poznala saino interes naroda in države, nikdar pa ne Interesov strank a” oseb! Kdor hoče to, ta na] hodi z nami. Pozor industrije!, in trgovci! Legitimacije za VI. vzorčili velesejm v Pragi dobite pri čehoslovaškem konzulatu, Ljubljana, Breg 8 in Alo-ma Company d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. Ne samo 33% znižana vožnja, ampak tudi polovični vizum je dovoljen obiskovalcem VI. Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši v dneh ocl 2.—9. septembra. Izredna prilika za ugoden nakup strojev, manufakture, steklenine, porcelana itd. Brezplačna pojasnila daje čelio-slovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z., Ljub-ljana, Kongresni trg 3. Mariborski mestni magistrat, zaščitnik Nemcev. (Dokument podlosti in laži.) Slovenski obiskovalci Mestne« ga kina v Mariboru so se ponovno zgražali nad nečuvenim škanda* lom, da nameščenci v tem zavodu ne znajo slovensko. Škandal je pri« šei tudi v javnost in pisali so o tem večkrat mariborski in ljubljan* ski listi. Ko se je ustanovila v Ma* riboru Orjuna, so nekateri člani, ki posečajo Mestni kino odšli k rav* natelju Boltavzarju ter ga opozo« rili na ta škandal ter pozvali naj vendar kaj ukrene, da se razmere spremene. G. Roltavzar je našim članom odgovoril, naj Orjuna pis« meno zahteva odstranitev nemških uslužbencev pri Mestnem kinu, da bo tako podan za to tudi zunanji vzrok. Na podlagi te n j e g o« ve izjave je naša mariborska organizacija poslala ravnateljstvu sledeči dopis: Ravnateljstvu Mestnega kina, v roke gospoda ravnatelja Boltavzar j a v Mariboru. Pri vašem podjetju je nastav* ljen g. Siege. Ta gospod še se dan« danes ni imel časa naučiti se na* šega jezika. Nikakor ni potrebno, da se pri mestnih podjetjih nastav« ljajo ljudje, ki so bili nekoč eks* ponenti pangermanizma, posebno pa kadar gre za osebe, ki se lahko nadomestijo z domačimi. Najbolj mučen vtis napravlja pa pri podjetju to, da biljeter Ber* ger, ki mora občevati s strankami, tudi ne zna slovensko. Isto velja za njegovo soprogo. Žalostno je, da so v Mariboru še vedno raz* mere, ki spominjajo na avstrijske čase. Slednjič prodaja v čakalnici ne* ka gospa, ki tudi ne zna slovensko. Opozarjamo ravnateljstvo, da ukrene v najkrajši dobi primerne korake in da nas o tem informira. Naši ljudje trpijo lakoto, ker jim ni mogoče dobiti službe, Nem* ci pa se protežirajo. Ne verujemo, da v Nemški Avstriji tudi tako skrbijo za naše Slovence! Upravni odbor organizacije ju* goslovenskih nacijonalistov. R. Rehar m. p., Dr. Čazafura s. r., predsednik. tajnik. Vsakdo bi bil pričakoval, da bo g. ravnatelj Boltavzar izpolni to, kar je obljubil, oziroma da vsaj ne bo porabil naročenega dopisa proti Orjuni. To se pa ni zgodilo. Šesta* vil je sledeč denunci j antski in laž* njivi dopis, katerega je predložil županu in na to odposlal: Mestni magistrat. Štev. 37. Maribor, dne 13. marca 1923. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo, v roke namestnika, ministra g. Ivana Hribarja v Ljubljani. Priloženo vpošiljam v prepisu dopis, ki ga je tukajšnjemu upra* viteljstvu mestnega Kinopodjetja naslovilo mariborsko društvo »Or* iuna«. Opozarjam na grožnjo, ki tiči v stavku: — »Opozarjamo ravnateljstvo, da ukrene v najkraj* ši dobi primerne korake in nas o tem informira.« — Iz dopisa je razvidno, da se društvo zaveda da gre v predmetnem slučaju za usluž« bence mestne občine. V nikakršnem slučaju mestna občina ne more pripustiti, da bi se kdo vmešaval v nien lasten notra* nji delokrog, pred vsem na to, kdo bi smel biti v mestni službi, kdo ne. Pred vsem v slučajih kakor je predmetni, kjer ne gre za urad* ništvo in uslužbenstvo nameščeno v javnih magistratnih uradih in za katere veljajo državni zakoni in naredbe, temveč za nameščenstvo pri podjetjih, katero ni stalno in za nameščenje katerih velja pred vsem strokovna(?) usposobljenost. Za cclo vrsto strok danes usposob* ljenih oseb naše narodnosti ni do* biti, in prav mestna občina je mo* rala v tem oziru že mnogo trpeti, ker je pri teh nameščenjih dosti* krat zapostavila strokovno sposob* nost in vpoštevala v prvi vrsti na* cijonalni moment. V svojih javnih uradih mestna občina od prevrata sem ni nastav* Ijala tujerodnih uslužbencev. Koli* kor je tu še Nemcev, so v službi še iz predprevratne dobe, izključ* no strokovnjaki, za katere občina ne bi dobila lahko dobrega nado* mestila. Ako bi se vsi ti nenadno odstranili, bi to pomenilo za mest* no občino občutno breme. Vsi pa ostanejo v službi samo za prehod* no dobo, dokler ne bo domačih strokovno izvežbanih moči na raz* polago. Uslužbenci mestnega Kinopod* jetja, ki jih omenja dopis »Orjune« vsi obvladajo slovenski jezik do* voljno za svoj posel, razen klavir* skega igralca Siegeja, ki pa ne pri* de z občinstvom v nikak stik. Da mora biljetersko uslužbenstvo mnogo nemško govoriti, sledi iz dejstva, ker pohaja Mestni kino, kakor tudi drugo enako podjetje, v pretežni večini nemško občinst* vo. Tudi igralca na klavir bi bilo trenutkoma težko nadomestiti, ker je za igranje v kinu potrebna po* sebna spretnost, da se igra sproti prilagodi slikam na platnu. Zato je tudi lastnica »Bioskopa« morala dobiti igralca za klavir z Dunaja. V vsakem slučaju moram odre* kati društvu »Orjuna« pravico ka* kršnegakoli vpliva na nameščenje uslužbenstva mestnega magistrata in mestne občine. Uverjen sem, da tako vplivanje na način kakršen je v navedenem dopisu ni v skladu s pravili društva »Orjuna« v Mari* boru. Naprošam pokrajinsko upravo, da odbor društva »Orjuna« o nje* govem delokrogu pouči. To je tem* bolj potrebno, ker so bili na pred* večer dneva, ko je prispel pred* metni dopis ravnateljstvu mestne* ga kinopodjetja v kinu samem po* rezani vsi varnostni napisi (odhod, prihod, brzo izpraznjenje) za ob* činstvo, ki morajo z ozirom na važ* nost in na pretežno večino nem* škega obiskovalstva biti dvojezič* ni. Kdo jih je porezal se ne da do* gnati, vendar pa je sum na dospeli dopis dokaj jasen. Konečno pripomnim, da je čisti donos mestnega kina določen po polovici za ubožen zaklad, po po* lovici pa za subvencioniranje Na* rodnega gledališča. Zupan: Grčar m. p. Podla in lažniva denuncijacija! Omenjeni stavek, katerega modri* jana Grčar in Boltavzar smatrata za »grozilen«, ne vsebuje nikake grožnje. Grožnjo zamore najti v njem samo kak skrajno omejen duh. Če mariborska mestna občina smatra, da nima nihče pravice vmešavati se v njene »interne« za* deve, ji to mišljenje drage volje dovolimo, pribijemo pa prvič, da to ni bila interna ampak javna na* rodna stvar, drugič pa, da bo rav* no Orjuna in to morda celo prej kakor si to gg. Grčar in Boltavzar mislita, dobila to pravico. Laž, gr* da in ostudna je, da za »celo vrsto strok danes ni mogoče dobiti do* mačih moči«, še grša laž je, da je občina »trpela ker je zapostavljala strokovno sposobnost in vpošteva* la v prvi vrsti nacijonalni mo* ment«, ko je v Mariboru vsakemu otroku znano, da je mariborska mestna občina ravno največ trpe* Stran 2. »O R J U N A« Stev. 87. CWWUUIH«K» £S&3K5a3iž£!tf ESLraaaBEgai ^?^~>3K3gcz-i>2Zg^.i %;azg -; u zjzviszzsszziz.-, ^^^^^^i^ii^ms^aRf^v^^atz^ssss^iiiAdsas^ms^r^MmKsss |__ s bji iuissn ‘vNirninn [ 3!A0ilf NH3EI "O I vniaod&i VMsrmisdNOM zssttzs&Bm&asszzs .^tagggTO^-a^as^^^Hagac^asgESč^gsajgsgždMMB^Ta^^ la radi tujih »strokovnjakov«, ki so jo s svojim »strokovnjaškim« gospodarstvom oškodovali za stoj tisočake! Višek nesramnosti in laži pa je trditev, da »mestna občina od prevrata sem ni nastavljala tw jerodnih uslužbencev«! Evo dokazov: Občina je nastat vila kot ravnatelja Mestnega elek* tričnega podjetja Nemca inž. To* plaka, čeprav je za io mesto prot sil tudi izvrsten domač strokov* njak inž. Pertot! Da pa občina vsled namestitve g. Toplaka trpi, je znano prav dobro g. županu, ob« činskemu svetu in vsemu maribor* skemu občinstvu. Dalje je nasta* vila obratovodjo Fiegerja, ki je pot neveril večjo svoto denarja in pot tem pobegnil v Švico; knjigovodjo Nowschaka, ki ne zna niti toliko slovensko, da bi pred sodiščem pri* čal v državnem uradnem jeziku; skladiščnika Jamnika, ki ne zna besedice slovensko in je bil name* ščen samo zato, ker je sorodnik ravnatelja Kochlerja; uradnika Rut perta Wellyja, trdega Nemca in še celo vrsto »strokovnjakov«, ki lo* rnijo slovenščino tako, da je člo* veka groza če jih posluša. »Strokovnjaki« iz prejšnje av* strijske dobe pa so: zdravnik dr. Leonhard, Nemec, ki ne zna bese* dice slovenski, opravlja pa službo mestn. fizika; blagajnik Kropsch, istotako nevešč slovenščine; mest* ni upravitelj Strle; pisarniški nad* oficijal Wilhelrn Kopp; podurad* nik Heinrich, ki piše naslove na kuverte; poduraanik Ecker, ki piše živinske potne liste; ravnatelj Mestne klavnice Kern, znani hra* nitelj smrdljivega mesa; stavbeni adjunkt Feigl, nadkomisar Steint brener, pisarniški oficijal Globot tschnigg, a po županovem mnenju je »strokovnjak« tudi sluga Neut ne r pri Mestnem stavbenem uradu, istotako slovenščine nezmožen Nemeo. Kar se tiče uslužbencev v Mestnem kinu, so vsi od operaiert ja do zadnje biljeterke sami Nemt c i. Kakšni »nenadomestljivi stro* kovnjaki« so: knjigovodja, skladi* ščnik, pisar, zdravnik (ko imamo v Mariboru celo plejado Sloven* cev), blagajnik, upravitelj, pod* uradnik, stavbeni adjunkt in sluga — naj sodi javnost sama. Mi ve* mo, da je v Mariboru brez števila ljudi, ki bi z veseljem sprejeli ta mesta in ki bi bili tudi bolj spo* sobni, kakor pa so ti nemški »stro* kovnjaki«, ki morajo rabiti pri obt čevanju s slovenskimi strankami tolmača! Operater v kinu je edini strokovnjak in nimamo nič proti njemu, čeprav vemo, da bi se dal tudi ta nadomestiti, nikakor pa ni strokovnjak igralec na klavirju, nekdanji prvi ponemčevalec slo* venskega Maribora, pangerman Siege. Za tega preskrbimo vsak dan »ersatz«. Še manj pa so stro* kovnjaki ostali, posebno biljeter* ka! Vladna komisarja dr. Pfeifer in dr. Leskovar sta odredila, da se mora vsa ta tevtoburška dru/^ba naučiti našega jezika, župan Grčar pa je ta odlok vtaknil v — koš. Grda laž je, da je večina obisko* valcev mariborskih kinematogra* fov Nemcev, še grša pa da znajo uslužbenci Mestnega kina sloven* sko. Če pa smatra g. župan odgo* vore, kakor: »Ist kajn prostora več!« za slovenske in »dovoljno znanje slovenščine«, potem se mo* ramo res čuditi, kako je postal slo* venski učitelj! Da Slovenci res ne posečajo Mestnega kina tako ka* kor bi ga lahko, pa je iskati vzrok ravno v dejstvu, da ne marajo pot slušati nemškega izzivanja v tem mestnem podjetju, ki ravno vsled tega tudi občutno trpi! Kaj se strinja s pravili naše or* ganizacije (in ne društva) tega nas pa gg. Grčar in Boltavzar ne bosta učila, ker jih očividno še sploh vi* dela nista, ker bi sicer vedela, da to ni le v naših pravilih kot ena glavt nih točk, ampak nam ta od minit str siva poirjena pravila dovoljuj et jo v takih slučajih posluževati se tudi fizične sile svojih članov. Mi bi bili naši zahtevi priborili lahko že davno na učinkovit način sank* cijo. nismo pa tega storili radi te* ga, ker vemo, da bo tudi to podjet* je z mestno občino vred prej ali slej prišlo v naše roke. Kljub te* mu pa prepovedujemo do nadalje nega vsem Orjunašem poset Mestt nega kina in apeliramo tudi na ostalo zavedno slovensko in jugo* slovensko občinstvo, da se ga tako dolgo ogiblje, dokler ne izginejo iz njega panger/nunski tipi! O kras* nih razmerah, ki sicer vladajo na mariborskem mestnem magistratu, o raznih skrajno umazanih aferah itd., pa bomo spregovorili pozneje. Ako je mogoče Avstrijcem s svojo slabo valuto nakupovati na Češkem, zakaj ne bi zmogli tega tudi mi. Čehoslovaški industrijski trgovci so z ozirom na Jugoslavijo kalkulirali izredno ugodne cene, tako, da je omogočen vsakomur ugoden nakup. Naj prestane komodnost in kupujmo s prve roke, ker je to v interesu nas vseh. Praški vzorčni velesejm v dneh od 2.—9. septembra bo pokazal vse kar premore čehoslovaška trgovina in industrija, zato naj noben jugoslovenski grosist ne zamudi ugodne prilike ter naj istega poseti. Posetniki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovični vizum. SCrenlka. S. P. D. Prošli teden smo čitali v vseh slovenskih dnevnikih izjavo g. N., da so se Italijani brez vsakih opazk vpisovali v Triglavsko spominsko knjigo. Informator g. N. sploh ni bil na vrhu Triglava ali pa je namenoma lagal, kajti sicer bi gotovo našel notico, kjer piše dne 30. julija 1923 Capetano Lonjana? (ten Palazzi) od Comp. Mitragli-atrice Buone 9. Alpini di Vicenza: Sempre n ostro il T r i -c o r n o. tiudomušneš Slovenec je pristavil: »En mal počak.« »Aspeta un poco«. Istotako piše g. Cap. Valletto pot št. 643 »Viva 1’ Italia« pod njim pa so podpisani vsi njegovi rojaki. Tu pa se je pokazala zlata duša naših neosvobojenih bratov, ki se niso strašili ječe, ampak so brez strahu zapisali, dasi so vojaki osovražene nacije: Slovenci iz Julijske Benečije, željni ogledati si s ponosnega Triglava svojo rodno grudo 29. julija 1923. — Isti vojaki so dalje napisali: Ajte Lahi v Trento, jest polento. — Spodimo te Lahe s Triglavske višine, naj vrag jih odnese v taljanske nižine. To napisati so imeli pogum naši zvesti sinovi svesti si strašne kazni. List slavnega dr. Tavčarja, našega boritelja, pa v svoji številki od 17. t. m. tako nesramno žali naša čuv-stva. Kdor Orjunaš, ta odpove »Narod«. Železna disciplina velja. — »ROBSKE DUŠE«. (Prispevek k temu poglavju). V kolonah »odločno patrijotic-nega« dnevnika čitamo med drugimi podobno zvenečimi tudi sledeči karakteristični stavek: »Italijanski častnik se je zelo ljubeznivo razgo-varjal z našimi turisti« itd. Res, velikanska milost in občudovanja vredno počeščefije, ki smo ga deležni s strani Italijanov na vrhu našega sivega Triglava. Mogoče se prihodnjič potrudi p. t. uredništvo korporativno v Aljažev stolp, da prijazno pokramlja z eroi di Capporetto tudi o njih slavnih činih, tržaškem Narodnem domu, razvoju jugoslov. šolstva itd., vsaj gradiva za dolgo zabavo ne bo zmanjkalo. S tem pa bodo odvrnili s sebe tudi sum, da slede lepim besedam tudi dejanja. Sl. uredništvo naj se pa čuva omeniti pri pogovoril naše armade. Ona bo že sama skrbela, da jo Italijani opazijo. Tako govoričenje bi utegnilo kaliti prisrčne prijateljske odnošaje med »zavezniškima« vladama. Tudi bi to ne bilo v interesu turistike, ker se naš olikani sosed nikakor ne more ponašati z veliko porcijo srčnosti, dokaz njegov odziv na poziv »Orjune« 12. t. m. Ko pa se slavna družba naužije zabavne konverzacije, naj skrbno prepleska s celo kadjo nevtralna barve vse kar Je našega, da ne bo ničesar več, kar bi utegnilo žaliti občutljive oči Italijanov. Pomaže naj vse z debelo plastjo, da bo nevtralna barva pričala še poznim rodovom o ljubezni stare generacije do rodne grude. On videl je zgodbo Slovenje otrok — kaj delajo, gleda, sinovi. N. R. Občinski svet Volosko- Opatije za italijanske šole. V seji občinskega sveta Volasko-Opatije z dne 8. t. m. je predložil odvetnik dr. R u g g e r o Sandri sledeči dnevni red, ki je bil enodu-šno sprejet: »Upoštevajoč, da obstoja pretežna večina prebivalstva občine Vo-losko-Opatija iz Italijanov in sedaj ni niti enega otroka tudi hrvatskega več, ki ne bi poznal toliko italijanščine, da ne bi mogel slediti poduku različnih predmetov .v italijanskem jeziku; upoštevajoč, da obstoječe ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom nimajo več pravice obstoja v neminljivo večno italijanski občini, ki se nahaja ob meji Italije; upoštevajoč toraj, da bi italijanske šole zadostovale kulturnim potrebam ljudstva, ki jih obenem nalagajo oči-vidni politično-narodni razlogi, želi in zahteva občinski svet, da se odpravijo hrvatske ljudske šole v Volosko-Opatiji in predlaga ustanovitev italijanskih ljudskih šol s tolikimi razredi, kolikor bi jih bilo potrebno glede na število šoloobveznih otrok, ne glede če so isti Italijani, Nemci ali pa Hrvatje. — Tako dela občina, ki je še nedavno bila slovenska. T ako nam gine Istra, medtem ko se naš slovenski narod prepira če imamo mi ali pa Italijani pravico prebarvati Aljažev stolp v narodnih barvah. Lira in frank sta mnogo višja kakor češka krona in vendar večina jugoslov. trgovcev raje naroča blago v Italiji in Švici. Zakaj? Zato, ker jih dosti niti poskusilo ni kupiti naravnost v Čehoslovaški ali pa se samo iz komodnosti poslužujejo gorenjih tržišč. To ravnanje ni v interesu trgovcev, še manj v interesu konsumentov. Jugoslovanski trgovci naj kupujejo češko blago, ki po solidni ceni in po kakovosti nadkri-ljuje robo nam ne posebno naklonjenih držav. Hal p®kres» Blagoslov barjaka mestne Orjune u Splitu. U nedelju, dne 5. t. m., prilikom Praznika žrtve, razvila je uzorna mestna organizacija u Splitu svoj barjak. Čitav je taj dan bio jed-na neopisiva manifestacija narod-nog i državnog jedinstva; toga je. dana Orjunaški Split manifestirao i dao duška nacijonalnom čuvstvu koji je u njemu ukorenjen. Več u 7 sati jutrom obišla je grad nacionalistična glazba iz Su~ čurca a čitavo je mesto navuklo na sebe svečang ruho. U 8 sati počele su da se kupe akcijske čete i u 8 i po stajao je svrstan pred prostori-jama organizacije čitav bataljon ak-cionih četa. Na znak trube, svrsta-le su se čete u kolonu i predvodene sa dve glazbe, uputile se na Dioklecijanov peristil, gde je zastavu blagoslovio naš član, kanonik Sirio-je. Na peristilu je presednik M. O. razvio zastavu te liz lepi govor pre-dao ju kumu ing. Radojloviču, predsedniku Obl. Odbora u Beogradu. Brat Radojlovič je zatim održao prigodni govor, pun temperamenta i predao zastavu zastavonoši. Iza toga krenula je povorka i obišla mesto. U povorci je sudelovao vcoma veliki broj gradjanstva, sokolsko društvo, sva pevačka društva, predstavnici svih patriotskih društava te predstavnici vlasti. Na veče je priredjena velika letna zabava kojoj je prisustvovalo u ve-likom broju gradjanstvo, tako da se je par stotina ljudi moralo da vrati, jer su mesta bila sva zasednuta. Splitskoj organizaciji možemo samo da čestitamo lepom uspehu a našem novom barjaku želimo, da ostane čist i svetao, te da nas pred-vede do konačne pobede. Bratskoj Redakciji »Orjuna« Ljubljana. Najenergičnije protestu-jemo protiv maltretiranja naše bra-če sa strane vlasti u Ptuju i Mariboru te protežiranja onih, koji pro-ganjahu naše nacionalne borce za vreme rata i pre, kojima je sve odurno, što je slavensko, i koji još sada ne če da razume, da se nalazo u jugoslavenskoj državi! — Mesni Odbor Or. Ju. Na Baška. Okrožnica vsem Mestnim Odborom. Predmet: Organizacijski prapor. Sporočamo natančen popis prapora po naredbi Centralnega Odbora v Splitu. Prapor sestoji iz modro-bele-rdeče tkanine, v dolžini 114 in širini 93 cm. Na jedni strani je napis: Za Naciju na belem polju, a na drugi strani istotako na belem polju Orjuna in pod tem na rdečem polju ime dotične Orjune. Drugega napisa na praporu ni. Vse črke morajo biti zlate, odnosno iz rumene tkanine. Velikost črk je: za »Orjuna« in »Za Naciju« 16 cm, za ime organizacije pa 12 cm. Prapor je obrobljen z vrvico v državnih barvah, ki je približno prst debela. S to vrvico je obenem pritrjen na drog, ki ima v to svrho 7 železnih ušes. Drog je dolg 2. 52 m. in ima premer 3—4 cm. Barva črna. Drog konča s kopjem iz bele kovine v dolžini 25 cm v največji širini 7 cm z 4 cm dolgim nasadom. V sredini nosi monogram OJN v črni barvi. Višina monograma je 11 cm a širina 8 cm. Komplektne prapore v enotni izdelavi nabavlja na željo, proti takojšnjemu plačilu Oblastni odbor. Orjuna Domžale naznanja, da je preložila razvitje prapora, ki je bilo določeno na 8. t. m. za poznejši čas, ker se vrši ta dan isto slavje na Rakeku. Odlikovanje. Član naše Orjune tov. Škrinjar v Murski Soboti je odlikovan s svetinjo »Ujedinjenje«. Boril se je bil 1914.—1918. na Srbski fronti kot dobrovoljec. Čestitamo! Nova Orjuna. Za Brezno ob Dravi in okolico je osnovano no* vo poverjeništvo, ki pridno pri* pravlja teren za osnovanje prepo* trebne Orjune. Ustanovni občni zbor Orjune pri Sv. Trojici v Slovenskih gorU cah. V nedeljo 12. t. m. ob 17. uri se je vršil v lepem in prijaznem trgu Sv. Trojica v Slovenskih go* rieah, v tej domovini »Kontrolorja Škrobarja« in nekdanjem delokro* gu njegovega avtorja, ustanovni občni zbor naše nove Orjune. Na občnem zboru, ki je lepo uspel je poročal o ciljih, delu in razvoju našega pokreta brat Radivoj Re* har iz Maribora, prisostvovala pa je tudi vzorna in agilna akcijska četa iz Št. Lenarta v Slovenskih go* ricah. Izvoljen je bil definitivni mestni odbor. Tako je bil postav* Ijen drug močan steber našega po* kreta v sredini lepih Slovenskih goric, ki bodo kmalu v večjem ob* segu sprejele našo odrešilno mi* sel. ©bčnega zbora so se udeležili, kar je zelo razveseljivo, tudi za* stopniki iz okoliških vasi, kjer še ni Orjune, se pa že pripravlja. Živela nova svetotrojiška Orjuna. Preselitev. Naš član, odvetnik dr. Igo Janc v Mariboru, se je pre* selil s svojo pisarno iz Vetrinjske ulice na Aleksandrovo cesto št. 25, v poslopje nekdanjega hotela »Stadt Wien«. Vozne cene na vlakih bodo izredno znižane o priliki otvoritve VI. vzorčnega velesejma v Pragi. To priliko lahko uporabijo naši trgovci, da si nabavijo solidno češko blago s prve roke, vsled česar niso prikrajšani na dobičku, ampak ravno nasprotno, oni del, ki drugače odpade na posredovalce, ostane njim. Pojasnila daje brezplačno čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company d. z o. z., v Ljubljani, Kongresni trg 3. SramoiBii ©d«. »Slov. Narodu« bi bilo po njego- vi pisavi vseeno, če bi bil Triglav Jugoslovanski ali pa italijanski, samo da bi nemoteno hodili turisti na njega. — Radovljiški okrajni glavar Vavpotič se je dne 12. t. m. tudi podal na Triglav. Takoj je zavzel gotovo »Amtsmine« in zahteval dovoljenja za prebarvanje stolpa. Obenem je zatrjeval, da vrh ni še naš, da pa je državna oblast sama dovolj močna, da ga bode čuvala. Ko pa je videl, da se bližajo Italijani, jo je odkuril brez vsakega slovesa urnih krač proti Kredarici. Radi slovensko govorice je odpustila delovodkinja Nemka v tovarni »Jugoslovenski Lloyd« v Mariboru dve delavki gdč. Mici Vidovič in Elzo Rektožila. Ali pri tem »jugoslovenskein« Lloydu res niko- li ne bo reda? Naj se že enkrat prekrsti v »Nemški Lloyd«, da bo vsaj javnost vedela s kom ima opravka. PREKLIC. Z ozirom na našo objavo v »Or-juni« štev. 36. z dne 12. avgusta t. 1. pod »Sramotni oder« Simmich & Marsche, nam je došel popravek, katerega radevolje objavljamo. Tvrdka se imenuje Max Simich &. Co. in ne kakor gori omenjeno. Marsche je le uradnik, prejemalec lesa omenjene tvrdke. Za Marsche-tove izraze tvrdka ne more prevzeti nobene odgovornosti. Tvrdka Max Simich & Co. je že skoz leta dobro poznana pri vseh lesnih producentih in trgovcih in ni imela dosedaj še nikakih pritožb bodisi v trgovskih ali političnih razmerah. IZJAVA. Z ozirom na objavo v »Orjuni« štev. 36. z dne 12. avgusta 1923 pod »Sramotni oder« — Simmich & Marsche izjavljam: 1. da nisem soudeležnik tvrdke Max Simich & Co., da sem le prejemal les za to tvrdko. 2. da z besedami, katere sem izustil pri prevzemanju lesa v Dobrem polju nisem mislil razžaliti ne gospode in ne slovenski narod, bile so te besede le izraz nezadovoljnosti pri prevzemanju lesa, ker sem hotel varovati interese mojih gospodarjev, kar se med trgovci radi nesporazumnosti večkrat pripeti. Marsche. Ali je to potrcono??? Naši trgovci običajno naročajo svoje blago v sosednih državah v mnenju, da ga tam dobijo ceneje. To pa ni res! Nemška Avstrija nam nudi blago, ki je po večini češkega izvora ter na ta način opravlja službo posrednika med našo in češko trgovino. To posredoyanje je pa nepotrebno, ker si naši trgovci lahko blago dobavijo sami direktno, vsled česar dosežejo tudi ugodnejše cene. Najugodnejša prilika za to se nudi ob priliki VI. praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 2.—9. septembra t. 1. IZJAVA* Podpisana preklicujem tem potom vse žavljivke, ki sem jih izrekla dne 30. julija 1.1. poštnemu slugi Josipu Volna, ter se mu zahvaljujem, da ni nastopil sodnijskega pota proti meni. Sv. Lenart, 1. avgusta 1923. Marija Gorjup l. r. - „lmpex" Telefon 70, 340. / Stev. 37. »O R J U N A* Stran 8. Razstavljalci ljubljanskega velesejma' Trgovci, podjetniki obrtniki, gostilničarji itd. Bliža se čas velesejma ko bo naš list izhajal 2—3 krat, oziroma še večkrat na teden. Opozarjamo vsled tega že sedaj, da imajo oglasi v Orjuni velik uspeh, kar priča veliko število stalnih celoletnih oglasov. Uspeh pa jamči že dejstvo, da je Orjuna razširjena po celi državi in tudi v inozemstvu. Ona se danes tiska že v veliki nakladi in so njeni oglasi po vseh kavarnah, lokalih in naročnikih po cel teden vidni dočirn pri dnevnikih že isti večer izginejo kakor muhe enodnevnice. Tudi so naši člani in somišljeniki odločni zastopniki gesla: »Svoji k svojim« in si izbirajo svoje dobavljalce po naših oglasih. Priporočamo toraj vsem onim, ki hočejo imeti vidno, trajno in izdatno reklamo, naj oglašajo v »Orjuni«. — V slučaju pa, da želite dati oglas tudi še v kak drug list, sporočite to obenem ko pošljete oglas nam in mi Vam bomo brezplačno preskrbeli, da bo Vaš inserat objavljen tudi tam. V takem slučaju pripomnite samo sledeče: »Izročite isti oglas tudi upravi lista X. Y. itd.« in mi Vam bomo to brezplačno posredovali. S tem si prihranite na pisarjenju, nepotrebnih potih, čakanju pri upravah in denarju. Upravništvo »Orjuna«. >BUDDtiA< l_ ....................... l k'l SSSER fs IIS mifil TRADE MARK C D EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINOI __ pozorni Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljnbljana, Zvonarska ulica štev. 1. Ljubljenec strojepiscev je edino le „STOEWER*. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbnrgova ulica 6/1. Razna pisarniška lepila. THE REX C0., Ljubljana. Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsoiidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2, Zahtevajte po vseh restavra-c dah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Lastnik inž. F. Kr&njjse. Odgovorni urednik Vi« I. GalzlHiJa, \fl irSi t': .3j -i' -ji 3E c mm HMJSOLSDNEJJI HElit saHKsasaaaaBBiasttaBBKBia tatt&Bis es&BšsstsassigsJSBKKiLsmaaa PLESKAR M LIČAR ZA STAVB!, POHIŠTVA IN »STOTI LJUBLJANA, RIMSKA C. 16 ♦ ŠPECIJALNI ODDELEK ZA MODERNO SOBO IN ŽRKOSLIKARSTVO TER SLIKARSTVO NA STEKLO moste. mmšc. Z3EE s \m i DRAGO SCHWAB II! III K i v zalogi specijc-lno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc. | Izdelava oblek v last-" nem modernem salonu. Inseriraite v ?fORJUN‘‘"M več vrst. DVOKOLESA raznili modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa j.EV^iiNlS*6. Velika zaloga pneumatikein delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje, -,TRIBUNA1 F. B L. tovarne dvokoles in otroških vožičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. Caristsk® - Posrednlikl • BaraassK timi GR©!*! §£¥€&£ *®atra8a tJUSlJlSIlesi Koiodv. ulica 41. Podružnice! Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrica, Čakovec, Rakek. i"Sii°Pi Ing. V. NIKOLIČ Kraljevski dvorski liter ant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. M MANUFAKTURA ENGROS in DETA1L LJUBLJANA MESTNI TRG ŠT. 22 ri aanaaaMBBHffiBBaBBaaaEHHBaBBaHaanEasajaaa E8M ®asa v Ba:«s aasats sasaae BB H ... „ g,,,,,.,,.,,, ,, « bscih saaisBB U lilim 3Ii321hbIIIh s 9JtstsLiviili « snamr ultllLHiVlIIl a ItfllnllBlll h aiu vs*««itkii g šaB^fsn je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskalniška g ——- dela od najpriprostejšega do najmodernejšega seauaB ■■■KUB Tiska Šolske, mladinsko, leposlovno in znanstveno knjigo. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brušure in knjigo v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopisa, revijo in mladinske liste. Glasna oprema Miranih katalogov, cenikov in rellamaili listo?. iilifi Lastna tvornica šolskih zvezkov, šolski kvezki za osnovne Solo in srednje Sole. Risanke, dnov- | aSS^saa ni ki In beležnice. aillaHBBBBiaEBaaaJEiaBBHBBBBBMBEBBBlžEaaaaHSaiBaiSffiBUa Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od prve in največje amerikanske tovarne hranil ®£?rsi Bngiatv.r. Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov W r i g 1 e y si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobe in jih obdrži zdrave. Pospešuje slino. Prihrani se alkohol in tobak. V službi ni dovoljeno^ kaditi in so torej najboljše nadomestilo ,Wrigley-jevi žvečilni gumi bonboni". Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu: Drogerija „ADRIJA“ Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. Trgovci posetitel vi. Trgovci posetite/ Pojasnila daje: VZORČNI VELESEJEM v PRAGI od 2. do 9. septembra Pojasnila daje: Čehoslovaški konsulat, Ljubljana, Breg štev. 8 Znižana vožnja na Jugoslov. In Lhoslovslkih železnicah Direktni posebni vlaki med P .-a 30 in Ljubljano Znižana pristojbine za vizum Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3 d. z o. z. konfekcijska tvornica LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1 PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT I! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !! KUVERTA IMA VEDNO V ZALOGI Di IZDELUJE 1 Amaterji! Zahtevajte naš najno-i vejšl cenik o fotografi fičnih potrebščinah! gradbeno podjetje raaciawjp.ii«».-iroacrtt»r mranreir »m inii i ma:-y^a se priporoča za vsa v to streko spsdaiofo dela LJUBLJAN BRZOJAVI s HEDŽET. TELEFON STEV. 75 eeHBeBHKsaaBaasBss fcasisaasaM sssraae^is^^asmzssssssaffl! Stran 4. Stev. 37, Pooblaščeni dobavitelj vseh tmlfortnskih potrebitin Or. Ju. Na. PETER CAPUDER, LJUBLJANA Vidovdanska cesta štev« 2. Zahtevajte brezplačen ceitik, navodila za mero in pSaiiBne p©g©Se. EGU iN DRUGI kota. družba za sts-ojno i« :: električno industrijo Priporočamo za nakup i .»* -p Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne ban*'o, Dunajska cesta Ib, III. nadstr. |j fWf| B P |j[ A, f|J^ - K@&CESIJQ&!i?ilD!© POLETJE ZA: § Ljubljane, Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta. vodsuccSne iaStetstiJe, pertte ;R vro£