Uredništvo v Goraji Radgeni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. ••••••
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za eelo leto 15Din, za pol leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
Fsssnm številka 40 p
Poštnina
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Fosamezna štEsilka Wp
TtjrggTMf.--	... ttm
Povedati hočem enkrat o Slo-
venski Ljudski Stranki. Njen začetek sega daleč nazaj, ali najbolj izrazito nastopa v dobi slavnega dr. Kreka, s katerim se je začela SLS gibati v pravcu krščanskega socijalizma.
Kaj je to krščanski socijalizem, bomo govorili drugič.
SLS (Slovenska ljudska stranka) je bila od začetka močno konzervativna stranka in je imela bolj provincijalno (po-krajinko) obeležje. Z dr. Krekom pa je sprejela — izraz bo menda primeren — svetoven program. Bodimo si odkriti: Prejšnja katoliška-narodna stranka je bila prikrojena za takratne avstrijske razmere. To pa ni trajalo dolgo. Z doktorjem Krekom je postala vesoljna in se dvignila nad celo Jugoslavijo in še dalj. Padel je predsodek o „klerikalcih“, dasi se nas ta priimek še vedno drži; kajti v SLS je dana vsakemu (ne samo duhovniku !) možnost, da se razvije z vsemi svojimi silami; razvoj katolicizma ni več odvisen od državne pomoči ali protekcije; razvoj stranke je odvisen le od tega, da zavlada najširša in prava demokracija, ki naj združi vse ljudi, kateri priznavajo temeljno versko načelo. To je najširša svoboda, najširša demokracija, kakoršne ni nikjer: Vsak, bodisi da je katoličan, protestant ali pravoslavec ima dostop v SLS. Da, še dalje gre naša svoboda: Tudi muslimani, če so pošteni borilci za pravice in interese svojega naroda in verstva, v kolikor potrebuje isto politične svobode in kulturne avtonomije (samouprave) so dobrodošli v naši stranki. Vse te osnove nam je dal veliki dr. Krek še pred preobratom in ko je nastopil preobrat, so veliki politiki uvideli, da je imel dr. Janez Ev. Krek prav. S preustrojitvijo strankinega programa nam je pokazal nove poti, nove smernice. Vse vodijo v nedogledno bodočnost in naš največji cilj je: Združiti zapad z vshodom — predvsem kulturno.
Ko je čreda izgubila svojega pastirja in so umirali veliki možje, ki so vodili našo stranko, smo zašli v neko mešanico in dolgo nismo vedeli, kaj smo pravzaprav.
Naš program je zasnovan na temelju krščanskega socijalizma. Ta krščanski socijalizem pa je ravno v povojnem času prišel do svoje veljave. Posebnega pomena je za našo državo, da se razvijemo in da razbistrimo kalno in megleno ozračje, katero objema našo javnost. Napačno je mnenje o „klerikalcih“, krivične so sodbe o naši kritiki, zlobna in neosnovana so natolcevanja o naši politični taktiki. Mi nismo nikakšna konzervativna starokopitna, avstrijsko-klerikalna stranka, ampak mi smo stranka pravega krščanskega socijalizma, prvobojevniki pravega demokratizma in nositelji velikega nauka Ljubezni: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Stranka, ki temelji na verskih temeljih in polegtega zasleduje kulturen in političen program je pri nas prepotrebna. Raditega bomo tudi politično pravični in nikdar ne zahtevamo, da bi katoličanstvo imelo nadoblast ali prednost pred drugimi
veroizpovedanji. Mi ne mrzimo pravoslavja in če ga kdo mrzi, je slepec, ni dosleden, je frazer, kakor njegov vsakdanji nasprotnik, ki ima vedno polna usta o popih, farjih, klerikalcih, čukih in sličnih delikatesah. .Imamo neprijatelje: iz prepričanja in iz zlobnosti. Nič zato! Imeti jih moramo, ker so nam potrebni. Seveda, kdor stranki kot taki predbacuje jožefinski klerikalizem, avstrijanstvo itd. ima zato svoj razlog. Gotovo je citai kak list SLS, ni razumel njegovih izvajanj, ali nalašč napačno razumel in sodba je bila gotova. K krivičnemu naziranjti o temeljnih principih naše Slovenske Ljudske Stranke pa so žalibog pripomogli oni slovenski žur-nalisii, ki se še danes ne zavedajo, kje so pravzaprav in mislijo, da obstòji strankin program v tem, da udriha po vsem, kar obstoji ... Tu bi lahko vodstvo malo pogledalo; kajti stranka ima program, ki je večen, program kateri lahko osvaja mase ne potom demagoškoga pisanja in derviškega kričanja, ampak p otom pozitivnega dela za ljudstvo. Pošljiti ljudstvu dobroizšolanih predavateljev ! Slednja vas jih naj dobi in povsod se naj razloži v preprosti, lepi slovenski besedi naš apostolski kulturni program in videli boste čudeže. V našem programu je tudi, da nismo same Slovenci, ampak predvsem Jugoslovani. Pa tudi ta pojm je za nas premajhen. Mi gremo dalje: Naša ideja ni ideja, ki bi se dala staviti v okvir državnih mej. Mi gremo dalje, dalje. Naši cilji so veliki in večni. Mi hočemo močno Jugoslavijo! Mi branimo državljanske pravice slednjega dninarja in cigana. Zakaj? Človek je, ustvarjen po podobi božji ! Združiti hočemo vsa plemena majke Slavlje. Združiti vse krščanske cerkve in upo-staviti jedinstvo vesoljne krščanske cerkve. Mi smo zagovorniki teptanih slojev, neizprosni nasprotniki izkoriščevalcev. In kdo bi ne šel za nami? Seveda vsem to ne ugaja. Eni bi bili radi sami kmetje, drugi sami delavci, tretji sami meščani. Tega pri nas ni. Kdor je pošten, lahko dela pri nas. Temeljni princip našega dela je: V delu je naša rešitev! — Taki smo torej mi „klerikalci“ „državopreobratni element“ „austrofili“ itd.
Apačka kotlina.
Nič nas ni presenetila vest, da se Avstrija, ta izstradana in ponižana Avstrija, o kateri bi mislil svet, da ima sedaj časa samo za povz-digo žalostnega gospodarskega stanja svojih državljanov — začela zopet z obnovljenjem osvajalnih načrtov. Prošli teden je avstrijski zunanji minister odgovarjal na neko interpelacijo radi apačke kotline. V odgovoru je posebno naglašal, da bo avstrijska vlada storila vse, da pridobi „izgubljeno ozemlje“ zopet nazaj. Pov-darjal je, da ni treba pustiti nade, da se apačka kotlina še združi s svojo staro domovino. Na en način se bo to že doseglo! (Nemcem so menda že znane metode, na kak način se pri nas vse doseže 1!) Zvezni kancler bo tudi v bodoče podpiral vse težnje, združiti to ozemije z Avstrijo. Tako nekako je govoril. In predmet, o katerem je govoril, je — del naše države. Zelo čudno je, da se taka interpelacija vlaga ravno v času, ko se vrše v Belemgradu gospodarska pogajanja z Avstrijo. Tam se nahajata tudi dva avstrijska zastopnika. Pri rešitvi nekaterih obmejnih vprašanj utegne pri malomarnosti naših merodajnih činiteljev priti do usodepolnih pre-
senečenj. Mi vsi vemo, da se Avstriji ne gre za tistih par nemških vasic. Njih načrt je prozoren in samo oni, ki pozna lukavost nemške politike, lahko prevdari, zakaj hočejo apačko kotlino. Apačka kotlina je strategično za nas velevažna. Ako pade ta kotlina, je padlo neprijatelju v roke celo ozemlje Slovenskih Goric do Maribora. Po dosegi opisanega ozemlja ne bi Avstrijci mirovali, dokler ne bi zasedli Maribora in Dravske doline. Kaj bi sledilo potem, si lahko mislimo. — Njih težnje so iste kakor prej: Na jug! Kljub bedi in pomanjkanju, ki jih tlači, se bavijo z osvajalnimi načrti ter hočejo ogrožati našo zemljo.
Na dlani je, da je taka interpelacija maslo nekoterih radgonskih hujskačev — apački Nemci nam pač niso nevarni ! — Da je ta akcija predvsem delo znanega dr. Kamnikerja, pač ni treba povdarjati.
Iz tega ^dogodka pa nam ostane nauk: Poglejmo, kakšne so razmere na naši severni meji! Ali ni preveč nepotrebnih šikan? Ali ni preveč balkanske objestnosti? Postanimo bolj evropski, bolj dostojni in ljudstvo, četudi pripada tujemu plemenu bo vzljubilo naše oblasti, katerih nekateri eksponenti igrajo kaj čudno vlogo! Sami smo krivi, če išče peščica apačkih Nemcev rešitve izven mej naše države. Ta peščica dobro ve in je poučena o določbah saint-germainske mirovne pogodbe, ki govori jasno besedo o zaščiti narodnostnih manjšin. Pustimo prenapet šovinizem. Raditega ni treba zatajiti svoje narodnosti ; ampak pokazati je treba tujcu: Glej mi Slovenci, Hrvati, Srbi, Rusi znamo biti kavalirski, pravični, dostojni in nočemo surove objestnosti, s katero ste nas pod Avstrijo mučili ! Zato veljaj vsem oblastvom in. javnim organom ob meji: Pazite, kaj delate!
Delo naših poslancev.
Upravna razdelitev države. Raz-dele se samo prečanski kraji. Zakonodajni odbor za razdelitev prečanskih krajev. V tem so se demokrati in radikalci hitro sporazumeli. Najbolj žalosten pojav je, da podpirajo srbske demokrate in radikalce pri razdelitvi Slovenije in Hrvatske slovenski in hrvatski demokrati, slovenski samostojneži, kakor tudi socialni demokrati. Na seji zakonodajnega odbora, na kateri se je govorilo o razdelitvi Slovenije, je edino posl. dr. Hohnjec najodločneje nastopil proti razdelitvi Slovenije. Slovenski de-mokratje, samostojni in socialni demokrati so bili popolnoma sporazumni z razdelitvijo Slovenije na dve oblasti. Isto sliko nùdi tudi razprava o razdelitvi Hrvatske na oblasti. Demokrati in radikalci ne čutijo težkoč, ki jih dela razdelitev Hrvatske. Drugače je s kraljevino Srbijo. V tem pogledu je zastalo delo pododbora za upravno razdelitev države. — Za povratek vojaških beguncev v domovino. Posl. Žebot in tovariši so izročili nedavno vojnemu ministru spomenico, v kateri interpelirajo ministra, naj dovoli, da se morejo vrniti domov v Slovenijo in Hrvatsko vojaki, ki so preteklo leto pobegnili preko meje. Vojni minister je odgovoril, da bo v najkrajšem času izdal naredbo, s katero se bo omogočil povratek beguncev brez kazni. — Proti moratoriju. V finančnem odboru se je vršila debata o moratoriju. Večina je uvidela, da je že samo ime zakonskega načrta „Odgoditev plačil v inozemstvu“ odiozna in ga je izpremenila v „Regulacijo plačil v inozemstvu“. Posl. Vlado Pušenjak je v imenu Jugoslovanskega kluba protestiral proti temu, da je določen predolg rok dveh let za odgoditev plačil in je naglašal potrebo, da naznačijo trgovci ki zahtevajo ugodnost odgoditve plačil, pri pristojni trgovski zbornici ne samo vrednost. temveč tudi vrsto blaga radi omogočenja nadzorstva, ali so uvozili nepotrebno in luksusno blago. Ta predlog je bil sprejet. — Davkoplačevalci in davčne knjižice. Finančni minister je odgovoril 24. t. m. na pismeno vprašanje posl. Stanovnika in tovarišev o uvedbi davčnih knjižic za davčno obeznike v Sloveniji s sledečim pojasnilom: Po § 14 ustave za davčne urade iz leta 1850 morajo davčni uradi potrjevati strankam
plačilo davka v davčnih knjižicah, ki so jih dolžni eonesti davčni obvezanci sami. Ako nima obveznik knjižice, je dolžnost davčnega urada, da jo na zahtevo stranke izda. Ta odredba ni bila nikoli menjana ali ukinjena, pa velja tudi dandanes za vse davčne urade v Sloveniji. Tak in edini je način plačevanja direktnih davkov neposredno pri davčnih uradih. Drugi način plačevanja je, da obveznik plača davke po poštnih položnicah. Razume se, da tudi takrat dobi obeznik potrdilo o izvršenem plačilu od poštnega urada; ko pa obveznik pride v dačni urad, more zahtevati, da se mu izvršeno plačilo vpiše v davčno knjižico. Taki zahtevi mora davčni urad ustreči po obstoječi naredbi iz leta 1910. — Posl. Pušenjak je vložil upit na ministra trgovine radi ureditve in izpopolnitve merosodnih uradov v o k r. glavarstvu Ljutomer, nadalje upit na ministra socijalne politike radi nadpregleda vojnih invalidov. — Poslanec Krajnc za vojaštvo v Sloveniji. Član Jugoslovenskega kluba poslanec Krajnc je interpeliral vojnega ministra glede plač vojakom v Sloveniji ter zahteval, naj se jim tudi nadalje izplačujejo ustavljene dnevnice in naj se v to svrho zniža preveliko število orožniških častnikov. — Za izenačenje davkov. Razprava v prvem odseku finančnega odbora o državnih dohodkih za 1. 1922. Odsek je razpravljal o neenakosti davkov v poedinih pokrajinah. V imenu jugoslovanskega kluba je nastopil posl. Karol Škulj za izenačenje davkov v celi državi. Njegovim izvajanjem se je pridružila cela opozicija. — Proti krivicam v vojski. Dr. Korošec je izročil v imenu Jugoslovanskega kluba vojnemu ministru rezer-vatno povelje 4. armijske oblasti, ki poživlja na zaplenjevanje vseh časopisov, ki pišejo o Orlu. Povelje odreja, naj se med slovenskim in hrvatskim vojaštvom propagira sokolstvo, ki služi srbski ideji. Dr. Korošec zahteva, naj se Hrvatje in Slovenci oproste vojaške službe, ako vojni upravi ne prija njihovo prepričanje. — Nev Macedoni jo! V imenu jugoslov. kluba je stavil dr. Dulibić na fin. ministra vprašanje, v katerem protestira zoper premeščanje dalmatinskega moštva fin. kontrole v Macedonijo in Črnogoro, med tem, ko pošilja v Dalmacijo Wranglovce, ki ne poznajo ne ljudstva, ne razmer. Poslanec zahteva, naj ostanejo naši ljudje na svojih domačih mestih. — Za dijaštvo. Poslanec Sušnik je posredoval v ministrstvu prosvete radi neenakega razdeljevanja štipendij dijakom. Po naredbi od 9. t. m. dobivajo dijaki v Belgradu po 300, v Zagrebu po 200, v Ljubljani po 100 dinarjev na mesec. Zahteval je, da se razdeljevanje štipendij prepusti dijaškim organizacijam ali pa posameznim univerzam.
Boj zahrbtnosti in laži!
Laž ima kratke noge, pravi star pregovor. Resni ljudje se laži ne poslužujejo, vendar je vojna tudi tu opravila svoje delo ter zelo zmanjšala število poštenjakov.
Tako je v zasebnem življenju. V politiki so razmere še vse bolj obupne. Že pred vojno politika ni bila glede poštenosti na višini, sedaj po vojni je pa poštenost že prava redkost.
Ljudje, ki so v teh zastrupljenih razmerah vzgojeni, pa sploh mislijo, da politika brez laži sploh ni mogoča. Če mi trdimo, da je mogoča
M. N.
• ■ zi Ljudmiia, =-—
i.
Daleč tam za bregovi, v tihi dolinici je ležala vasica, Trate imenovana. Na koncu te vasice, skoraj tik ob gozdu je bivala v majhni, priprosti hišici vdova s svojo edino hčerko Ljudmilo. Nista živeli v izobilju, pa tudi v revščini ne. Mati je pridno predla, ter jima tako zaslužila vsakdanji kruh. Delala je z veseljem, vztrajno, neumorno. Saj je delala za njo, za svojo ljubljenko, ki je zdrava, vesela, smejoča, skakala okoli hiše, lovila metuljčke, dražila mucko, podila in spet klicala kokoši, ki so se ji veselo pojoč zopet približale. —
In ta gozd!
Tukaj je imela kraljestvo njena mlada duša. Poznala je vsak grm, vsako drevo, vsako bilko. V tem gozdu je presanjala sanje brezskrbne mladosti. — Ob robu gozda, v majhno izdolbeno votlino je nanosila mahu in vejevja, naredila iz majhnih deščič mizo, stole, posteljo, izdolbla v zemljo še eno manjšo votlino, ki je pomenila peč. Tukaj je pekla pogače in kruh, hlebčke iz blata narejene. Na drugi strani votline je naredila iz vejevja jaslice, prinesla in privezala živinico iz lesa narejeno in lep, prijeten je bil dom, ki ga je ustvarila njena mlada duša.
Tako je bilo takrat — in lepo je bilo. A pozneje... ?
Prišli so hudi časi. Mati je začela bolehati. Skoraj je bila za delo preslaba, a hotela je, morala je. Prezgodaj ji je prišlo vse to. Zdaj bi še ne smela bolehati, še manj umreti.
in da je celo nujno treba, da je poštena, marsikateri zmaje z glavo ter misli, kako naivni in otročji da smo.
Sovražimo laž, ker je podla in krivična.
Kdor se bojuje za pravičnejši svet, tega z lažjo ne bo dosegel.
Pa ne samo iz teh razlogov se je tudi v politiki treba izogibati vsakih laži, temveč že iz praktičnih razlogov se jih moramo izogibati.
Kdor danes laže o tej ali oni stvari, mora jutri zopet lagati, da zakrije današnjo laž. Prihodnje dni mora lagati, da zakrije zopet laž in to gre tako vedno višje in višje, dokler se vsa ta smrdljiva gora ne zruši.
Pomislite, koliko časa in sile porabi tak človek, pa še vse zastonj, kajti prej ali slej bo razkrinkan.
Če bi ta čas in to silo porabil za dobro stvar, koliko hitreje in gotoveje bi napredoval!
Iz tega razvidimo, da se moramo izogibati laži ne le radi nravnih, temveč tudi iz čisto praktičnih razlogov.
?©deti§§f@ ü^w§€@
Cerkveno petje. Slava Presv. Srcu. Deset pesmi v čast božjemu Srcu Jezusovemu za mešani zbor in orgije, zložil Ivan Pogačnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Part. Din. 12'—, glasovi po Din. 4-— Vse Pogačnikove skladbe se odlikujejo po plemeniti in iskreni melodiki, ki se mirno in pobožno gibljejo sicer v priprostih a vendar lepih in živahnih melodijah. Tudi pričujoče pesmi so zložene v tej obliki. — Odkar se je pri nas pobožnost Srca Jezusovega tako razširila, manjka našim zborom zlasti še po deželi več ali manj tozadevno primernih napevov. Prav iskreno torej pozdravljamo te lepe pesmi in jih vsem našim cerkvenim zborom prav toplo priporočamo, da jih uvrste v svoj repertorij.
Prenos „Ekonomista“ u Zagreb. Posljednji broj ovog privrednog tjednika, što izlazi u Karlovcu, donaša, da je redakcija i administracija „Ekonomista“ prenešena u Zagreb, Karlovška ul. 28., gdje će od sada lista redovno izlaziti. ■— Direktorom lista ostaje i nadalje Lj. St. Kosier, dok će „Ekonomista“ i u budućnosti zadržati vanstranački i čisto privredni karakter.
Najnovejša vladna odredba glede prodaje valut. Službene Novine z dne 22. februarja prinašajo sledečo naredbo finančnega ministra: „Da se onemogočijo zlorabe členov 13 in 12 pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami ter onemogoči špekulacija z valutami, odredbam, da se valute smejo na podlagi člena 3 pravilnika prodajati samo onim potnikom, ki dokažejo svojo potrebo s potnim listom, na katerem morajo biti visa onih držav, v katere potujejo in kojih valuto želijo kupiti. Vsaki prodajalec mora dotično prodajo valute zabeležiti v potni list z navedbo datuma ter podpisa in pečata prodajalčeve tvrdke. Brez vidiranega potnega lista je prepovedano prodajati valuto do iznosa 500 francoskih frankov. Do iznosa 500 fr. frankov se sme prodajati valuta ostalim osebam samo na podlagi posebne legitimacije, izdane od policijske oblasti. .V legitimacijo se mora znesek zabeležiti. Carinske oblasti vodijo kontrolo. Isto velja za devize v
Saj še ni preskrbljena njena ljubljenka, hčerka Ljudmila. Majhna je še, šteje komaj dvanajst let: Toda — vendar. Bolezen je postajala vsak dan hujša, moči so vidno pešale ubogi, nesrečni materi. In začelo se je izpolnjevati vse, kar je bilo zapisano v knjigi usodni in kar je imelo priti čez njo, do tistega časa veselo, brezskrbno deklico.
Postajala je resna; začela je misliti, umevati, kaj je življenje. Čudili so se vrabci, mijavkala je mucka, kokodakale kokoši, čakal, sameval je gozd. Ni je hotelo biti iz hiše. Pri postelji bolne mamice je sedela, poslušala njene nauke in navodila ter jih hotela zapomniti in razumeti. Le tuintam je še prihitela do votline, do v svoji mladostni domišliji tako lepo urejenega doma, popravila mizo, stole, posteljo, • prestavila hlev na drugo stran, ker so se ji med tem časom na istem prostoru naselile poredne mravlje. Pustila jih je notri, saj so tako pridne. Odprtino je zadelala spet z mahom in vejevjem ter pohitela nazaj v sobo k materi, ki je bila tako bolna.
„Ljudmila 1“
„Kaj želiš, mamica?“	c
„Dolgo te ni bilo. Težko sem te čakaia.“
„Zdaj sem tukaj, mamica. Nič več ne grem od tebe.“
„V nekaj dneh pride moja sestra iz mesta, tvoja teta. Ona bo tvoja druga mati, ko mene zakrije temni grob. Vzame te seboj na svoj dom. Pojdi Ljudmila z njo, bodi ji pridna, poslušna hčerka. Mogoče te da kaj učit. Bodi tudi tam ubogljiva, pomni pa vedno in ne pozabi nikdar, kar ti naroča tvoja umirajoča mati: da je nad nami Bog, kateri plačuje vse dobro in kaznuje
smislu člena 12 pravilnika, samo da se mora označiti, ali je ček, ali valuta. Dr. Kumanudi.“
Napredovanje tehnike pri zgradbi parnikov. Spomladi bo dovršen v angleški ladjedelnici v Southamptonu največji parobrod na svetu: imel bo 56.000 ton in prostora za 4000 potnikov. Brod bo dolg 320 m, visok 32 in širok 30 m. Parnik se bo imenovat „Majestic“, ki je last angleške paroplovne družbe White Star Line in napravi 10. maja svojo prvo pot iz Cherbourga v Newyork. Velezanimive so sledeče naprave na tem parniku : kurjen bo s petrolejem mesto s premogom, gonilni stroji razvijajo preko 100.000 konjskih sil, kotli obsegajo 2230 m2. Hitrost parnika doseže 42 km na uro. Odgovarjajoč velikosti parnika vaga krmilo 140 ton, ter vsak vijak, katerih bodo štirje, po 300 ton. Parnik bode tudi nosil 4 sidra, katera va-gajo skupno 45 ton, oziroma skupno z verigami 230 ton. Na parniku je tudi 450 aparatov, ki s svojo občutljivostjo alarmirajo vsako nadnor-malno toploto, vsled česar je požar izključen. Parnik sam ima 3 brezžične postaje, razentega je opremljen z velikim številom rešilnih čolnov, med temi celo 2 parni barkasi z brezžičnim brzojavom. Zanimiv je inštrument na parniku, kateri napove akustičnim in električnim potom plitvost do 56 m.
Židovska stranka v Jugoslaviji. V Novem Sadu snujejo Židje lastno stranko^ ki naj združi vse Žide cele kraljevine. Vseh Židov je v naši državi 150.000, največ v Vojvodini.
Kruh kot naročnina. Iz Perma poročajo, da je list „Krasni kolokol“ (Rdeči zvon) določil mesečno naročnino na 2 libre kruha. — Svojčas smo prinesli vest, da je neko uredništvo določilo jajca za naročnino, mi se zadovoljujemo z jugoslovansko valuto! Kdor je zaostal, naj pošlje, kar dolguje, dokler tudi mi ne določimo po eno kokoš ali petelina !
Prekmurje ostane celo pri Sloveniji. Na seji zakonodajnega pododbora v Beogradu dne 22. februarja se je sklenilo, da se Dolnja Lendava s svojo okolico ne pridruži Medžirourju in Hrvatski, marveč ostane s celim Prekmurjem v zvezi s Slovenijo.
Jugoslovani v Ameriki. Po najnovejših uradnih podatkih je sedaj v Združenih državah Severne Amerike 635 tisoč Jugoslovanov, in sicer: Slovencev 195 tisoč, Hrvatov 350tisoč in Srbov 90 tisoč.
Pismenost v Srbiji. Med moškim prebivalstvom ie 67%, med ženskim 93% takih, ki ne znajo ne pisati ne brati; skupaj znaša torej analfabetizem v Srbiji 80%.
Atentator Stejić, ki je z bombo napadel kraija, je bil te dni obsojen na smrt, ravno tako Alijagič, morilec ministra Draškoviča. Komunistični poslanci, ki so bili člani izvršilnega odbora, so dobili vsi po dve leti ječe, neki Csaki pa 20 let.
„Naš dom“, ki je bil nekdaj zelo razširjen med slovensko mladino, a je moral med vojsko prenehati, začne v Velikonočjo zopet izhajati v Celju. Skrbel bo predvsem za načelno izobrazbo ljudstva v vseh vprašanjih javnega, zlasti narodno-gospodarskega' življenja. Izhajal bo mesečno in stane celoletno 24 kron. Naroča se pri „Upravi Našega doma, Celje, hotel Beli vol.“
Gospodarski razvoj v Rusiji. Zadnja stvarna gospodarska poročila iz Rusije se glase tako-le: Ruska vlada je predložila načrt,
vse hudo. Da je vseveden in vsemogočen, neskončno dober in usmiljen, kakor ne more biti nihče drugi kakor samo On, ljubi Bog. Gorje pa tistemu, ki ne izpolnjuje njegovih zapovedi. Nesrečen je že na tem in za večno pogubljen nh onem svetu.“
„Mamica, ti nesmeš umreti. Jaz nočem druge matere, tudi tete ne. Bojim se je!“.
„Nič se je ne boj, jaz bom te priporočila. Hišica pa ti naj ostane, mogoče boš še kdaj živela tukaj, kjer je živela tvoja rnati in kjer si se rodila ti. Moli za me in pomni moje nauke.“
Tako je bil izgubljen mladostni raj. Ljudmila je začutila prvikrat v svojem srcu težko, morečo žalost. Zdelo se ji je, kot bi jo prijel kdo trdo za ramo in jo sunil iz s svetlobo in solncetn obdanega svetišča v temo, črno in brezupno ter zaloputnil vrata za vsem lepim in dobrim.
Res se je zgodilo vse ono, kar je povedala mati. Prišla je teta iz mesta, neprijazna, odurna ženska. Nobena primera dobri, ljubi mamici. In Ljudmila se je bala te ženske, ki bi ji naj nadomestovala mater. Jokala je, sklepala ročice in prosila mamico naj je ne zapusti, naj ostane, ostane .. . Zastonj ! Čez nekaj tednov je stala poleg tete med drugo množico ob' odprtem grobu ter zrla za črno krsto, kako so jo spuščali vedno globlje in globlje ...
„Mamica, ne zapusti me 1“
A vendar jo je zapustila. Na krsto so nasuli črne zemlje.
Tedaj je stopila v življenje.
(Konec prihodnjič.)
po katerem se državni monopol nad petrolejem s 1. marcem t. 1. popolnoma odpravi. Zagotovi se le množina, ki je določena za izvoz, da si ohrani država zamenjalno sredstvo. Ves ostali petrolej se prepusti svobodni notranji trgovini; pravice do prodaje ne dobe samo zadružne organizacije, marveč tudi zasebniki. V vzhodni Ukrajini gredo v zadnjih 3—4 tednih cene hitro kvišku. V Harkovu so tržne cene te-Ie : kruh 25 do 30 rubljev za funt, moka 30—45 rubljev, surovo maslo 180 rubljev. — Na moskovski blagovni borzi so se beležile te-le cene: moški čevlji 350 rubljev par, ženski čevlji 350 rubljev, nizki čevlji 300 rubljev. Žal, da viri ne poročajo cen živilom. Kakor znano, je bila sovjetska vlada prisiljena, da v praksi od popolne socializacije zaenkrat zopet popusti. To je umevno, saj rusko delavstvo niti od daleč ni bilo pripravljeno, da prevzame in samostojno vodi 'industrijsko gospodarstvo. Da ne skoči neposredno zopet v skrajnost, se je sovjetska vlada odločila za najemninski sistem : Obrati, posebno male obrti, se dajejo, v najem organizacijam in zasebnikom, deloma tudi prejšnjim lastnikom. Zanimivo je dejstvo, da je 55% vseh najemnikov privatnih oseb, od tega nad 20 % prejšnjih lastnikov. Večina v najem oddanih obratov so mala podjetja, ki se pečajo s proizvajanjem živil.
Minister na r. g. dr. Kukovec, ki je znan po zaslugah, katere si je pridobil z izgubo mesta Radgone pride v Prekmurje, katero hoče osrečevati kar cele tri dni in sicer 11., 12., in 13. t. m. Svoje shode (gyiilejše) bo imel najprej v Dolnji Lendavi, kjer bo ustanovil krajevno organizacijo JDS (11. III.). Naslednji dan v Beltincih in zvečer v Murski Soboti. Dne 13./III. pa v Nuskovi (!) ob 10 uri predpoldne, ob 4 uri popoldne pa v Križevcih. Na shodih bo sprejemal pritožbe in prošnje. Ali jih. bo tudi reši! in kako, tega ne pove organizator „koncentracije naprednih sil“. Želimo g. ministru, da svoje „gyiilejše“ dobro opravi in da se srečno vrne iz Prekmurja, ki prvači po zaslugi krivo-nosih verižnikov z izredno veliko draginjo pred ostalimi pokrajinami v Sloveniji. Hvaležni bomo g. ministru, če bo povzročil padanje cen žita in krompirja ter če bo svojo prisotnost uporabil v to, da pozapre par najglavnejših verižnikov, četudi se „wegen Geschäft“ priznavajo JDS. „Prekmurski glasnik“ od 5. marca (9. štev.) beleži, da so tudi „Novine“ že večkrat napravile reklamo za gospoda ministra, ki „je vedno imel odprto srce in pomoč za našo Krajino.“ Iz tega vzroka naj tudi „Murska Straža“ ne izostane in prosim, da priobčite predstoječi dopis.	' —y.
Cene boljševiškega časopisja. Letna naročnina boljševiške „Pravde“ znaša 100.000 rubljev. Posamezne številke se prodajajo po 5000 rubljev.
Draginja v Petrogradu. Par čevljev stane v Petrogradu dva milijona rubljev, kos čokolade 50.000, kos mila 35.000 in steklenica likerja 200.000 rubljev.
Muslimanska univerza v Parizu. 1. marca so položili v Parizu temeljni kamen za muslimansko univerzo.
Za nove volitve. V krogih radikalnih poslancev se je pojavila težnja, da se izvrše čim preje nove volitve. Vsled tega zahtevajo, da se na prvih prihodnjih sejah narodne skupščine 22. t. m. predloži volivni zakon.
Dopisi.
Za obmejni tisk. sklad „Murske Straže“ so darovali vlč. g. Ivan Pavec 100 kron, A. Satler, Ivanjci 6 kron in neimenovani 10 K.
Bog plačaj !
Gornja Radgona. (Cestna mizerija.) Ob glavni cesti teče ozka pešpot. Pri zidanem mostiču se nahaja za pešpot še lesen mostič, ki pa ie v tako mizernem stanju, da je življenju posameznikov nevaren. Nič hudega sluteči popotnik si lahko v temi zlomi nogo in vsak ve, da se gotovo ne bo mogel iti zdravit na — občinske stroške. Napravite red! Tudi kanali so potrebni čiščenja!	*
Gornja Radgona. (Javno vprašanje.) Kako pride to, 'da trdijo ljudje, ki imajo opravka napr. v Cmureku in v G. Radgoni, da so carinski in obmejni predpisi različni, to se pravi, da v Cmureku ne šikanirajo ljudi toliko, kakor pri nas. Hočemo pojasnila, ker ne vemo, ali
dobi vsak uradnik odn. vladni organ drugačno naredbo, ali pa dobijo vsi jednake! (Opomba uredništva : Zbranega je že veliko materijala. Ko bo mera zvrhana, bomo že preskrbeli, da dobijo krivci primerne lekcije bodisi v tej ali oni obliki !)
Gornja Radgona. Stanovanjska komisija v resnici nima lahkega posla, vendar bi ji priporočali malo več obzirnosti. Posestnik g. V. se pritožuje, da se je brez njegovega privoljenja in brez kompetentne pritrditve občine Police samovoljno nakazalo popolnoma tujemu človeku stanovanje v viničariji imenovanega, dasi rabi itak podrto poslopje za svoje delavce, medtem ko so prostorna stanovanja v okolici marsikje na razpolago. Mnenja smo, da je stvar poklicanih organov, poučiti javnost o stanovanjskih na-redbah, da ne bo prišlo do nekorektnih nastopov bodisi z ene ali druge strani.
Orlovska akademija! Na praznik, dne 25. t. m. se vrši v Gornji Radgoni v dvorani Posojilnice Akademija Orla. Vspored je izredno velik in zelo zanimiv. Vse prijatelje in somišljenike opozarjamo na to prireditev že danes. — Natančnejši vspored objavimo prihodnjič.
Kdor zna, pa zna. Mariborska „Straža“ od 6. t. m. je napisala v uvodniku „kaj bo z novimi volitvami?“ med drugim tudi dobesedno: „Znanega ustvaritelja slovitega „votum separatum“ dr. Lenarda so poslali radikali — vsaj tako se je dr. L. legitimiral — nakupovat neko tiskarno v Gornji Radgoni. V tej tiskarni
bi izhajalo radikalno glasilo__“ Ne bomo se
spuščali v to, koliko podlage ima ta raca, temveč konštatiramo za danes le to, da gospod, ki je pisal članek najbrž misli, da obstoji v Gornji Radgoni razen tiskarne „Panonije“ še katera druga, ker tu se gre za „neko“ tiskarno iz Gornje Radgone. Treba bo res radikalnega pouka o predmetu krajepisja Slovenije. V ostalem pa smo mnenja, da treba nam obmejnim Slovencem res več radikalizma v naše politično delovanje. — Toliko za danes.
Križevci pri Ljutomeru. Meseca decembra m. 1. so naša dekleta v Križevcih nabirale naročnino za nekatero časopisje. Med drugimi sem se odzvala tudi jaz za en časopis in jim izročila celoletno naročnino, akoravno bi si ga tudi lahko sama naročila. Danes je minulo od tega dva in pol meseca, a naročenega lista še do danes nisem sprejela. Vprašam omenjeno dekleta, v kaki namen so obrnile jim izročeno naročnino, ali kje se nahaja upravništvo naročenega lista, kajti če bi bilo isto tudi v Sibiriji, bi naročeni časopis v tem času že mogel priromati v mojo hišo. — (B. Po informacijah ne gre tu za nabiranje naročnikov „Murske Straže“ Ured.)
Stročja vas pri Ljutomeru. Za mariborsko dijaško kuhinjo je nabral g. Jak. Rajh na gostiji Iv. Mauko-Nemec 124. Vsem zavedni!» in blagim dobrotnikom prav lepa hvala. Novoporočencema naše častitke!
Ljutomer. Podružnica „Slovenske Straže“ v Ljutomeru bo imela v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9. uri v prostorih „Bralnega društva“ svoj redni, občni zbor. Na dnevnem redu bo volitev novega odbora.
Ljutomer. Podporno društvo Narodne šole v Ljutomeru izreka najsrčnejšo zahvalo prirediteljem maškaradnega pohoda in zabave na pustni torek za naklonjeni velikodušni dar 1053 kron 40 vin. Bog plačaj! Vesela družba v Frasovih goricah 70 K. Živijo!
Murski Most pri Veržeju — gotov. Ta most ki obstoji iz glavnega mosta čez Murino strugo in 5 postranskih mostov čez stranske struge, po katerih teče voda za časa povodnji, in v katerih je vedno nekaj mlake, je sedaj po en in pol letnem delu gotov. Vse je iz hrastovega lesa iz gozdov kneza Esterhazyja v Kobilju. Te dni navažajo gramoz na dovozne ceste česar po zimi niso mogli, ker je ležal na njih debel sneg. Most bo stal 5 milijonov kron. Stal bi polovico manj, če bi centrala v Beogradu dala takoj ves denar, ker bi v tem slučaju lahko most napravili v 4 mesécih. Centralni cincarji so po nepotrebnem naprtili dva in pol milijona davka davkoplačevalcem več. — S posebnim dovoljenjem od stavbenega vodstva v Veržeju (inžener Miklauc) se sme že zdaj voziti Čez glavni most, splošnemu prometu bo pa most izročen po blagoslovljenju, ki se bo vršilo koncem meseca. Prekmurci so takrat, ko se je začelo govoriti o tem mostu, hudomušno pravili : „Madžari so nam tisoč let ta most obljubljali, pa nikdar napravili, pri Jugoslovanih bo menda ravno tako!“ Pa ni bilo tako. Most j je gotov, ki bo odpravil to neugodno gospo-
darsko situacijo da je bilo Prekmurje celo odrezano od prometa.
Apače. Zadnje dni se je raztrosilo potom nemškega časopisja, da je avstrijska vlada storila vse korake, da priklopi našo kotlino k Avstriji. Razun nekaterih prenapetežev in hujskačev itak nikdo ne želi k Avstriji. Vsi smo v Jugoslaviji zadovoljni in želimo, da se v najkrajšem času uredijo vse zmedenosti pri državnih upravnih organih. Skrajni čas je, da se enkrat izmenja denar in uredijo carinski predpisi tako, da bodo vzbujali rešpekt pred državno upravo. Po našem skromnem mnenju škoduje državni stvari ob meji prevelika in skozinskoz pretirana strogost nekaterih državnih organov. Ljudstvo ni oblasti sovražno naklonjeno, je zelo lojalno in dobro. Treba je le več strpljivosti. Pri carinami v Gornji Radgoni naj bi se nastavil tolmač za one državljane, ki niso vešči državnega jezika. Za_ tolmačenje naj se regulira posebna taksa. Neumno pa je zahtevati, da privede vsak tujerodec s seboj tolmača. Ravnotako nesmiselno je zahtevati od starih, zakrknjenih grč, da bi se naučili našega jezika. Narodna zavest je le takrat na mestu, ako se na njen rovaš ne skruni najprimitivnejše človeško pravo. Razmere ob meji se morajo temeljito spremeniti. Ako se izda kaka naredba, naj se ista izvaja v Cmureku jednako kakor v Apačah ali v Gornji Radgoni! Le ako bo imela drž. uprava pazljivo oko (ne samo policajsko!) si bo vzgojila tudi iz tujerodcev lojalen element, ki ne bo imel vzroka, iskati rešitve izven mej naše države. (Opomba urednika: Primerjate 2. članek današnje številke!)
Liter vina stane 10 dinarjev. „Murska Straža“ stane za celo leto ? dinarjev!
Poglej na prvo stran in pomisli, kolikokrat bi že lahko naročil „Mursko Stražo“ in poslal naročnino!
Murska Sobota. (Darovi Jugoslovanski Matici!) G. Ivan Čeh, trgovec v M. Soboti daroval 100 Din.; po 25 Din. so darovali: gg. Edmund Fürst in kino Dittrich; g. Josip Benko gostilničar daroval Din. 35 ; g. profesor dr. Robič Din. 20; „g. Evgen Fürst, Din. 10; g. Šavelj gostilničar, Črnelovci Din. 10; po 5 Din. so darovali: gg. Komaver, uradnik, kavarnar g. Beno Boros, Arnold Haimer, Josip Rožič, neimenovani, profesor dr. Pregelj, Švikaršič in Kardos; nepoznani in po imenu nečitljivi gg. skupaj Din. 34; Prekmurska tiskarna Din. 10; g. Mlinar, bančni uradnik Din. 10. Vsem plemenitim darovalcem se podružnica v Murski Soboti najsrčnejše zahvaljuje. Podpirajte Jugoslovensko Matico 1 Prireditev jugoslavenske Matice, podružnice v Murski boboti dne 18. februarja je prinesla: Dohodkov Din. 2462'25, troški Din. 1615, čisti dobiček Din. 847-25. Vsern požrtvovalnim so-delovalcem in vrlim gdč., ki so vsikdar pripravljene sodelovati na narodnem in rodoljubnem delu, posebno pa gospej Fini Nemes-ovi in g. Berlotu, ki so največ pripomogli sijajnemu izidu prireditve, se podružnica najtoplejše zahvaljuje. Odbor.
Murska Sobota. („Prekmurski Glasnik“ in njegovi uredniki.) Kakor je javnosti znano, se „uredniki“ Prekmurskega Glasnika pogosto menjajo. Dolgo je držal g. Kühar, ki pa je dobil zadnji čas zamjenika v osebi nekega g. Max Rechnitzer. Le ta poslednji izgleda, da je čisto „po nedolžnem“ prišel za odgov. urednika Prekmurskega Glasnika in smatra, nekako za diskreditiranje svojega imena, ako stoji v imenovanem listu. Sprevidel je menda, da je v svoji funkciji bolj „slamnati mož“, kakor pa pravi urednik ter je objavil v „Novinah“ (št. 10) sledečo izjavo: „Javnosti —na znanje! Podpisani sem bio že drugič naveden v „Prekmurskem Glasniku“ kot odgovorni urednik tega lista. Da si ne bode javnost tolmačila, da sem jaz prosil konzorcij „Prekmurskega Glasnika“ za sprejem v to službo kot odgovorili urednik, dajem s tem javnosti na znanje, da sem bil naveden kot odgovori urednik samovoljno po konzorciju in brez mojega privoljenja. Konzorcij „Prekmurskega Glasnika“ me je pač naprosil sprejeti mesto odgovornega urednika, ki pa sem
Hranilnica in Posojilnica v Radincih n£
deluje z uspehom ob meji!
to ponudbo zavrnil, osobito iz razloga, ker nisem nikak pristaš JDS. Obenem svarim „Prekmurski Glasnik“ da me ne imenuje več nadalje odgovornim urednikom, ker v tem ponovnem slučaju sem primoran tožiti konzorcij, ker samo-obsebi umevno, da si ne pustim jemati kredita ozir. blatiti mojo osebo osobito še iz razlogov ker kot „odgovorni urednik“ nisam odgovoren za vsebino člankov v „Prekmurskem Glasniku“, sicer pa tudi nisem pripravljen hoditi v zapor za ponujenih 50 kron. — M. Sobota, dne 22. febr. 1922. Rechnitzer Maks.“ Njegov naslednik je neki Milan Wagner, o katerem se tudi ne ve, kako dolgo se bo dal zmerjati za urednika. Gospodje demokratarji bi dobro storili, ko bi eden ali drugi od bolj korajžnih dal svoje ime za svoje glasilo. Ali pa pa smatrajo tudi za tako diskreditiranega, da tega ne store pod nobeno ceno?! (Brez komentarja! Urèdn.)
Murska Sobota. (Darovi Jugoslovenski Matici.) Oddelek kr. drž. policije v M. Soboti je izročil zbirko iz meseca februarja v znesku Din. 46-25 in en dolar; gdč. Margareta Grahek učiteljica v Markovcih Din. 60, ki jih je nabrala na svatbi (gostivanju) g. Petra Gostanj ; G. Ivan Goričan orožnik v Hodošu poslal znesek Din. 967. nabran dne 26. II. 1.1. na veseiici v Hodošu. Od tega zneska So nabrali gdč. Anica Singer, Din. 272-50 gdč. učiteljica Greta Grahek Din. 260, gdč. Ilonka Belinger Din. 162 ; Ostala svota odpade na veselični dohodek. Zbirka se je vršila na predlog_g. Ivana Goričan; g. Vorel, mizar v M. Soboti daroval Din. 12-50. Vsem plemenitim darovalcem, posebno pa žrtvovalnim prirediteljem veselice v Hodošu v korist Jugo-slovenske Matice izreka podružnica v M. Soboti v imenu našega mučeniškega naroda pod tujim robstvom najtoplejšo zahvalo. Odbor. — jugo slovani posnemajte naše vrle rodoljube in spominjajte se naših sotrpinov v tujini, da jim z darovi dokažemo sočutje in ljubezen do njih. Dokler jim bomo stali mi na strani se ni bati za njih propast! Zbirajte darove in člane za Jugoslovensko Matico. !
Gornja Radgona. (O ta naša carinska policija!) Popotnik nam pripoveduje sledeči dogodek: Na potu v Nemško Avstrijo je bi! pre-
LEPOTA ~
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Federa :
„Elsa“ BiiSjno mleSno. etaiS© najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
„Elsa**'©bralna §3©ws®sìa odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, yZ/p-f itd., naredi kožo mehko, rož
J. J .*1_j.-,
nato-belo in čišto; 2 porce-lanasta lončka z zamotom in ’ v'v	poštnino 52 K.
„Elsa“ Tarsoshina pomada sa rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanjelas,zaprečuje prhut,preranoosivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 K. Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od ednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr.Klugera v velikih originalnihškatljah 30Kr; najfinejši Hegazobni prašek v patent škatljah 30 Kr. ; puder za gospe v vrečicah 5 Kr. ; zobni prašek v škatljah 7 Kr. ; v vrečicah 5 Kr. ; Sachet dišava za perilo 8 Kr. ; Schampoon za lasi 5 Kr. ; rumenilo 12 listkov 24 Kr. ; najfinejši parfum po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
Eugen if. Feiler» tornar, Stubi»
donja, Eisatrg It. 32©, ftrvaško.
iskan. Čisto prav. Saj zato se vzdržuje carina. Umni in brihtni službujoči organ pa zagleda kolekcijo romanov „Felix Dahn: Kampf um Rom“ —. V glavi se mu zabliska blesteči orden in — hop! knjige so — konfiscirane ... Na vprašanje, zakaj, je odgovoril energično, da se nahaja na knjigi naslov „Kampf um Rom“ in da je „Roni“ italijanski in kar je italjansko, se mora konfiscirati! Neumnost je res dragocena stvar na svetu! Potem se pa treba čuditi, če ljudje godrnjajo! In kdo naj ima rešpekt pred tako omejenimi obmejnopoHcijskimi organi?!
Pozor!	Ugodna prilika!!
Posestvo
v lepi legi ob veliki cesti, v izmeri nad 32 oral in po želji še več ali manje se zelo poceni proda. Poslopje je zidano, nova preša (stiskalnica), sadonosnik, njive, travniki. Hiša je primerna za gostilno. Intersenti naj vprašajo pri lastniku: Jernej Peserl, posestnik Ščavnica P. Sv. Ana na Krembergu.
Imam na prodaj
50 sodov (polovnjakov) novih za vsaki transport sposobnih z 300 1. Franc Fišer Sv. Benedikt Slov. gor.
i€d©r s@ posluiuie kakega ©glasa (inserafa), nei se sklicuje na to, de ie istega Sitai v »»Hurski Strali54!
Us prodaji
novi krojaški šivalni stroj po ugodni ceni. pove upravništvo Murske Straže,
Kje
11
1
>CJ
O
Ui
cS
C
cö
N
O
o»
S
<D
Crt
m
E
m
m
u, o
e s
oj £
cti N S C -1>
<p a *43
o;n «
*nrl >(n
o«
.£,£ > > ° o üo-a
-Quo M '<3 o >2 -
C G T3 C Cd trt
«ta -r &
o M
™ c H «

. <1> : T3
I
o
44	_
cn @
O) . o
O,
<u g > CÖ O
m
<u O _ 44 44
«D trt
S a o-
° -ÖAI - o «
cn O bD
ta»
m ce m «
»i 4*
‘S o
TU
® trt &a O CU
8»
O
03
t>
>3
O trt
C
N
CS c3
683
IMI
A S O -
s
88 ^
N
Gospotaritvo
Jugoslavenska uvozna in izvozna carinska tarifa izide v kratkem v nemškem prevodu. Prevod obavljajo priznani carinski strokovnjaki in uradniki. Prometni carinski in tarifni strokovni list „Merkur“, ki izide v založbi Minerva d. d., objavljati hoče vsakodobne izpre-membe. Prospekti in naročilnice na zahtevo Minerva štamparsko d. d., Subotica, pošt. predal 45.
Hiša
bivšega odvetnika drja. Gorički na Spodnjem grisù v Gornji Radgoni se proda.
Pismene ponudbe z navedbo najvišje cene je pošiljati najdalje do 19. marca t. 1. na naslov: Al. Neudauer, posoj. tajnik v Gornji Radgoni, pri katerem se lahko dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Na poznejše ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora natančno navesti znesek, katerega je pripravljen plačati za hišo. Zato se na ponudbe, katere bodo nejasne ali v katerih ponudbeni znesek ne bo natančno naveden, ne bo oziralo. Enako se tudi ne bo oziralo na one ponudnike kateri izjavijo, da plačajo več kakor vsak drugi.
Cela kupnina se mora izplačati pri sklepu kupne pogodbe.
Lepo muoiono letno Mio
po ugodnih cenah priporača trgovina.
Josip Farkaš sv. Jurij ob Ščavnici.
Obmejni Slovenci ! Žrtvujte ob priliki društvenih prireditev kako svotico za Obmejni tiskovni sklad!
Kl&tmke
vsake vrste ima v veliki izbiri vedno ceneje kot drugod na prodaj, j. Postružnik, klobučar, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Diamilt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Sdvard BaaiaKes, Zagreš», Skladišče SSFCSsraasfss-jeua ul. 10.
P^aw© orl&lnalm»
Emmi
,0 li IW
francoska ul
se dobiva v drogerijah
(Oblastveno zavarovano !)
vseh lekarnah, in trgovinah.
Mala steklenica KI8. Srednja „ K 50 Velika „ K100
Ersnyi DIŠNU
tran, vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem. - gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanju
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Dlanaoddelek Zagreb. Prilaz 12..
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte cenik !
Kaj je Elsafluid — to se zna! Lekarnar Feller — Stubica!
I POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
» ' ‘ ‘ “ ........ .
I
r. zacfr. s si8©m„ s.
9
I
sprejema hranilne	ter jih obrestuje po 4e!a
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu;
daje p@s©|||^ na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive; sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov; dela prošnje za vknjižbo posojil brei©laC61@; plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem; posreduje pri izmenjavi tujih valut ftlljega denarja), vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila; daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.59,3.	Telefon št. 3.