I'lio I, KT V U E<: J E l> i: I- A V S M I, I s T y.\ miši.Kri; <:itatkijk PROLETAREG <.las¡lo Jiitiowlovaiiwkr Social ¡»licué £\vw.v in ProKvelne Zlatice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU 4T. — NO. 1834. kaUiMl U iMiMd I lau lu iMlUr, IWc. 1*7. •( the po*t o«** «I Chi»M*. uniki Ihr Atl oí Congrcm «I Matth X, W" fBBBSm Wm* V.M [lurunliinja ditavccv n* larmnh v Arkansas Valley v Co!oradu v minulem poletju in to jesen ai kmetovalci pomagajo s Japonci, ki so bili v.lcd vojne iz tirinv ob Pacifiku ixgnani, in s Indijanci s mehiške indijanske rezervacije. Gornje je »lika is omenjene doline, ko delavci nalagajo in odvažajo pridelke. Herbert Morrison zavrnil kritike proti Angliji Napačna poročila in propaganda o stanju v sovražnih deželah Lam in predlanskem so časopisi v Angliji in v tej deželi dan za dnem poročali o naraščajočem nezadovoljstvu nemškega ljudstva,. o grozečem njegovem uporu proti Hitlerju, o silni nejevolji gospodinj, ki stoje pred prodajalnami v procesijah ure in ure, in ko pridejo na vrsto, ne dobe stvari, ki jih bi rade kupile za družino 0, m še nešteto takih stvari, iz katerih bi človek sklepal; da je bil tretji rajh že takrat na pragu razsula Ker ni bil, so zavezniki opustili te vrste propagando proti njemu, a letos jo vrše enako o Italiji, le še v večjem zamahu Poskušali so z njo že parkrat prej, prenehali in jo spet obnovili. Tudi glede Japonske so se storile takoj ko.je napadla Pearl Harbor v zavezniški propagandi shčne zmote S takimi poročili se v sovražnih deželah ne seje demoralizacije, pač pa med ljudstvom zavezniških deželah mnenje, da ni nikomur verjeti S propagando, ki pripoveduje, kako so sovražne dežele že na znotraj vse razruvane, in navdaja ljudi tukaj z upanjem, da se bodo kar same sebe ugonobile, ne pridemo v zmage Fašizem je treba priznati za to kar je, za ogromno politično, oboroženo in propagandno silo m ga poraziti s še večjo silo, oko ga hočemo odpraviti Z napačnimi poročili in "apizarstvorrT tega ne bomo dosegli Prosvetna matica za lll.-Wis. pošlje delegata na slov. narodni kongres Kcnferenca zastopnikov or-ganizacij Pre svetne matice za okrožje Illinois in Wiaconain, CHICAGO, ILL., 4. NOVEMBRA (November 4), 1942. Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. LETO-—VOL. XXXVII. Nekaj o demokraciji v naših južnih državah Ameriški črnci v boju za svoje ustavne pravice. — Dolgoletna prizadevanja za odpravo volilnega davka v južnih državah m Ze leta in leta so ameriški V kongresu je že dostikrat , . socialisti in drugi napredni Ij-u- kak poslanec predlagal zakon- ki se j** vršil« v nedeljo 1. no- d je v tej deželi opozarjali na ki c^nutek za prepoved volil-vembra v Waukeganu je bila krivico, ki se. godi America-j nega davka. Vsak tak predlog *elc zanimiva bodisi v poroči- j nom temne kot bele polti, ako je šel pred merodajen odsek, Hh kot v razpravah. Tajnik A. I . s prejšnjimi mrze Koosevelu in sovražijo . davčnimi zvišanji pa kakih njegovo vnanjo politiko ter ¿.ea. arzave ODvarovaie «edem milijard več. A vlada njegov boj proti fašizmu, da Avstralijo pred Japonsko lacijska propagan- cah je poatal New York sredi- pravi, da bo to še vse premalo naj glasujejo proti "Roosevel- . ^ i mnogi taki v za- šče .in Zed. države so posta L': in pripravlja ljudstvo na nova tovim kandidatom". * ;. v *!VOJem PrtM»v*nJ" v Priprove zo koncert :ik Sovini 25-letnici Odbor pevskega zbora Sava, jjkj bo praznovala v nedeljo 29. •s nm embra svoj srel>rn] jubilej. Zed. drŽav o imajo u*t*VO in I a ko z va ni poli Ux se zdi ni- v nji jo ni,,d drugimi dodatek zck. Znaša od enega do tri do- K nji, ki prepoveduje posamez- larje na leto. Toda če ga ne nim državam zabranjevati vo- plačujes se ti vsota nabira, in uklo lM.avic0 komurkoli, razen v eni državi na primer znese zločincem po nekaj letih neplačanega vo- 0 . ' A ■ 4 r;. V,n v a ! Kekli smo ze prej v tem clan- Iiinega davka ze $30. Kdo ne- . , . . , , _ u; i _ _ . * ku, da je navide/no davek na ki izmed crncev in drugih re- , . . , * , i.iji, ^ » . volilno pravico nizek. Tako se vežev pa ima .toliko, da bi mo- ,. ,. -u j a i, i .. . .. ,. . zdi judem v onih državah, gurghu je kapitan Leland P. V lllinoisu se je vršil silen Lovette dejal, da bi bila Av-voliini boj za mandat zvezne- kalija sedai že pod Japonci ga senatorja med demokrat-!ako .f bi državam n« P°-skim kandidatom Havmondom • l*^1^ tja potrebni. du bi .smel glasovati za tega ali onega, katerih reveži niti ne poznajo in se ne brigajo zanje. S?daj pa, ko smo za štiri svolmdščine vsepovsod je mnogim šinilo v glavo kaj pa če bi o-mih državnh je razvidno, da ga je črncem in drugim bednim ljudem (belokožcem), ki ho dninarji na plantažah in pa en m, ki jih označujemo s začeli kar doma orakticirati "^arecroppers", nemogoče zacei Kar (lom* prakticirati, p|a6evati Ti ,judje vc^jnoma- kar drugim obljubljamo? . . . T , #1 , • ... niso plačevani v denarju, am- In tako se je po mnogih le- . ¿ b , / , • tih socialistic nega prizadeva- W «oDe za svoje delo neicaj „ , , pridelka, ali pa nakaznice, na nja m,sla ^.nj.h raz- ( mer m ameriških obljub dru- , 4 . . , ... , « . • • kateri si smejo kupiti potreb- gim narodom skupina, ki je v ... ^ , , . 1 K . ^ • : -i u* Celo podatki zvezne v a-zbornici porinila zahtevo za Stara gesla je uonoane in so soraz- • | jn .svoje čete ki morajo po se- ^"v- .1 iZ J |de pravijo, da veliko teh ljudi 5 z imovitimi sloji z indi-, S. McKeoughom in sedanjim V" M !* . V i i ' . odpravo volilnega davka v ka- imi in direktnimi davki' «onatorjem C. Waylandom , m ,IH4?l' (,1>lKr, Pot1, Pr> terikoli državi ameriške unije.1 (Nadaljevanje na 3, strani.) gubila v Aziji, upira se ji In- nabolj prizadeti. Nemška propaganda je v ča-1 dija, ki je dragulj v imperiju su, ko Francija še ni bila pre- Velike Britanije, in angleški V torek 2. novembra je imel ^ i marsikdo težko glavo tudi če magana, pripovedovala, da se dominijoni se razvijajo v več , ne pjje drugega kakor vodo. je Anglija pripravljena boriti do zadnjega Francoza, in pozneje pa, da »e bo vojskovala do /.adnjega Rusa in zadnjega Američana. V interesu nac i je v je, da s tako propagando sejejo nezaupanje med zavezniki in zmedo v miselnosti ljudstev zavezniških dežel. Yfendar pa je med liberalnimi elementi po svetu utrjena misel, da se je Anglija le pre-mnogokrat borila v svojo korist na tuje stroške in s tujimi močmi. Bila je imperialistična in se razvila v najjačjo pomorsko silo — slovela je za vladarico oceanov in si zgradila naj-prostranejši imperij, ki (ga je svet še kdaj poznal. Prelom s proilostjo bi pomenil konec imperija Pred petimi |eti je nastalo v Gospodarski sistem Velike tej deželi samostojno, ognjevi- Hritanije emo- Ako se sedai angleška vlada j k^ati ™ klic' da kdor kar naenkrat odpove vsemu ^^f zanje pomaga Roose-kar si je zgradila na vseh de- ^eItu ,n v",adn'm naporom, da lih sveta za večanje svoje sile f,mP™J zmagamo v vojni Izo-in pridobivanje bogastev, kaj »*foni«t, in drugi repubhkan-bi nastalo z njo in kaj naj po- , Pa oglašali, čne skoro 40 milijonov ljudi, bo dal av°J 7-anic' ki žive v Angliji? To je pro- bo e,u;m Protestiral proti blem, ki povzroča težke skrbi! zmedl.. v Rooseveltovi admmi- posebno delavski stranki, ki je Ht,:ac,JI ln ob?H>dil nJeno neHP°- I sobno* in njene neuspehe v (Nadaljevanje na 4. strani.) vojni. Podtalno se je v kampa- Brooksom. Ta tekma je bila o») dn?.na ci,ju enem borba za prestidž pogla- x C4t Pn>m^ po nji š£iti in varjev treh glavnih čikaških premija ameriška bojna mor- dnevnikov. McCormick. last-; nanca-_ nik čikaške Tribune, je bil Ka , ~ ~ " ~ " republikanskega kandidaU Socialist dr. Ludwig Brooksa in udarjal po demo- Czech umrl kratkem kandidatu brozobzir-no. Tribune je eden najfana-tičnejših sovražnikov Roose-velta in njegovega new deala izmed vseh ameriških velikih li- i*tov. Do 7. dec. je bila Tribuna .... DM . . -0 . . .. . . .. vodilno glasilo izolacionistov i ™ J« 72k\c}' V biys! 'čehoslovaški republiki je bil minister za socialno skrbstvo Dne 30. oktobra so poročali iz lx>ndona, da je svetovno znani social-demokratski voditelj dr. Ludwig Ozech umrl v koncentracijski kempi v Nem- in taktike sporazuma z osi-ftčem. Sedaj se dela, da je ena- fuMo4MnA „„ ______. „ . iin voditelj nemške social-de- Ko fanatično za zmaigo in vpi- , . . . _ , . j« j l- mokratske stranke na čehoslo- je, da jo Rooseveltova administracija » svojo nesposobnostjo vaškem. Po padcu republike so sDravlia"v nevirnMt^Ns dru^i ffestaPovci P0S,aIi v jetniški spravlja v nevarnost. Na drugi uba|a Zft t[če kjer je prcbn (Nada+jevanje na 5, strani.) svoje zadnje dni življenja. C. I. O. OB SVOJI PET[ REDNI KONVENCIJI Na nji bo vzlic fcčitvi UMW kot takim, in pa da zaradi te- federacije v Torontu na polji/ 11 W zastopanih okrog pet ga ne zasluti podpore drugih dramatizirane publicitete ni milijonov delavcev. Toda s is- delavakih unij. moglo dohajati, stopom unije premogarjev bo- John L. Lewis je poudarjal, do pogreiali avojo najbolj di- koliko denarja ao prispevali namično silo, in kdo naj jo na- delavci is rovov, ki kopljejo domesti? premog, za organiziranje braz- C i banje za industrialni unio- pravnih. Ni pretiraval, kajti iz nizem je stara stvar. V praksi blagajne UMW se je plačevalo ga je uveljavil John L. Lewia, nič koliko organizatorjev, do- čeprav so mu bila tla ie kar brih in slabili." pripravljena zanj... Lewis je Na svoji sadnji konvenciji kajpada dobil v teh naporih minuli mesec je AFL v Toron- tudi ves kredit, in ga na kon- tu, Kanada, skuiala otemniti venciji unije rudarjev minuli vce konkurenčno unijsko giba- kapitatlstom, ki so razv.^.-.. , ^ - . .. n >ve vire prirodnih bogastev L ~mm m €, , eno#Uyno ^ kar ^ Jo||f| L kolonijah in V od njih odv,s- ™ po n^odilih d? ^ mu potesm ni ^ P~prečil a tem. da je bal t- »»h deželah, n' '^J1 P* «*"™*- srečila, da je CIO pravzaprav krat sklical konvencijo UMW To stanje »e je za Anglijo Peta redna konvencija unij le nekaka oportunistična orga- in ji dal s svojimi političnimi veliko spremenilo že v prejšnji CIO se prične v pondeljek 9. nazacija v povsem druge name- potezami t olik »en zamah, da ji vojni, V mednarodnih finan- novembra v Bostonu, Maas. ne kot pa koristiti delavcem zborovanja, A mar i4k a delavske Obe konvenciji — namreč AFL in posebno ie UMVV, sta bili naperjeni zoper CIO. Obe zastopati stare, utrjene unije. Tako se torej delegati CIO dne 9. novembra v Bostonu snidejo z zavestjo, da je pred njimi delo, kakor ao ga imeli v začetku. Glavno je, organizirati one m*lijone delavcev, ki ie niso v unijah, drugo, ukreniti nekaj konkretnega glede politične akcije, in tretje, storiti karkoli mogoče za enotnost in za združenje svobodnih ameriikih unij. Proletprec napredoval v zadnjih par mesecih za nad 150 naročnikov Chas. Pogorelec je v poročHu o Prosvetni matici, JSZ, o prihodnjem letniku Am. druž. koledarja itd. na konferenci v nedeljo 1. novembra v Wauke-ganu omenil, da je Proletarec v zadnjih nekaj mesecih povečal število svojih naročnikov z nad 150 novimi. Toliko jih ima namreč sedaj več kot v prejšnji polovici leta. Ta napredek se v številu ne glasi impozantno, toda je vendarle napredek, in poročati o napredovanju je veliko bolj vzpodbudno kakor o nazadovanju. Omenjena ugotovitev ne pomeni, da smo dobili v tem času samo 150 novih naročnikov, ampak to, da jih imamo vzlic odbitka onih/ ki naročnine niso obnovili in so bili črtani, še vseeno 150 več nego smo jih imeli. Veliko je k temu pripomogel Anton Zornik, ki je bil nekaj časa na agitaciji za list po Ohiu in par drugih krajih, in enako drugi naši aktivni zastopniki. Izkaz, noročnin, ki so jih Doslali v zadnjih 4 tednih zas^opniki# je objavljen v tej številki. Izkazuje 40 naročnin več, kakor prejšnji izkaz. i Priznanje vsem, ki se trudijo pri tem delu in skrbe, da to list more izhajati. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jy|oil»vanika Delavske Tiskovna Druiba, Chicago, III. "ZA KONGRES ALI PROTI" " razgovori Josip Zalar, gl. tajnik KSKJ, odgovoril no sumničenja in namigavonjo nasprotnikov slovenskega narodnego kongresa, predvsem Antonu Grdini GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah aa celo leto 93.00; ta pol leta 91.7»; aa ¿etri let* $1.00. Inozemstvo: aa celo leto $3.90; sa pol leta 92.00. ---4- *-' vanja, ki so dobila prostor v po vsebini sličan kakor do p i* Vai rokopiai in oglaai morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka Ameriški domovini in Ameri- A. Grdine. Citiramo k nj*iga narodnem i borniki, "ki lahko kaj vedo,| k» niso kompromitirani, ki imajo 4i-1 . . 0 bičaj i Gotove •t» rok« in katerim na bo moč pr^d- _ 8 . . ' ,. m%w ivbv 1(1 •■ivrim n« ou t». - . i j j boaieati k.w* dogodkov v kakih sli. reči se modernizirajo ali pa popoldne za priobčitev v številki takočafla tedna. PROLETAREC Published every Wedneaday by the Jufoalav Workmen's Publiahing Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor___________________________________ Business Manager.................... ........ __________Prank Zaita ______Charles Pbfforelec O slovenskem kongresu, ki bo 5. in 6. det-, v ali pa nič." Clevelandu. so nastala neso-1 Amerikan.ki Slover** z dne, mke .>Ba vojn. T-J,.kllko spremene svoj« glasja in pa «prta nasproto- 29. oktobra ima uvodnik, ki je wmi ,.up.njll bo ,tr.ni „.rod.." lice—ali kandidati v politične A. S. sicer izjavlja, da ni «lutbe oikadr. Od p reA buriva-proti sklicanju kongresa, toda ¿ni list in "presto , vidiš kandi-mora biti tak in tak, ako se naj data naslikanega »redi svoje na njemu pričakuje sodelova- druiine. Žena, mati, stari oče, otroci in vnuki, vse je lepo raz- SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 93.00; Six Montlta 91.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year 93.90; Six Montha 92.00. Sovf PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, HO. Telephone: ROCKWELL 2864 Pel i n dvajsetletnim jet§ke Inije Do lanske zime je bil Hitler prepričan, da Sovjetska unija ne bo praznovala svoje petindvajsetletnice v Moskvi in Leningradu. Bil je u ver j en, da je sploh praznovala ne bo, ker bo prej poražena in razpade, on pa pride triumfalno v Moskvo in oznani, da je svet rešen barbarske Rusije in njenega komunizma. Tako zelo je bil prepričan v to, da je že lansko jesen v svojem govoru ugotovil nemškemu ljudstvu in svetu, da je rdeča armada teipena do kraja in se nikdar več ne obnovi. Njegov sen se ni uresničil. Rdeča armada ni bila tepena in Sovjetska unija bo letošnjega 7. novembra svečano praznovala 25-letnico svojetga obstoja. Praznovala jo bo v znamenju vojne, kakršne v tolikšnem obsegu in v tako ogromnih bitkah de ni bilo na svetu. Rusija je v tej vojni doživela velike izgube. Polovico njenega ozemlja v Evropi je zasedel sovražnik, Izgubila je veliko industrije in rudnikov. Njena ogromna žitnica, Ukrajina, je pod vlado nacijskega terorja. Izgubila je okrog pet milijonov mož, ali več, kot šteje vsa ameriška armada, ki ima po uradni izjaivi sedaj štiri in pol milijona mož. Predstavite si, kako ogromna izguba bi bila, če bi vse to moštvo padlo, pa lahko razumete, kako velikanske so žrtve Sovjetske unije v petnajstih mesecih njene vojne z Nemčijo, Italijo, Finsko, Rumu ni j o, Madžarsko in z drugimi Hitlerjevimi sateliti v Evropi. Ni pa premagana. In dasi je Hitler lansko jesen zagotovil svetu, da je rdeča armada zdrobljena in ne bo nikdar več še komu nevarna, je na fronti nezlomljena — je mogočen jez, preko katerega nacijska oborožena- sila nikakor ne more. Žrtve v vojnah niso samo na eni strani. Tudi Nemci in njih-ni «zavezniki so izgubili na ruskih boji&čih kakih pet milijonov mož. In vojna ni še končana. # Navadnega nemškega človeka, ki je lansko, jesen resno verjel, da je Rudija poražena in da ostanki njenih čet beže v Urale, je začelo skrbeti za »bodočnost svoje dežele. Mislil je, da bo tretji rajh že letos dobil h Ukrajine in drugfh okupiranih krajev Sovjetske unije kruha in mesa v izobilju, pa dobiva od tam le imena ubitih in ranjenih nemških vojakov. Sedaj tudi navaden nemški človek ve, da se je Hitler lani motil v svojih prerokovanjih in trditvah in se usodno ukanil. Tudi navaden nemški človek sedaj vidi, da je sovjetska armada ne samo sposobna za obrambo, n0go tudi za udar — za ofenzive in da bo nemški vojak moral prebiti tudi to zirmo na ruski fronti. In zima v Rusiji je res zima. V Rusiji niso nemške armade nikoli podcenjevali. Vedo, da je ni boljše opremljene in izveabane, kakor je nemška, in da je navdušena ter zvesta svojemu firerju. To vedo tudi drugod. Zato se čudijo Nemci in mnogi v drugih deželah, kako se je moglo dogoditi, da se je Hitlerjev "blitzkrieg" z invazijo v Rusijo tako ponesrečil, čudijo pa se zato, ker so podcenjevali sovjetsko armado. Domnevali so, da je sovjetski vojak neokreten, slabo izvežban in njegova oprema ter orožje pa veliko slabše kakor nemško. In smatrali so, da se sovjetski vojak ne be boril navdušeno, kakor se nemški. kanskem Slovencu. Vzrok te- par stavkov: rmi bržkone bo to, da sklicate-i „Pr. pomoimi mW4JJ „ ,tmpiU v Iji niso teh faktorjev pravoča- ^"¿rSLZEŽT?* nJe ljudi kakrine on za.stopa otrcoi »n vnuKi. v*e je lepo sno pridobili za stvar, in pa Hu.ievr.den korak. Pr, dobrodelno- nje ijucn, Kaxmne on zasiopa. .. .... , stari nred tod k i osebna na- W»ko »«»deluje in polaga, Oiivkino žele. da bi bil kon- podeljeno na si i ki. in pra\ i»rotsi va in t^nati^em *,,ed® atraako je ... Pri-poli greš bolj katoliški kakor slo- di slike stoji, časih pa sedi V A m Slovencu ? 'dne '>4 *keiji i# pa drM,a- ven ki, in da bi ga vodili samo kandidat. Je zelo efektivno. \ Am. Slovencu z one it|> Tll n0 |ff ¿% lačnega », duhovniki Poleg slike je biografiji nje- oktobra je A. Grdina n Cleve- Msa.ilianja ali kakršnegakoli ostra ia uuno\nuu. 18 . .. . . ni^vove- landa pohvalil urednika Am. .e*^ ~ Gl. tajnik KSKJ je na vso to U k3 Domovine Jamesa Debevca, K.kor hitro gledamo n. plitiko, c^imo odgovoril, in svoj epis ** kjk« -ker je navedel tehnične raz- ,mo takoj t9kmVl ,n *~ke P , . . - u - "S . Poznam dobrega pri Pc tavil se jim je za pred- kongres na papirju posusils, pa se še "Ko se je 19. aprila 1941 u- u,^«»-» m0„0,in stavnika in pravi v istem do- ogUšajo. K temu bodo prispevali še stanovilo pomožno akcijo, se pisu: "iJrmm°\moM*t}1*r9Zdk: ^^ ' je že takrat od gotovih strani 1 naedneredni politiki. Ta liat, ta orga- . . . . * . . . "Pišem e imena katoličanov, k.ta- ni^cija. ta in oai s. boda ope.de I jo- priporočalo, da naj bi e USta- __ _ ^ _ _____ ri imamo opra.ic.no svoja po.uU- ' e.U «a W i- on. a.r.o in hodil, bodo liovilo tudi politično akciJO. Po q mi je ^ ke, svoje pravice in snbleve. Bili «m» s »«ni.a|o4ia|i .pelitiiaimi krivci na resnem razmOtnvanjU se je fotcirraf|ja m()JeKa stri< a, ka- ) % rstl . t m a ___ ml___ ... .«—..l»« še večkrat isigrsni in potegnjeni. Za» klobukih med kakor raakoriti /^Jfljučilo, da je V prvi to pa sedaj „. bomo šli na nob.n. »i. faa,jo na MUn-i *e«a.nju. Pa^bo- ^^ ' pomo'ina akcija, s | ^ri že daVUO počiva V grobu. .... . .. nji stoji moj /trie poleg T.ripravami za politično akcijo i . * J _J* : _ ___11^jl; i male mize, pogrnjene s prtom, v ozadju je velik šop rož. Stric Kongresne volitve in ves, take vtfine in zime. čeprav je kampanjski dirndaj je xa na-, bilo meseca junija, so biU vsi mi. Ponovile so se v njemu vse gorski prelazi v -zametih Ali še težja je bila pot navzdol, bn armadni zbor je izgubil dve tretjini svojih živali. Končno, ^ulija meseca leta 1935, so srečno dospeli v severno zapadni Behuan, kjer so se združili z ostalimi sovjetskimi armadami. Od 90,000 oboroženih mož, kateri so devet mesecev prej zapustili Kiangsi, jih je ostalo nekaj nad 45,000. Odločili so se «za dolg od počite k. V par mesecih je njih armada zopet narasla na 100,000 mož. Nato so se pet razdelili. Južne armade <*o od*le proti zapadu, ostali so pa sklenili, da ostanejo še nadalje v Sehu-«n»i. Pot te južne armade, tak> zvane osme armade, kateri je poveljeval ču Teh, ni bila lahka. Najtežja je bila mandi pot ekozi močvirne prerije. Ti-seče živali in ljudi je bilo izgubljenih. Deževalo je dan za dnevom in noči so bile mr/.l \ Bolezni, slaba hrana ter večni boji z fbelimi «o jih Ae bolj oslabili. Ko so 20, oktobra leta 1935. dospeli v severni ftetid ravno pod veliki «id m to ob obletnici njih odhoda iz Kiang- resnica. prijatelja, kateri kupuje magazine samo radi slik. člankov v njih nikdar ne čita. Slike, katere se še sedaj ze- maaice .. . Obljube, da so vabi vso. mo lopo slaiai?4 Poskušamo prav vsa. so bros pom.na V.mo to. ampak to ju Arso kar moremo in vso da sa je ta akcija sačela sebičnim kar bomo dosegli. I pa naj . razmere^v smermi _ ________... ........ ,------- v f rji« tJ nih organizacij, češ, saj imate: kakt)r ,v kraJu Uke; da pive. Slika je bila'vzeta v Tr- &t*r Over China'. je bila ta /atem Grdina aijumentira,| zadosti dela v svojih (politična akcija) potrebna. iov|jahi njihova i>ot precej impresivna. četudi so povabljena vsa itjkati v Nastalo je vprašanje, kako ... Od 368 dni na potu so porabili uštva. vse druge sk)ve«n«k«< o. katerih ni- * njo pričeti? Člani pomožne ' organizacije, kakršneko i so, veste Stavek o tem ^ akcije se niso smatrali pravo- Silne bitke na Guadalcanalu stoji raven kot sveča, oči uprte i «¡J*. **> 20,000 mož, v daljavo, levo roko na^lonje- Ali zmaga je bila njihova, no na m:*zo in v desni pa vrček I Kot piše Edgar Snow v "Red de dr u št v 235 dni na dnevnem pohodu in osemnajst pa ponoči. Od sto nabožne, posvetne, kulturne v ^^ uvodrnku v A. S. glasi : močne, da bi jo ustanovili na i se nadaljujejo. Izgube so velike dni počitka, od katerih je bilo itd., to še vseeno ne bo pravo lastno odgovornost. Bili solna obeh straneh. Tudi precej precej porabljenih v bojih, je zastopstvo naroda in ugotav- "Pri teh pomislekih jo p. v.šno mnenja da bi ^ m0rai0 Gb u- naših fantov je tam. V Afriki bilo 57 dni oddeljenih v seve- Ija: ,•,d, „•r,*.,ll*a< ' 4tanMvlia>niii tak^tr« «rihania so zavezniki nanadli Romme- ro-zanadnem Sehuanu. O^alo "Saj ne potrebujemo armada aa kongroe, ampak potrebujemo pa moš. Armada sa kongres jo le tem potrebna, kjer pridejo na kongres ljudje s namenom, da aa plete jo aeaj-ke sa svoje stranke, ki bi potem »1** sile p jim, kakor se je to sgodilo s milijon.dolarskim skladom v zadnji svetovni vojni.. . da njih vodstva pomislijo i. aieor,! sUiupvljwtju takega gibanja so zavezniki napadli Romme ali bo vmešavanje v politične akcijo slišati glas vsega slovenskega love postojanke. Ko to pišem to dobro aa nje? Glejmo trosno »n naroda v Ameriki. Sele potem ^e še ne ve kakšen bo rezultat, premišljeno na stvar, v naših organi. ae m0if|0 trditi, da je politi- Stalingrad, ta nezavzetni Sta- irr. :JT Pf-Jt £ čna akcija v resnici "politična lingrad še vedno stoji — in vseh ir.o|dbore k prej navedenim trem točkam, in pa proglasiti, daj N« dolgi poti imajo pravico in so vabljeni i (Nadaljevanje o kitajski rdeči jev Samson ne more streti. Vsa Evropa mu sluti, vsa Evropa dela za Nemčijo, prostovoljno ali pa primorano. Toda zaman: sovjetska armada fronto drži, se brani in napada. Hitler je bil uverjen, da bo lanskega 7. novembra govoril v Moskvi in tam proslavil nemško zmago. Pa je moral ostati v Berlinu, kjer je varno zanj. Tudi leto» ga ne bo v Moskvo, nego ho v nji govoril na slavnosti 25-letnice Sovjetske unije Josip Stalin, ne kot premier poražene dežele, nego kot predstavnik priti na kongres vsi odborniki 1 armadi.) podpornih organizacij ter da p ^ nrehodu čez re ima vsako društvo in klub pra- s^iriomožne akd e Vi^c' « secinik pomožne ^aKcij^ vinc. VRr,u> Tu n| bi, Kai^k tako Cain kar pa je bil pooblaščen pismeno naprositi in povabiti d-oločene posameznike na so- močan kot je bi na vzhodni strani. Ali vseeno so imeli pred seboj več kot dva tisoč milj nacijsko armado in njen tretji rajh bolj in hitreje kot katera- ] ^ 'brdelo^ali hi ^magalT k | ^¡^ ^ kxatfse ^. koli druga dežela, ki je v vojni z osfcščem. ljudstva, ki se fašističnim vpadom uspešno upira in fcrtrpava ( del(nanje ln v ^¿ore. v kate- Letošnji 7. november v Sovjetski uniji sicer ne bo praznik ' kot navadno razumemo to besedo. Kajti tovarne, rudniki itd. Motili so se v vseh ozirih. Sovjetski vojak se bori fanatično j bodo »kovali neprekidno tudi 7. novembra. Sovjetsko delav-za svojo deželo. Vzlic nemški mehanizirani vojni sili je vzdr- stv° Uo l^vetilo tudi ta dan delu, v veri, da pfalejo prazniki žal in je prepričan, da bo zmaga njegova. V petindvajsetih letih Sovjetske unije se je v njenem razvoju zgodilo in izvršilo marsikaj, s čemer delavci v demokratičnih deželah niso soglašali in marsikaj tudi ostro obsojali, po^ sebno še taktiko kominterne, ki je ustvarila med delavstvom po svetu ogromen bratomorni iboj rn mu s tem povzročila neizmerno A k odo. Njeni voditelji so bili pozneje v ratonih procesih v Moskvi sicer večinoma obsojeni v smrt, toda ne radi teh zločinov. Kapitalistični sloji in aristokracija pa so Rusijo sovražili in si prizadevali, da jo na kak način uničijo ali saj ograde. Tudi pakt s Hitlerjem smo ji jako zamerili. Saj so Ae celo komunisti nekaj dni strmeli nad njim in mnogi v protest izstopili. A drugi komunisti so po nekaj dneh razumeli navodilo kominterne, da je to "imperialistična vojna" in začeli s propa-; gando najbolj proti Angliji in predsedniku Rooseveltu. Tudi ako se more pakt s Hitlerjem za Rusijo zgodovinsko opravičiti, se kampanje komunistov proti Angliji in predsedniku Roose-veltu, ki so jo vodili do dneva nem*kega vpada na sovjetsko ozemlje, nikakor ne more. Toda to je bilo. Sedaj je Rusija, hočeš nočeš na zavezniški | strani in iglavna sila, ki je spoprijeta s skoro vso nacijsko ar-1 mado. Ljudstva okupiranih dežel v Evropi upajojv Rusijo in ji žele popolno zmago. Enako tudi delavstvo v vseh deželah, razen v fašističnih. V Sovjetski uniji pa žele od zaveznikov več flfomoii in razumevanja njenega ustroja in problemov. In r«r y> tvet čezdalje boljše pozna, kajti prej jo je motril večinoma le skozi sovražna in oddih, ko bo obračun a fašizmom do kraja napravljen. uspehu kongresa. Po tem uvodu, ki ga tu, kot že rečeno, podajamo v izčrp-ku, je Jou. Zalar poslal tisku | gala čez močvirja, prerije, gozdove in »gorovja. Severno od reke Tatu so morali splezati ve£ kot 16,000 čevljev visoko v gorovje, kjer je na stotine sla- tudi pismo, ki ga je sestavil in T kPL I J T , F • i bo oblečenrh vojakov umrio ra- (Nadaljevanje na 3. strani.) ! di mraza in vsled nenavajenja Da so mogli farmarji v Ameriki to )oson pospraviti pridelke, j. petje» delski oddelek svesn. vlade apeliral na oblasti e mestih, naj Jimtpošljejo na pomoč dijaka in dijakipje, bančna in druge klerke ia kdor koli drugi more pomafatl. da bi prtdetkl ae segalll aa poljih. Mnoge sada|ee vatic temu naporu ni bilo mogočo pobrati ia so ostali na njtoak in r vrtovih. Gem je jo «lika ia driave New York, t ro-zapadnem Sehuanu. Ostalo jim je torej samo 44 dni počitka za 5,000 milj poti. To je en dnevni odmor na 114 milj poti. Dnevno so prehodili okrog 24 milj, kar je veliko, če se pomisli na velikost armade in na težkoče ter ovire na poti. Vsega skupaj so sovjetske armade preile osemnajst gorovij, pet od teh pokritih z večnim sneigom. Prebrodili so 24 rek. Prešli so skozi 12 dežel in okupirali 62 mest. Na poti so zdrobili vse armade, katere so se jim postavile nasproti pod poveljstvom raznih provinci-jalnih vojaških mogotcev. Ob enem so premagali in u&li vsem kombinacijam in manevrom Kai-aekovih armad. Snow pravi: "Nemogoče je zanikati o-srromnost te poti. č'ang Ceng io imenujejo. V Aziji so jo nadkrilili samo Mongoli. Ali v zadnjih treh stoletjih ni bilo ničesar temu podobnega. Ha-nibalova pot če»z Alpe je bila navadna praizniška procesija v primeri s tem. Bolj podoben bi ji bil Napoleonov beg iz Moskve — to se pravi, po svoji težkoči". Se ve, ta dolga pot na seve-rozapad je bil strategični u-mik, ne pa demoralizirani beg kot je bil Napoleonov. Komunisti so srečno prišli na svoj cilj, ohranili sivoje kadre, ter med petjo obdržali dolgo črto nepretrgane agitacijske kampa- (Nadaljevanje na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo ? i! Čemu dežele tako malo ekr-bs» da bi delani bili aapoaleni in zaslužili tudi v mirnem ¿a-»u, na aarno v vojnah? V Angliji n. pr. prete s zaporom ▼takemu, ki ae bi aedaj branil delati, pa vojne ni, morajo pa pohajkovati valed brezpo-aelnoati. •MP- POVESTNI DEL N » MASKA (Nadaljevanje.) Vsak mesec je nesel tisočak v banko. Teh tisočakov se bo poJai nabralo kakih »to pet-desci ali #e več. Takrat bo lahko postavil vilo, okoli katere bo zelen vrt z rožnimi grmi in divjo trto. Ko bi imel človek tak j vilo, bi se zgodilo lahko marsikaj, česar še ni mogoče .jasno slutiti ali jasno opredeliti. Napačno bi bilo misliti, da ji bil čuvstveno mrtev; čuv-stva jo le globoko spala v njem, saj bi ga drugače motila pri delu, kar pa bi ne bilo pamet no. Spoštovanje do gospoda šefa je od leta do leta še raslo v njem. Gnev. ki se je hotel prve mesece zbuditi v njem, je knuilu potlačil v sebi. Sef se je polagoma izpreminjal v neko bajno *ilo, ki jo je bilo treba cenfii in ubogati, da, lahko bi rekli, da se je to spoštovanje spreminjalo v neke vrste ljubezen. Kadar je bil sluga zdoma, je včasih Jože Poglajen sam planil in sel kupit cigatere za gospoda šefa čez cesto, dasi to ni bila njegova dolžnost; toda ga-pod šef se je znal potem tako ljubeznivo nasmehniti, da je čutil Jože Poglajen pri tem globoko zadovoljstvo. Smatral je Jerneja Prelca za izrednega človeka, saj je obdržal podjetje pri življenju in pri moči v času, ko se je zaradi krize zrušila cela vrsta drugih podjetij. In kolikor bolj je spoštoval gospoda šefa, toliko bolj oddaljena mu je bila go^pa Justika. Zdaj jo je vikal tudi v mislih. V splošnem je bil Jože Poglajen velik samotar in se je tako izogibal družbe, da so ga poznali, kjer so sploh vedeli zanj, samo po imenu. Le s staro gospodinjo je včasih izmenjal nekaj besed, vsi drugi njegovi razgovori so bili službene narave. Po vsem tem ni čudno, da ga je pismo take vsebine tako presenetilo. Nekdaj je Jože Poglajen z Justiko dostikrat plesal, vendar je sedaj v prvem hipu zavrgel misel, da bi se udeležil maškarade. Že medtem, ko bi se maskiral doma, bi mislila gospodinja, da se mu je zmešalo. Kaj bi šele rekli ljudje potem, ko bi bilo treba po polnoči sneti masko z obraza! Nato pa je začel premišljevati, kdo neki je preskrbel, da so mu poslali častno vstopnico, ki je ne prejme kar tako vsak. Kaj neki se skriva v ozadju — morda bi ne bilo prav, če bi to povabilo zavrgel. Začel se ga je polaščati nemir, ki je naraščal ves tisti dan in še ponoči. Ali je v ozadju kaka tr-tfovvka zadeva ali kaka ljubezenska pustolovščina? Spal je slabo in zjutraj se je odločil, da se bo maškerade udeležil. Popoldne je stopil s skoraj slovesnim izrazom v banko. Uradnik se mu je prijazno nasmehnil: "Koliko bomo vložili danes, gospod Poglajen!" Uradnik je bil kar vidno presenečen, ko je Jože Poglajen počasi odkimal in s poudarkom odgovoril: "Danes dvignemo dva tisoč dinarjev." — "Kaj neki se mu je moralo pripetiti, da dviga denar. Najbrže mu je šinila v glavo kaka misel na ženitev," je pomislil uradnik medtem, ko je prijazno skladal stotake pred stranko. Drug drugemu sta se vljudno poklonila, nato je Poglajen odkorakal do trgovine in stopil vanjo BOGOMIR MAGANA s prav tako rednim obrazom kot prej v banko. Iziza pulta mu je prihitel nasproti prijazen, dtbe!u a^t gospod, se globoko priklonil in vprašal s sladkore.inim glasom: "S čim vam smem postreči, spoštovani gospod ?" — Sedaj se je priklonil tudi Jože Poglajen, nakar se mu je zarisala na obraz težka zadrega. Kupovati kostum za pu :tno maškarado se mu je za'dela težka in kočljiva zadeva. Začel je: "Kot trgovcu vam je gotovo znano, da se vi M jutri v u 11 ionski dvorani elitni trgovski ples. Na ta ples sem povabljen tudi jaz, čeprav nisem trtgovec — toda jaz. razumete ..." "Da. da, da." je vzkliknil prodajalec, se začel vrteti krog njega in ga meriti z očmi od nog do glave. "Da, da, da, razumem, spoštovani gospcd, vf bi radi prav lep ko-stumček za ple.< — seveda — bomo takoj preskrbeli — oprostite, da si vas dobro ogledam — bi rad dognal, kaj bi vam najbolje pristojalo — da, da, da — imate rjave kodre — obraz je nekoliko ozek — na njem so začrtane fine poteze — postava bolj visoka in vitka — oči so plave — seveda, kakor nalašč — oprostite, če vas vprašam: vi imate šestin-va j et let?" -— "V šestintri-'e^etem h m," je odgovoril Jo-e pcg'ajen z močnim poudarkom. "V šestintridesetem? O-i>ro«tite! Kako le, da se more človek toliko zmotiti. Videti ste mlajši, oprostite! Menil sem namreč, da vam bi dobro pristojala oprava mladega viteza. Imam, gospod, prav lepo v zalogi." Jože Poglajen je nagubančil čelo in odgovoril grenko: "Vendar ne mislite, da si bom nataknil šlcm, čelado in oklep za ples, oprostite!" — "Ne, ne ne. ne — kdo vendar naj bi šel na ples v čeladi in oklepu, za božjo voljo! Imam tako obleko, ki so jo nosili gospodje vitezi doma, doma, gospod, v krogu lepih mladih dam, ko so plesali in dvorili v družbi samih trubadurjev. Kako ste le mnrU misliti, da hi vam nataknil čelado m oklep?" — Trgovec je zdrvel v ozadje in se vrnil z dolgo škatlo, ki jo je na pultu urno, vendar slovesno odprl: "Glejte to čepico,, to žametasto čepico, ki bo visela nekoliko proti levi rami — dovolite, da vam jo pomerim — seveda vam krasno pristoja — in ta modri jopič z nabranimi rokavi v ramah — te zelene svilene hlače dokolenke — in te elegantne rdeče nogavice — prosim, jaz rmam dober okus, vse vam bo prav lepo pristojalo. Samo Čevlje, prosim, pomerite!" — Jože Poglajen je sedel na pručico, dvignil nogo, potegnil navaden čevelj z nje in si nataknil viteškega: "Prav mi je." je vzkliknil. Trgovec se je ves blažen nasmehnil. "Seveda je prav, saj sem kar naprej vedel. Vse skupaj je napravljeno kot nalašč za vas. Garantiram vam, da jih ne bo dosti, ki bi imeli tako eleganten kostum. Sedaj še enostavno črno ma^ko na obraz, kakršno so nosili vitezi v Benetkah, ko so se vozili na skrivne sestanke k mladim gospem, he, he! Go-pod, mislim, da bo radovednost naših dam, kaj se »kriva pod to masko, kar ne-prekosljiva in da bo zadovoljna tista, ki se ji bo posrečilo razmotati skrivnost." — Sedaj se je rzazdel kostum lep tudi Jožetu Poglajenu. Skrbelo ga je le, kolikšna bo cena. Toda cena je bila skoraj za polovico manjša, kakor si je predstavljal, in je bil zadovoljen, ko je edhajal s škatlo, zavito v sinje modri papir, iz trgovine. Zadovoljen je bil tudi trgovec, ko se n\4i je po treh letih vendar le po-rečilo prodati viteški kostum. ___ KONCERT SAVE j V NEDELJO 29. NOVEMBRA ob 3. popoldne j V PVORANI S. N. P. J., CHICAGO. FIN KONCERTNI SPORED. - OPERETA. NASTOP GOSTUJOČIH ZBOROV. | • < VSTOPNINA 50 CENTOV, ...................................... Unionska dvorana Je bila že polna vrtečih *e parov. Gospa Justika Prelčeva je sedela v ozadju dvorane v družbi svoje prijateljice gospe Anice černi-gojeve. Oblečeni sta bili v svilene krinoline. Justika je imela zlatorumeno lasuljo. Anica činorjavo. Črni svileni maski ta zakrivali oči in nos. Justika je bila že nekoliko debelušna, vendar je bilo njeno telo še vedno dovolj mikavno in zapeljivo, zlasti ker je poskrbela za to. da je bila bluza dovolj globoko izre/.a na. Par je bil zanimiv in so «*e plesalci dosti vrteli kro; njega. Justika in Anica sta postali kmalu utrujeni in sta sedli k mizi ter začeli odklanjati prošnje za ples. Moža sta odšla takoj v začetku zabave v stranski protfor k svoji moški družbi in sta tam pila žganje. Vedeli sta, da ju do konca zabave ne bo nazaj. "Po tem. kolikor mi je tvoj mož pripovedoval o njem. bi sodila, da Poglajena ne bo na ples kljub častni vstopnici, ki si mu jo preskrbela." je rekla Anica. "Ako le količkaj sluti, da bom tu pride prav gotovo," je odgovorila Justika. "Pomisli le, Anica, on kuha svojo ljubezen kar naprej že trinajst let. Toliko let je že minilo od tiste najine stvari—hčerka mi bo kmalu dorasla za take veselice, Poglajen pa se še ni oženil; hiti ozrl se ni za katero drugo. Dobro pa vem, da ni docela brez življenja, a se vendar ne meni za ženske, čeprav letajo kot metulji vsepovsod. Kaj naj bo temu vzrok kot to, da še prva ljubezen ni minila." "Ali mu misliš izročiti svojo hčerko." je vprašala Anica hudomušno. "Niti bi mi ne bilo žal. če bi mu jo izročila. Skoda, da je nekoliko prestar. Ni mi prijetno, da se ni oženil. Takrat sem mislila, da bo pozabil v enem letu ali še prej, pa ti kuha svojo nesrečo kar naprej." "Zdi se mi. Justika, da tudi ti nisi še popolnoma prekuhala svojega takratnega doživetja in da bi ti ne bilo neprijetno, če bi prišel in bi mu obvisela vsaj za eno uro okoli vratu." "Mislim, Anica, da tudi tebi ni neprijetno, ko se srečata a S ve te lom." Obe ženski sta buš-nili v smeh: "Kdo naj bi bil samo fza pohištvo in okras doma! človeku se že vne skupaj upira in bi rad zopet enkrat tako doživljal kot doživlja mlado dekle — in zate, Justika, bi tako doživljanje pomenilo še dosti več, saj še ni popolnoma uffesnila nekdanja podoba v tvoji sentimentalni duši. Le kako ga boš spoznala, če pride!" "Na prvi pogled, saj ima tako značilno hojo. Vedno je privzdigoval noge nekoliko više kot drugi. On me seveda najbrže ne bo «poznal in ga bom morala privabiti sama." Tako sta kramljali še kake pol ure. Justika je postajala nemirna in ponovno ji je ušel pogled proti vhodu. Končno je pričakala. Spoznala je Poglajena takoj in vzkliknila razigrano: "Anica, prišel je, ftlej ga!" Obe ženski sta se radovedno zagledali vanj. (Dalje prihodnjič.) mira davka nima in glasuje la- A IfONPRF^ h ko vsakdo, ki je polnoleten, IVvJil\Jl\t-O neglcde ali je milijenar, ali be- A|| OpriTI** rač. Rhodu I d and ima pravico I /lisi 11X1/11 Na gornji »liki j« ameriški vojak, ki so jo vrnil s bojišča na Pacifiku, in rau jo iona dala v naročja otroka, ki ga moi sedaj prvič vidi. Bil ja rojan kmalu po njogovam odo kodu v vojno. ^Nekaj o demokraciji v naših južnih državah do dveh kongresni k o v. V zadnjih kopgre .lih volitvah je bilo oddanih v tej državi 314,-023 glasov, torej blizu sto tisoč glasov več, kakor v štirih *juž-nja.sk i h torij h k ih državah, ki nalagajo volilccm davek, in ki so v kongresu zastopane 7. dva-intridesetimi kongroniki! Ali rc jc potem čuditi, čemu toliko ljudi noče kričati kar tja ven-dan o demokraciji in "za" demokracijo kakršna je? Ali jc to demokracija, če ima v eni državi 314,023 volil-cev pravico do samo dveh kon-gremikov, 264,419 volilcev v štirih drugih državah ISTE a-mtr.ške Unije pa imajo v kongresu 32 poslancev? Seveda, teh 32 torijev se ponaša z ustavno določbo, da zastopajo količnik državljanov, kakor je določen* za vse druge države USA. A ne puste pa jim voliti! Oni jih ne zastopajo — drže jih v podloznistvu protiustavno. Lahko bi kdo rekel, pa naj bi ljudje glasovali in plačali ti-«ti davek! A tako govore le ljudje, ki ne vedo, kaj je beda, in kaj pomeni živeti v šupah in v gospodarskem suženjstvu. Edino Zed. države v celoti lahko odpravijo, ta madež — ta zločin nad podjarmljenimi šele, kadar se dežela v celoti tudi potrudi, da jih izvleče iz bede in ignorance. (Nadaljevanje s 1. strani.) nikoli ne vidi vsote $10 v svoji roki, ker je nikdar ne dobe. V omenjenih državah je povprečni letni dohodek za osebo $307. Kako malo je to si lahko predstavite s tem, da je ta po-viprečnost izračunana na vse ljudi, torej tudi na bogataše in na srednje imovite sloje, ki so glavni užitkarji. Ti.-ti stotisoči, ki bi morali plačati davek, predno bi smeli glasovati, pa so tako revni, da jim je dolar že premoženje. Imovitemu ni niti sto dolarjev nič, a revežu vsak nikel in dajm veliko pomeni, ako ga ima. Dani se i m eno j eni o demokracija. jo znano, da celo v večini onih držav, kjer ni nikakršnega volilnega davka, izbirajo kandidate takozvane politične maši ne. Dela vci in mali farmarji nimajo pri tem opraviti drugega got glasovati za enega iz-med "slabih". Zato unije vodijo v volitvah agitacijo večinoma za onega, ki je izmed v*eh "najmanj slab". Sicer tega ne povedo na ta način, nego označujejo take kandidate za prijatelje ljudstva. Ali ta najboljše med dobrimi. A v državah, v katerih je 10 milijonov ljudi brez volilne pravice, pa so skoro vsi kandidati toriji, to je, odločni pristaši izkoriščanja in pa sistema, ki jim omclgoča držati delovno maso v popolnem podložništvu. Drug namen temu je bil kajpada to, da se črncem vzfic osvoboditvi iz telesnega su* ženjstva onemogoči uporabiti dcbljeno svobodo. Čemu naj bi revni stotisoči v takih krajih plačevali davek zato, da bi lahko glasovali za tega ali onega torija? Tako bo postali za volilno pravico brezbrižni in na jugu imamo vsled tega samo eno stranko, demokratsko, in tu pa tam skuša za silo tekmovati z njo republikanska, a radikalne stranke ni tam nobene. Par let je tega, ko je bilo od policije in "vigilan-tov" ubitih par socialističnih agitatorjev. Nešteto organizatorjev, ki so vabili reveže v unije, pa je bilo pretepenih, povaljanih v smoli in perju ter izgnanih iz kraja. Pod Roose-veltovo administracijo jc tam postalo boljše saj kar se unij tiče, a linčanja, pretepi in zatiranja se še vedno dcngajajo. Krivično je tudi to, da imajo omenjene južnjaške države pravico do toliko poslancev na vsak količnik volilnih upravičencev, kakor države, ki volilne pravice ne kratijo z davki. Na primer, države Mississippi, Alabama, Georgia in So. Caro-lina imajo okrog 9,300,000 prebivalcev. Upravičene so na podlagi tega števila do 32 poslancev v zvezni kongres. In v vseh štirih se je udeležilo zadnjih kongresnih volitev le 264 tisoč 419 volilcev, ali v vseh štirih državah manj kot pa se jih udeleži na severu v enem samem velikem mestu. Primero nam nudi tudi državica Rhode lsland. Ima samo 667,000 prebivalcev. Volil- Stevilo reči, ki se jih bo dobilo samo "na karte", se veča (Nadaljevanje z 2. strani.) poslal povabljencem in urednikom Vincenc Cainkar. Zalar nato nadaljuje: Pri imenovanju članov v odbere se ni gledalo na versko ali politično prepričanje, nego na iskustva in na narodno zavednost, in na to, da bodo v njih zastopane vse smeri. Nato navaja, da so bili od V. Cairkarjti po naročilu odbora pomožne akcije povabljeni v določene odbore duhovniki J. rrunk, Kazimir Zakrajšek, pater Ambrožič, pater Urankar, dolje John Germ, predsednik KSKJ, M rs. Prišla nd, predsednica Slovenske ženske zveze, cdjornice iste organizacije urednica njenega glasila Albina Novak, tajnica Mrs. Erjavec, John Gornik od SI>Z v Clevelandu, Louis Železnikar, Ivan Ztrman, Urednik Amerika nskega Slovenca John Jerič, urednik in lastnik Am. Domovine J a me * Debevec, I van Zupan, urednik Glasila KSKJ, VVedic od Družbe sv. Družine, in več drugih. Jasno je, da hoče Jos. Zalar temi imeni kritikom pri Am. Slovencu in Am. domovini dokazati, da bo katoliška stran na kongresu močno zastopana in ni prezrta v nobenem oziru. Drugi, ki so bili vprašani, da sprejmejo odbore k omenjenim točkam kongresovega sporeda, so Cainkar, Molek, Vider, Kristan, Fr. Zaitz, Louis Adamič, Janko Rogel, Anton Kra- 1 pene, Anton Zbašnik, Terbo- Dne 28. nov. se bo dobiloSabec. Ermenc iz Milwau- kavo samo na karte in vsakdo ^ ^dn,kT Glaf "arodf nad 15 let star jo bo smel ku-\l«n™ Hude. Ivan Jontez, gl. piti ne več kot en funt vsakih |ta* *ershin, inb dru«1' pet tednov Druge reči, ki se 7;alar v sv°Jem članku sedaj dobe samo "na karte", ,Lja: u «. u .- so sladkor, poljedelski stroji in !men^ on,h' }l .f° blh orodje, gasolin, avtomobili, 1 Prasem' da v odbonlh za avtni obroči, bicikli, pisalni vo p.npravo resolucij pr^a- troji in čevlji iz gumija. da Je ,™LorJča i LEO JURJEVEC, Sr., predsednik Reliance Federal Savings A Loan Ass'n m a » a a a a a a a 1904 West Cermak Road M«' ■ • ■ i» « Phone Canal 7130 a a : a KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE m KOMENTARJI V Rigi v I^atW J s hi la do sovjetske okupacije 1. 1940 "ko-vačnica laži" proti Sovjetski uniji. Propagandnemu biroju proti nji je načeljeval poročevalec čika^ke Tribune Donald Day. Njegova poročila, ki so bila razširjena poleg v Tribuni v mnc&ih drugih listih tu in drugje, so bila Rusiji sovražna in njih tendenca je bila, da se jo pomaga uničiti. V Času prvo vojne med Finsko in Rusijo je šel Donald Day v Helsinki na Finsko in od tam nadaljeval svoje delo do lanskega 7. decembra. ko so Zed. države in Sovjetska unija postale zaveznici. Zato je letos vvtopil prostovoljno v fin-ko armado, da bo v vojni proti Rusiji lahko pomagal tudi dejansko, ne samo s propEjrando. Li^ti v Ameriki pa. v katere je pisal, seveda takih napadov več ne pri-občujejo, vsaj ne v taki obliki, toda ni pa verjetno, da so svoje mnenje o Sovjetski uniji kaj spremenili in jim ni prav nič všeč, da je dočalaka 25-letni-co. Ako bi bilo po njihovem, bi že davno razipadla. Palandcchev list Jugoslavija opozarja naročnike, naj ne čakajo predol/o z obnovo naročnine, ko jim poteče, ker oblast ne dovoljuje, da bi se pošiljalo list takim, ki ga ne plačajo. Omenja, da državni (poštni) uradniki pregledujejo pri vsakem listu, ali pa bodo pregledali seznam naročnikov, da vidijo, kako se uprava drži določbe poštnega zakona. Uprave smejo list pošiljati po pošti drugega razreda le upravičencem in naročnikom, ne pa drugim, ako ga ne plačajo. Smejo pa ga pošiljati zastonj le po drugih poštnih razredih, ki so dražji. Pri rz tir j a van ju poteče-nih naročnin imajo težave v*i listi. Proletarca obnavlja velika večina naročnikov zelo redno, a je tudi precej takih, ki se odzovejo le, ako jih obišče zastopnik. Miha Krek je nedavno po radiu v Londonu znova poudaril, da bodo fašistični rablji in požigalci v Sloveniji, ki se kopljejo v krvi našega naroda, dobili za svoja zverstva najstrašnejšo kazen. In jo bodo res, če pridejo v pest ljudstvu, ki so ga mučili. Papež je prepričan, da zavezniki zmagajo. To so izvedeli v Londonu "iz popolnoma zanesljivega vira". Papež smatra, da je za zgraditev miru neobhodno potrebno obišče do kraja premagati. Vest iz Londona pravi, da so tudi to izvedeli popolnoma iz verodostojnega vira. Predsednik Roosevelt bo že vedel, če je to res. ker se je vrnil rz Rima njegov) zaistopnik pri papežu Myron Taylor, čudno je to, čemu je bil vse dosed a j papež tako "vztrajno" nevtralen, toda ne v prid zaveznikov? Morda je le čakal, da uvidi, na kateri •trani bo zmaga? Nekako neverjetno se sliši, da je tudi on kar naenkrat postal nasprotnik osišča, kateremu je v Španiji v civilni vojni odprto pomagal. Pa ne -bo čudno, ker se :na Vatikan prilagoditi vsaki situaciji, če se sedaj celo kralji preulasajo za bojevnike deine k rac i je, čemu bi tega prav tako ne storil papež? Mačka iz žaklja je spustilo isto poročilo, datirano iz Londona dne 31. oktobra, s stavkom. da je Taylor na obisku v Rimu «zvedel, da se bi moglo Italijo pridobiti za umik iz vojne, ako ji zavezniki zagotove z njo boljše ravnati, kot pa obe-ajo Nemčiji. To pojasni vse. Italija kupčuje z zavezništvom in z mirom, kakor je v prejšnji vojni. Hitler je vedel, čemu je pelal svoj gestapo in čete v Italijo. Tudi zadnjič ni bila Italija v vojni zaradi verovanja v VVilsonovih 14 točk. nego ker so ji zavezniki obljubili (na tujf strc.ske) več zemlje, kot pa so ga ji megle obetati njuni zaveznici Nemčija in Avstro-Ogrska. Tudi portugalski premier in diktator Antonio Oscar de Fra-gosa Carmona sedaj veruje, da zavezniki zmagajo. Do nedavna je verjel, da vojna sreča ostane na Hitlerjevi strani do konca in zato je pomežikoval Berlinu in Rimu. Tudi to je vest iz Londona in priobčena v čika*kih Daily News dne 31. oktobra. špenaki diktator general Franco menda še ni popolnoma uverjen, da bodo na prihodnji mirovni konferenci odločevali zavezniki, ne pa osi-šče. Morda čaka, da bi mu obljubili več nego doslej, predno začne tudi on slediti portugalskemu premierjtf. Dosedaj »o Španiji iz Zed. držav obljubili živil v izobilju, ka bo vojne konec, obnovitev;: zgodovinskih ; zgradi) in spomenikov, ki so bili porušeni v zadnji civilni vojni, in pa turiste rz Amerike, ki po svetu slove, da zapravijo mnogo dolarjev. Goriški nadškof Margotti se je poleg dveh drugih italijanskih škofov na Primorskem o-•brnil s poslanico na Mussolini-ja, da italijanska oblast in vojaštvo po okupiranih krajih s podjarmljenim ljudstvom neupravičeno strogo, in v mnogih slučajih brutalno ravna. Poročilo pravi, da so enako posla- Herbert Morrison STARE TRADICIJE MODERNE zavrnil kritike ANGLIJE Otroci in ienske na begu is ruikr vàii, ko jo napadajo Nemci PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI Mâ i USTA NÄVI JAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV( IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^ 99 S NAROČITE SI DNEVNIK PltOSVETA Naročnina ta Zdruien* driava (i«van Chicaga) la Kanado $€.00 k na lelo; $3.00 «a pol Utas $1.50 *a ralrt letaj >a CMca«o ta Cícera ^ $7.50 ta celo leto; $3.75 ta pol lotai ta laoaoaittva $#.00. ! 20.17 So. Lanndale Avenue ^ Chiringo, Illinois Naslov zo lisi in tajništvo je: 5 nico poslali tudi papežu. To je menda pryič, da je kdo izmed njih izrekel od prejšnje vojne pa do sedaj proti mučenju Slovencev grajalno' besedo. Nadškof Margotti na primer je bil eden glavnih stebrov, ki je Musoliniju pomagal v poitali-jančevanju in fašiziranju primorskih Slovencev. Ker je početje italijanske soldateske sedaj obsodil, morda je. tudi on izprevidel, "da bodo zavezniki zmagali"! Indoruranj od komunistične stranke se boji vsak demokratski ali pa republikanski kandidat in še celo takozvani neodvisni politiki, kot je n. pr. La Guardia v New Yorku se jih otepajo. Tudi v tem volilnem boju, ki je bil končan zadnji torek, so komunisti indorsirali veliko kandidatov demokratske stranke, ne da bi jim mogli dati s tem tudi kaj prida glasov, ker jih niso mogli dobiti niti za svoje kandidate, kadar so jih imeli. Nasprotni kandidati pa dobe s tem priliko tekmece napadati in smešiti še z očitki, da komunisti airitirajo zanje. Indorsiranja so v političnih bojih v Ameriki stara stvar. Delavske organizacije se jih bodo nehale posluževati šele, kadar bodo imele svoje politično gibanje in s tem svoje kandidate. Kar «e tiče komunistov, se poslužujejo taktike indorsiranja raznih kandidatov zato, da imajo v volilnih kampanjah kaj delati in največ pa iz razloga, da časopisi potem pišejo o njih. Narodni Glasnik je bil v letošnji kampanji zaeno z drugimi komunističnimi listi v Penn-«y Ivani j i za celotno demokratsko listo, na kateri je bilo mnogo takih kandidatov, ki prav gotovo ne zaslužijo, da bi delavci volili zanje. Protižidovski sentiment je V tej debeli jako močan. V Ohi-cagu ipredvaja neki židovski trgovec ob nedeljah svojo "radio uro". Pripovedujejo, da je ob eni taki priliki njegov anouneer ¡spraševal vojake, od kod je kdo in kaj bi rad od te vojne. Eden izmed njih je odgovoril: "Rad bi, da najpr-vo zbijemo Hitlerja, potem Hi-rohita, in nato se vrnemo v Ameriko in obračunamo z Židi. . ." Tisti program je bil kajpada mahoma ustavljen. Nacijsska protfžidovska gonja ima v tej deželi precej zadotn-be celo med takimi, ki so proti Hitlerju In delujejo za njegov poraz. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) nje. Njeno obsežnost si lahko predstavite, če pomislite, da so te armade prešle skozi province, ki imajo 200,000.000 prebivalcev. Imeli so nešteto shodov in veliko gledaliških predstav. Osvobodili so na tisoče sužnjev ter zaplenili bogastva mogotcev in jih razdelili med ubožne kmete. Milijoni kmetov, kateri •o videli rdeče armade v akciji, so izgubili strah pred njo. Tisoči, kateri so padli na potu, so bili nadomeščeni od tlsočev drugih kmetov, sužnjev, delavcev itd. Tako je bila končana ta šest tisoč milj dolga pot. O njenih posledicah in zedi-njenju s kuomingtangom bom nadaljeval v eni prihodnjih številk. Ruski relif Ivana Sasek iz Indianapoli-io in lovijo njih poglede. Anglija je zemlja živih kontrastov. Če dobimo fotografije, ki nam kažejo razne znamenite dogodke na tem otoku napredka, se čudimo starinskim in srednjeveškim slikam, ki spremljajo vse važnejše dogodke v Angiji. Sodniki v velikih lasuljah, uradniki v svečanih haljah, vojaki v pisanih uniformah, kakršne vidimo drugod, v operetah, princi v pozlačenih kočir j ah, vse to se vrti in živi v okviru, ki ga sestavljajo dimniki tvoinic m jekleni stroji dvajsetega stoJetja. Vse to se nam zdi čudno, vendar nam postane razumljivo, če se poglobimo v dušo angleškega naroda. A-nglež ljubi kontraste. Ti ljudje, ki so do te vojne vlada* li skoro vsemu .svetu, imajo diplomacijo ograjeno po obrazcu kakor dobro sestavljen a-stronomski problem. Ti trgovci, ki so rz zemeljske oble na-pravili svoj trg, ao bolj pobožni od primitivnih ljudi, če ste se sdučajno v afriškem ali avstralskem pristanišču seznanili s predstavnikom te ali one angleške trgovske družbe, vam bo že Čez nekaj dni govoril o dobrodelnosti svoje žene, ki je •gotovo članica kake biblijske družbe, kakor pa o svojih kupčijah. Ali pa vam bo pripovedoval o angelih, o katerih se mu vsako noč sanja. Anglež ljubi golf in boks, whisky, trgovino in ženske. Toda prav tako strastno ljubi tudi sveto pismo, saj so Angleži prevedli sveto pismo v vse znane jezike in narečja, celo v kitajskega in hotentotskega. Sveto pismo je po zaslugi Angležev izšlo v petdeset milijonov izvodih in angleški misijonarji so prišli dalje v divje kraje, ko vse znanstvene odprave. Angleži so največji pristaši strojev in industrializacije vsega, so pa tudi najstrastnejši ljubitelji konj in psov. Angleži so prvi dobili osebno svobodo, oni so prvi ustanovili parlament in vzorno demokracijo ter daii vse pogoje za obstoj svobodne domovine, toda obdržali so tudi kralja, plemstvo, stare ceremonije, stare obleke in stare običaje. Vedno so v vsem znali združiti zgodovino, moderno tehniko in stare tradicije. Tudi v tem ne smemo iskati nedostatkov logike. Kadar odhaja kralj oblečen v srednjeveško oblačilo, v pozlačeni kočiji, ki je videti, kakor da so jo pripeljali iz muzeja, v parlament, ga Obkrožajo vojaki v pisanih uniformah in lakaji z napudranimi lasuljami, pred kočijo pa jahajo trobentači. Takrat je ves London v/hičen. Vsi navdušeno vzklikajo kralju in pobofcna misel jih obhaja: "To je naš kralj!" To misel občutijo prav tako kakor Američani, kadar pofledajo nebotičnike in vzkliknejo: "To je naš New York!" Ali kakor Francozi, kadar pogledajo Eifflov stolp fci vzdihnejo: "To je naš Pariz !M Angleži vedo, da je ta kralj "made in England", ka-i kor vedo Američani, da je New York samo v Ameriki, in Francozi, da je Eifflov stolp samo v* Parizu in nikjer drugje na svetu. Take svečanosti, ki so se o-hianile še iz srednjega veka, imajo tudi ustrezajočo okolico. Te ceremonije se odigravajo v okviru, ki se z vsem ujema. Nič ni manj moderno od Londona, njegovih palač, cerkva in ulic. A v Londonu boste dobili ustanove, ki upravljajo in dajejo navodila družabnim manifestacijam, starim po pol stoletja in še več. Zato ni čudno, da nosijo sodniki lasulje kakor v ča*u Stuartov, in nič čudnega ni, da prihajajo člani parlamenta v svečanih haljah izza Henrika VIII. itd. Angleži kažejo v vsem prav posebno ljubezen za lokalno barvo m kult tradicije in lahko rečemo, da ni nikjer bolj ko na Angleškem upravičen izrek: "čudna zemlja. Čudne navade!" Kako postaneš cesar Nekoč je živela v srcu Kitajske čudovito lepa princeska FVifi-jang. Koža njenega zalega tllesca je bila bolj bela od slonovine. Vonj njenih las je bil slajši od češnjevega cvetja, če je zjutraj skakljala po očetovem vrtu v rosni travi, ni pustila njena nožica sledu na tleh. Toda vse v deželi je bilo žalostno. Princeska se ni še nikoli posmejala. Vsa dežela, ves narod si je želel samo nečesa; da bi pripravil princesko do smeha! In jedi so prirejati slavnosti in najboljše tfumače in bedaste Avguste vsega sveta so poklicali na dvor. Zaman! Tedaj je ceear v obupu sklical veliki svet in učeni mo&je so sklenili, da bodo dali tirtemu princesko za ženo, ki jo bo pripravil do smeha. In komaj so se poslanci razkropili po svetni, že so jeli prihajati tisoči, da bi si osvojili ta dragoceni zaklad. Nesrečna cesarjeva hči pa je stiskala ustnice in molčala. Tedaj je prišel nekega dne kot poslednji mlad, neznan pesnik. 2e dolgo je skrivaj ljubil lepo princesko in ta priložnost se mu je zdela najprimernejša, da ji odkrije svoje srce. Ponižno se ji je vrgel pred noge, in ko se je zardelega o-braza dvignil, da bi jo ogovoril, j« ves dvor prisluhnil: "O, devica!" je »ajecljal. Tedaj pa se je princeska za-smejala . .. zasmejala ... zasmejal a . . . Jn mladi pesnik je poslaJ kitajski cesar! Dobro sugestija Na zadnji seji kluba št. 1 JSZ dne 23. okt je Anton Gar-den v razpravi o bodočem slovenskem narodnem kongresu priporočal, da naj si žanriuje dober program, ki bo vseboval več kot pa zedlnjeno Slovenijo» in nato pa naj skuša odbor, ki ga izvoli kongres, pridobiti za našo skupno stvar vodilne odbornike AFL in CIO. ................................................. Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, kritizirajte, toda ne s predsodki, nego tako, da bomo list skupno izboljševali. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH Sfi VEDNO OBRNITE NA UNUSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIAISTED STREET. CHICAGO, ILL. T.I MOHAWK 4707 PROLETAREC SE ' TISKA PRI NAS čEZDRNINSTRN Pise ZVONKO NOVAK SLOVENCI XXX (Dotlaj, ko »«nt v aačatku leto¿ slavom, je kralj Matija udaril i vojsko na Priderikove dežele. Sam je ¿el preko Litve in rne^i Klustemeuburg, Kor- le ..ouii/, Turn in St. Hipolit. „ie,. pol.,j. prokini, «„ Uolono. ^ j D^ ^, ^ ^ do.pcl v sgi dovini »loven»kaKa ilu do ctéarjâ Friderika, ki ja vi«. dal poUf drugih tudi iluT.mko i Vr , v i . ... oa.mlj. .koro io.tda.at Ut. ¡„ .¡c.r ' V ( P« J* P«***! « od I. U35. d« I/U03. V t.j i« Avenije aax^uvki knean in nj sin Bernardin. grad. je postajala tolika ne- *rab .petni eesar se ni posta-varnott ¿imdalje večja. Kride-!vii v bran ^ 0 Fridtrik je patami in drugim zidarskim hotel begunca Ivana valiti kjI-orcdjtm v Ljubljano parafait j nogrs.:fcenm kLpitlju -a na:l-pri na pravi.,zidovja in ofcopcv, rkola. a ta je obrnil do ogr-ker bodo v sili tudi sami s kralja za pomrj. Taka jim imetjem dobili tamkaj za- e je za prazen nié innova vnel vetje in varstvo. 30j mH njima> Matija Kor.in Vendar pa je manjkalo e- j* ¿e , ). 1479. zopet n« >adel notnega in odločnega odpora, av tri j: k e dežele, zavzel Ptjj, Kridc-rl-k ni h A mož, ki bi imel j I/pnico ;.i drv^e solncgraške dovolj prhama in podjetnosti i v, /cke gradove na fttajer-za kaj takt /a. Pa tuJi notra-\]um; tudi Radgona in Kostanja razdvojenost avstrijskih njevka ta mu morali vda dežel je slabila odporno Ulo. | ti. Njegov \ ojskovodja Ceh Pa-Znacilno je to. da so Štajerska,1 Mj ko je predrl na Koroško ter Kcro.vka in Kranjska imele t iHie\ »reže ii» gradove po večkrat same celo proti ce okolici, jevi volji skupne deželne zbo- re. kjer *o se stanovi posvetovali o svojih pripravah i>i;p «r Turke Toda Friderik sani ne ni brigal d<~*ti za t >. pa jo m> Afi j« tieba slovenskega narodnega kongresa Prav sedaj se delajo priprave za sk -venski narodni koti- ral slišati hi požreti mai «ikak»> v res, ki ima vréiti 5. in 6. d i trpko besedo od deželnih . ia-nov. Kolika nezadovoljno t je .vladala med ljudstvom, k a te neki oklic, ki so ga v Gradcu dali javno pribiti in ki je bil stroga, svarilna pridna eta cesarja. Tisti oklic se jt* debma t*mbra v Clevelandu. kjer je največja naselbina ameriAkih Slovencev. Sklicatelji tega fiarodnega tabora — zastopani k i iti zastopnice vseh naAih oi#anuiacij, včlanjenih v alovenski sekciji glasil takole: "Dvigni se rz .J-u*fovanskega pomožnega apamja, v katerem že ^olgo le- cdbora — so se v naiem tisku žiš po svojem pOželjenju. Tvo- obrnili do članstva svojih or-ji podložnfki iz plemstva in ganizacij in podružnic, nada-pripro^e-ga ljudstva v vojvodi- > lje do vseh krožleov, samostojni Kranjski in Metliki te že več nih društev pa vseh prosvet- kakor pol leta s hrepe-neermi tožbami kličejo na i>omoč zoper Turke." Friderik je bil ¿isto navaden slabih, pa se ni upal postaviti prodirajočemu polumesecu v nih, časnikarskih, tiskovnih, pojitfčnih in gospodarskih slovenskih ustanov «ploh, naj pošljejo svoje oafi*topnike in za-Htopmice — delegate ali dele-gatinje — na omenjeni sloven- bmn, a v svoji kratkovidnosti ski narodni kongres, ki naj bo in znani nemški nadutosti pa sijajna manifestacija na6e »e >e zapletel v nesrečno vojno skupne volje in odločne zahte-z ogrsikim kraljem Matijem ve po pravici, začrta pot naie-Korvinorn. mu skupnemu političnemu gi- Matija Korvin je. kakcw smo banju za rešitev slovenskega že slikali, znani "kralj Mat- naToda v atari domovini ter mu jaž" v slovenskih narodnih pe- i;yvoli sposobno vodstvo, smih in pripovedkah. Pri ljud-J Pripravljalni odbor je že za-stvu je ostal v dobrem sporni- snoval dbmočje trem refera-nu. Toda slave svojega imena tom ter izbral referente in nji-nima zahvaliti vojni s Frieteri- hne odbornike, oziroma sveto-kom, čeprav je ravno tedaj po- vake. stal znan po slovenskih krajih, Se posebno pismo, ki poziva nego pred vsem svojim bojem članstvo, naj si Izvoli po enega s Turki. deleg-ata ali eno delegatinjo v Razmere med cesarjem in vsakem društvu, je bilo v za-kraljem Matijem so bile vedno četku prejšnjega tedna posla-napete, ker sta si bila tekme- no vsem društvom Slovenske ca. Friderik je »zopet rn zopet narodne podporne jednote. poe k uda 1 pridobiti ogrtfko kro- Vse na^e večje o-redinjene orno, med tem ko si je tudi M a- ganizacije so bile pozvane, naj tija, odkar je veljal za prvaka storijo nekaj sličnega vsaka v med krščanskimi boritelji pro- i svojem delokrogu. Vsi na&i liti Turkom, delal upe na cesar- »ti so bili v posebnih pismih ski prestol. Ko je Friderik povabljeni na iskreno in vza-s preje I Korvinovega nasprot- jemno sodelovanje v zadevi nika ostrogonskega nadškofa slcrvenskf^a narodnega kon-in zoper njeira sklenil zvezo s grresa in naiega skupnega poli-poljskočeškim kraljem Vladi- tičnega gibanja. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU Il S LawhctëfëWiTCFiieogo Se pred vsem tem pa je bila objavljena izjava, v kateri je podana temeljna zamisel na-¿ega v/ajemneiga političnega delovanja potapljajoč emu se 8loveno si edini in vsa naša javnost se strinja v tem, da je narod v Sloveniji zapisan neizogibni narodni smrti, če ne )o nikogar, ki bi ga branil ter }e pote/ni I zanj. ko se bo po tem strašnem klanju in pokon-javanjo delal mir in določale narodne meje po Evropi in drugod. Slovenski narod se strnjen hi združen kakor še n.koli poprej v polni meri zaveda ntraJne nevarnosti, ki mu preti rlasti 1 strani zemlja lahnih l-ahov, .ia v tem mrtiu»ni strahu kliče civiliziralie narenle na po-m^J ter jih roti pri njihnem č?. ve 5anstvu in pro-si, naj po-»d^gnejo f.-oj ||4aa proti lahkim grozodejstvom po lepi slovenski deželi. Mi smo del civiliziranega nure ia — jze Korem, ii-vinozdravnik rz Mozirja in Golob, sin mizarskega podjetnika / Gaberju pri Celju. Tako padajo najboljši mfcd nami drug za drugim .,. ___________ Na gornji »liki jo prva àentka. ki jo j« poita v Now Yorku upotl.U sa rasnašanje paketov in piicm. Ali je vafte dru ¿tvo fte član Prosvetne analice? ročnlka vsaki. NOVICA "Kaj deš, zakaj mi naša Mi-ca nič več ne piše?" vprašuje K ved rovka slehernega človeka, ki ga kje sreča. Pred petimi leti je bila hči odšla z doma. "Cisto po neumnosti", še «daj zatrjuje matt. "Jesti bi te imela doma, če ne šgancev, pa vsaj eok!" Res, mati še svoj šiv dan ni trpela lakote in je tudi h6eri ne bi bilo treba, najsi je bajta rev« na in zemlja resnično akopa "Kar po svetu jo je gnalo", toži Kvedrovka ob nedeljah do-poidne sosedam, ko se praznih rok včasih vrača s pošte in počasi stopa proti cerkvi. Poldrugo leto že ni giasu od Mice. To poldrugo leto je žensko bolj vzelo nego vseh prejšnjih šestdeset Osivela je in vidno leze k tlom. Lahkega življenja ni imela nikoli Dva ainova ji je vzela vojna, eden je v Ameriki in piše, da komaj, komaj iivi, moža pa ji je ono Jeto podrlo v gozdu. Od zime do pozne jeseni je trpel, da skoraj že ni bil nič več človeku podoben; šele potlej ga je rešila smrt. Res. nikoli ni bilo Kvedrovki na mehkem postlano, a hčer je imela eno samo in bi bila vsak dan rada umrla zanjo, ta^ ko jo je ljubila. Pa je pred tremi leti Mico pičilo in je bilo konec. Kakor sršen je trščila naprej in naprej: "Grem in grem in grem—" In je šla. Se kadar ao odnesli mrliča iz bajte, ni Kvedrovka tako jokala kakor za Mico. Res da ae je žalost polagoma polegla, ugasniti pa je ni nikdar hotela, najsi se je Mica od kraja hvalila v pismih, da ji gre dobro. Dvakrat ali trikrat je celo poslala nekaj denarja, toda kakor se je mati take zvestobe razveselila, se denarja le ni mogla nikoli dotakniti. Zavezala ga je v edino svileno ruto, ki jo je premogla, in zaklenila v skrinjo. "Ko se Mica vrne", je upala, f IVAN ALBREHT: "si lahko ¿e pomaga s tem denarjem. M .Jo sveta bi bilo tre» iba dokupiti, pa bi bilo sfcoraj te za dve kravi." Kogar pa Je kje srečala, je moral poslušati: "Kaj vendar deš, zakaj naša Mica čisto nič več ne piše T In le zakaj jo je neki tako gnalo v svet?" Nazadnje so se ljudje začeli bajtarice ogibati. "Kaj je treba noreti po svetu," je včasih godrnjala nejevoljna kmetica, "doma pa ni dobiti dekle, ki bi znala pošteno krave pomolsti!" Kjer so mater tako zavrnili, ae je plaho prihulila, češ: "Saj pravim, da se Bo« usmi-i)i! Le zakaj je morala iti?** Drugi se Kvedrovki smejejo, ¡zlasti mladina, ki ima zdrave roke in vročo kri Ta ne pozna skeleče praznine, ki se rada naseli v srcu, kadar sneg pobeli lase. Mladina ve, kako je bik>. Kjer ae dve, tri dekleta menijo *o Mici, stikajo glave in se hihitajo, češ: "Je mislila, da že sedi, pa jo je spodneslo —" "Misliš, da res?" "Saj je bila kakor obsedena, tako je norela za Vrtinčevim!" "Beti, beži! Za Vrtinčevim?" "Kakopak! Je mislila, da bo oštirka in nemara še županja _1* Tej in oni noče prav v glavo, druge pa vedo natanko povedati, kako je sanjala o Vrtinče-vem Martinu. Seve, Martin — kakor pred bogatin — si ni dal dvakrat reči! Za kratek čas ji je utrgal mladost, ko pa je prišlo do resnega, je vzel Gašteto-vo Tino, tisto rantast» p re ki jo, ki je koza v a in škrbasta, pa je dobila mimo vsega drugega deset jo ho v gozda za doto in nič koliko denarja. Vrane so tedaj krakale, kako je z Mico, le Kvedrovka je bila tako gluha, da ni nič slišala. Kaj bo zdaj stokala! Kar ai je dekle izbrala, to ima. Ko le ni od nikoder pisanja, tudi Kvedrovka u/tihne. Kamor gre delat, dela molče Idi ne ališi ne «neba, ne petja, ne čevrlja-nja mlajših. Zvečer ae kakor gruda prati vrača v bajto. Pred vrati jo čaka sivo pisana mačka in se ji dobrika Stara je ie in malo krmetljava. "Viš, mucka, obe sva te v letih," pravi vdova, nallje mački mleka in sede na klop pred bajto. Spanje ji je čisto prešlo. €e laž«, ne more zatisniti oči, kadar pa')e količkaj začmi, je brt Mica pred njo. Sredi poletja je zdaj, ko so noči tople In kratko, vendar Kvedrovki še predolgo. "Ti moj ubogi otrok, vrni se domov —" Mica molči in še mati obmolkne. Kraj postelje prede mačka, si liže šape in se ne zmeni za miši, ki škrtajo pod podom. Po nebu se košato vozi luna, pokuka včasih v bajto in se brt f kri je za oblak. Kaj bi z revščino v samotni bajti in kaj bi pra-viia materi, kako je po svetu. "TI moj ubogi otrok!" stoka vdova v spanju in mačka se preteguje kraj postelje. Luna malo pomežikne izza oblaka in sc «zagleda kdo ve kam v daljine. Daleč na jugu jo uzrla spla-seno dekle, kako bega ob reki. Reka je zašumela, valovi so pijtuknili in lunina podoba se je razletela na razburkanem vi* J nem povrSju. Tako daleč gleda luna, šine zdajci izza oblaka In s širokim pramenom posveti v bajto, snl-vajoči Kvedrovki' naravnost v obraz. Vdova sede, bulji z očmi j-n razprostira roke. Mačka ježi dlako in grbi hrbet Soba je svetla kakor ognjena. In kakor da so 6e odprla vrata, sliši mati, in kakor da je nekaj neslišno sšopilo k postelji. Ali ne kaplja od nekod voda? Ah, ne, saj so le solze: Mica se je vrnila in vsa svetla joka od veselja, da bo zdajle objela mater. "Mati, mati, odpustite —M Kvedrovka zakrili z rokami in objame praznino, mesec šine za oblak in gleda v daljino. Ob reki ni več splašenega dekleta itn vse je mirno, le tu v bajti mati ne more zatisniti oči. "Da bi se te vsaj zdanilo," vTzelihuje, "nemara pride kak gJaa." In ae je zdanilo in drugič in tretjič ... Potem ni mati več vpraševala, je že vedeht novico. Črno ruto je imela reva na glavi, ko je šla v nedeljo k maši, črno ruto na glavi, črno žalost v srcu, črn grob pred očmi... Kakšen «t j ^ Mnogi (propagandisti v zavezniških deželah pravijo, da j« vpaiko prerekanje, kaktei naj bo bodoči mir, kvarno vojnim naporom. "Najprvo zmagajmo, vse drugo pride potem." Mnogi, med njimi ameriški podpredsednik Wallace, pa tudi Roosevelt, niso tega mnenja. V prejšnji vojni smo zmatgali. togtulbili pa Brno "mir". Wilsonov mirovni program so rar. mre varili in društvo narodov pa pretvorili v aparat za varovanje imperialističnih (pridobitev zmagovitih dež-eJ Posledica tistih napak in kapitalizma je fašizem in pa sedanja vojna. Roosevelt in Wallace, angleški laboriti in drugi socialno, demokratično misleči ljudje zatrjujejo, da se v novem miru ver-saillske zmote ne bodo ponovile. , Dobro je, da jim v teh prizadevanjih pomagamo. Kajti tisti, lei hočejo, da dehi jemo mmo mm zmago, so nevarni bodočnosti vsefa ljudstev na svoj način prav taHoo kakor oeišde. Slovence pobijajo kjerkoli se fašistom zamerijo JfIC poroča v pismu z dne 28. okt. sledeče: Koncem meseca avgusta so bili v Beogradu ustreljeni "ker so sodelovali in poelpirali gen. Ikrašo Mihajlovtca naslednji Slovenci: Dr. Slavko Savinšek, zelo priznan slovenski pisatelj in pesnik. Bil je inšpektor mi-1 nistrstva financ v Beogradu. Franc Lukman, kapetan jugo-I slovanske vojske in Vrabel, jugoslovanski državni uradnik. Nevarnost, da izgubimo zaupanje Wendell Willkie izvaja v svojih govorih, da kjerkoli je j bil na svoji zadnji turi po . ^e-tu, se je prepričal, da imajj ljudstva povsod vero in l/.ajpa-1 nje v Zed. države, *te>da je nevarnost, da bo to zaupanje začelo plahneti, če ae ameriška vlada ne požuri t izjavo za ♦» » •» » »♦♦+ 4 8 lOinr Ako želite pomagoti v so* clalisticnih aktivnostih, pridra* šile se k JSZ. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in no) starejšo jugoslovcnsko ro dio uro v Chicagu od 9 a 10. ure dopoldne, pošto: WGES, 1360 kilocycle-Vodi jo George Morrlv» PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI .IEDNOTI i N NRvčilTK SI PNKVNIK p' ©t,4! r-t t 0 b Stana «a cala lata $«00. pol lota $1.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) >e treba za novo druitvo. Naslov za list is sa tajništvo ja: 2857 S. Lawndsle A ve. CHICACO, ILL. seessssssesseeseee^essese • 'TT'îîfttltinnillllMli A Yugoslav Weofcly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC education Organization co-operative COMMONWEALTH NO. 1834. Published Weakly at 2301 Sa. Eawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 4, 1M2. VOL XX*VIL COLONEL LYNCH RIDES AGAIN! It is now up to the State of Mississippi to prove that the South is capable of self-government. The governor, the prosecuting attorneys ami the courts of that commonwealth must act in self-defense. Last week, in connection with the passage of the .anti-poll tax bill in the House, southern Congressmen complained bitterly^that the North was interferring* with home rule, with states' rights, with the prerogatives and dignity of ancient commonwealths. If the authorities of Mississippi do not act quickly and decisively, no amount of oratorical tears will save for tlwt state and the adjoining regions the ancient privileges whk'h they hold so dcyr. There will be such interferences on the part of the federal government as they have not known since reconstruction days. In Mississippi there have been three lynchings of Negro youths in one week. One of these boys had been tried and convicted. His crime was a comparatively ordinary one. In a quarrel he had killed a man. After a regular trial, he had been convicted and sentenced to life imprisonment. A common enough tale. But then the mob broke into the jail, took the boy out and murdered him. Cursory investigations were made, and, of course, uo one knew who did it. In the face of this crucial situation, the Governor, Paul B. Johnson, sets up a feeble cry against "subversive elements." He calls upon "citizens of every walk of life to fight off these disturbing elements." No attempt to find the criminals and bring them to justice. No word—even—of defending the majesty of the law, of clearing the skirts of his own administration. So far as he is concerned, there is no longer any such thing as honor in the South. The consequences of this situation are inevitable and instantaneous. The Federal Bureau of Investigation has gone into action.Talk of reviving the federal anti-lynching bill has become insistent in Washington. Representative Hatton W. Sumners, a Democrat from Texas, rises to say: "The States must discharge their responsibility with reference to crimes of this sort or the power to control the situation will be taken away from them." Justice to Negroes is now more than ever a common responsibility of these states. The morale of colored citizens is an important element in our national fighting and working strength. If the delinquencies of the State of Mississippi cut into this morale, the federal government must step in. The Negroes are not on trial. The State of Mississippi is.—The New Leader. THE MARCH OF LABOR Let's Stop the Hoarders In announcing the start of coffee rationing Nov. 28, a month hence, the Office of Price Administration explains that between now and then its officials must make arrangements with hundreds of dealers. To forestall misleading rumors which would be bound to arise, OPA tells us what it is going to do in advance. Most of us much prefer the frank announcement to the misleading rumors. But that does not absolve the OPA of its responsibility to devise a rationing mechanism which will do away with the necessity for a long warning period. The only gainer by such a warning is the hoarding minority. We cannot believe that the means of thwarting hoarders lie beyond our reach. Rationing is essentially a democratic mechanism for dealing with shortages—* mechanism for sharing the sacrifices of war. So long as it permits a few to get more than their share during the weeks preceding the start of restricted consumption, it is operating imperfectly. In the case of fuel-oil rations, everybody was put on an equal basis as of Oct 1. even though the details of distributing coupons and allotments could not be completed until Nov. 1. We see no reason why effective arrangements could not be made In the case of other commodities yet to be rationed. — The Chicago Sun. REFLECTIONS •By the Editor of the Reading Labor Advocate They Place Dollars Above Victory Beneficiaries of "Private Enterprise" launch Intemperate Propaganda; Determined to Still Further Dodge Tax Burdens LABOR is convinced that the very large majority of our people—rich alike—will suUpiit to any inconvenience /md make any sacrifice Since the world has never known democracy in its pure form, the thing itself must be a matter of de finition and agreement. That makes the word "democracy" a tricky sortj* of thing which is apt to fool the un- , wary and purposeless. Merely to have a say in the WAY tSKlr&Sii z WT¿s^¿¡.: • ^^^ the thing itself may be unfair and rather lose the war than sacrifice the privileges which have given them harmful and tinged with slavery. In wealth and leisure. the State of Utah, for example, a We have in mind a i*ge advertisement which appeared in most of the person who is legally condemned to big dailies last week. It was headed: "A disastrous and dishonest tax bill" death has the final say-so about the aM(, identified as an editorial bv Basil Brewer, publisher of the New matter It is his privilege to decide Bet|ford (M||ai0 «standard Times/ how the execution which will be the | ^ American in 100,000, outside of pe.flrm^ He Is ""free' the Old Big State, ha/ever heard of Mr. Brewer or give, a "hoot" about whether he shall be killed by shoot- 1 his opinions on any subject. ing or by hanging. But. since killed ! Yet someone has spent probably $100,000 to spread this Intemperate he must be, that privilege can hardly i:nd misleading diatribe across the country. be hailed as democratic, so far as he is concerned. With the above point in mind, and because I am speaking to rank and file Americans in and out of labor unions, I now hasten to the point try declaring that— The mcri fact dlat representative* A Man and His Name By EDUARD LINDEMANN in The New Leader "What's Yoar Name?" By Louis Adamic. Harper ti Brothers. 249 pages. Louis Adamic has done it again! Here is a man who seems to know how to bring the subject and the time an the style into a symmetric whole. When he speaks, we know in advance that he will have chosen a theme which is important; also we know that he will say his word at a moment when interest is already beginning to awaken; and we have the added assurance that what he says will he said in a manner which is both personal and extremely readable. His present volume deals with a very complicated phase of our American cultural problem. When the scientist gives a plant a name, this act exercises no influence upon the plant. It life goes on the same as ever. It is a convenience for scientists to call all trees of the maple family by the technical name of acer but it makes not the slightest difference to the maples. How remarkably altered the situation is, however, when a human being is given a name. Suppose, as Mr. Adamic docs, that a given person possesses the name Sobuchanowsky, that he wan born in a Pennsylvania coal town and that he wishes, after graduation from college, to teach in an American high school. Assume then that he experiences nothing but failure in his job-hunting and then an interested principal of a school suggest* that he change his name. He does so and gets a good job. If from here onward you also suppose that his troubles are over, you are due for a severe shock. If he is a sensitive person who loves his immigrant parents and holds some respect for the life and culture of his parents' land of origin, he may by this simple and legal act of changing his name lay the basis for a full-sized neurosis. I am now using a case which Mr. Adami« describe« in detail in his book and I defy any sensitive Amer-Iran to read this story and remain untouched by Its poignant tragedy. Mr. Adamk's attitude toward this subtle aspect of Américanisation is one of inquiry. He lays down no specific rule. He does not say, for example, that H Is wrong for persons with odd, non-Anglo Saxon names to change their names; nor does he insist that he is always right to do so. What he does say Is that the decision one w.iy or the other ia of deep mo- We Start From Where We're At "Wken we gava up our right to strike, we gave up our right to bargain collectively. We favo up our right to strike in our seal to insur« victory for our country, and capital has been base enough to take advantage of our patriotism. We have boon temporarily slowed down by this world conflict, but when the war is over we we will continue where we left off: Coming from the October issue of the "DeSoto Spotlight," official organ of Local 227. United Automobile Workers, the above statement sounds the disillusionment of a growing section of the working class. It came as a result of a War Labor Botfrd decision denying a wage raise which automobile unionists declared was necessary to offset rising living costs. The "Spotlight" is right when it declares that capital it taking ad * * » Brewer insists the tax bill is a "hydra-headed monster" and declares that under iU provisions "no system of private enterprise can exist." . As a substitute, he urges Congress to "forgive" income tlx*« for an entire year and thus place the country on a "pay-as-you-go basis'" After that he is willing to embrace a "sales tax" or a "purchase tax"—anything '.hat "will leave an incentive to produce high-bracket income takes." _ __ His scheme to "forgive" taxes for one year was rejects^ Jtt the Treas- off unions are "permitted ToUt onthe ury on the ground that it would enable big corporations and vary rich War Labor Board does not make individuals to retain the gains they have made during their mo* profitable that body an instrument for demo- year. That expose was sufficient to knock the scheme on the head, «racy. a sales tax has been opposed by all Progressives because pbviously Before one can say that the pur- ¡t would bear most heavily on tbe poor and moderately well-tc-do. « » * » The very rich could not afford to come out in the open and sponsor wry to inquire beyond HOW the ^ .nU,ious , ^ th put forward an obflcure Massachusetts PvV B«»ard functions and determine i ,. , , . . . ... . , .__. WHAT it is doing. And if we think ,wher The fact 18 that the Ux Wtt Just P11^ treaU I*°flu the matter through along that line ond biK incomes very tenderly... The rich certainly have no cause to we must come to the conclusion that complain. But, like Oliver Twist, they clamor for more, it is possible to do very undemo- This is a good time to emphasize that this World War is being waged cratic things in a way that appears to preserve liberty. It cannot be supported on any other ground. No one is to be democratic. Recent history attempting throttle "private enterprise," but those who are contributing teaches that a free people can vote thejr ..Woo<| antIiglit" is wrong when it says that, after the war is over, the organized workers of America will take up where they left off. The place from which labor will take up it* march on the day after the war ends is the exact spot at which it happens to be when the shooting stops! We start from where we're at—always! There is no other placc. That is the place the workers started from when the war effort began. And it is because they were in an economy that had always functioned for thc benefit of owners and against the interest of workers thst it was labor, and not capital, that had to make all thc real sacrifices. It might have been different. The workers of America could have placed themselves on the right spot to iparch toward social justice at home while they were sacrificing for "four freedoms" everywhere in thc world —if they had gone along with the Socialist program BEFORE thc crisis came. But when Pearl Harbor was bombed the workers were on thc wrong spot. And then it was too late for them. After the war is over the class struggle will continue, and tfcpn the workers will take up their battles where they happen to find themselves. Where that will be none can predict. But we have not yet reached the end of the controls which have been set up to hog-tie labor. There will be more controls, of that we may be sure. And we can be equally certain that—if the private profit system survives the war—labor will have to change its tactics and struggle much harder (o go anywhere. The way to go forward after the war is to Ihy the foundation for tuture progress by socializing industry and scrapping the private-profit system NOW!—Reading Labor Advocate. Nickel-Nile' #/ pay. When that big bartender gives you that great big stein of beer CHICAGO.—Yes Siree! Joe Turpin 1 do you know what that's going to It is noble to seek ruth, and it is beautiful to find it. It is the ancient feeling of the human heart—that knowledge is better than riches; and it is deeply and sacredly true!—Sidney Smith. is on K. P. duty! No, not in the Army. He's got charge of the kitchen department for the "NICKEL-NITE" Social sponsored by the Slovene Center Social Club on Saturday, November 7, 1942, at Slovene I>abor Center, 2.101 South Lawndale Ave. Joe is going to fix up some real tasty "snacks," and I mean Tasty with a capital "T." To top this, he's going to serve them free. They won't cost you a penny. You had better come early because Joe is only going to make so many and we don't want you to miss this special treat. When these run out he will have to serve J sandwiches. When I say sandwiches, I mean sandwiches like you make at home, you know, stuffed with j pickles, onions, lettuce, mustard,! horse-radish, pikaWty—oh yes, and i meat, too; and he's going to charge you every bit of five cents. That's for the handling charge because it takes so long to make one of those big sandwiches. AAd when you get dry we got a special treat for you in the beer department. This treat is going to cost! ¿y, (\,.0p Review you some big money. When you ask . for a beer, you'll get a big stein., ^ ouf ^ ^ n I mean a great big stein of brer that , of Ubor an(J th<( bw||ty of koman you will have ta hold up with both Mrrk*. but the superstitions of hSnds. Hore's where you're going to M|r,.„ ^—never!—IVter Cooper. cost you? Is he going to a»k you for 50c?? No! 25c? No! A dime? No! That big bruiser of a bartender is going to ask you for exactly a nickel. Yes, I said a nickel. Then when you start to feel kind of happy and your feet begin to itch, we've got a remedy for that, too. We're going to hava the best polka music to dance to that you ever heard, not mentioning the good old American music, too. Be sure to attend this affair because we guarantee you n jfrood time. Bring your friend* along, too. We have lots of room and the ADMISSION IS FREE! - . ^ Co-operation is e pranflk which tends to develop justice, brotherhood and friendliness among aO concerned. The Co-operative movement Is In harmony with the Chrlnttan conception of the purpose of human existence, and merits the supports of all who believe that the good liie should be made practical. — Edgar Sheffield Brightmun, professor of Philosophy. Boston University, in the Pennayhm- not be complete without a one act floating around «bout housing, operetta. For this concert Sa va * There shouldn't be too much trouble director Jacob Muha arranged a ; «bout housing. About all that move-colorful arrangement of folk songs, nient means is persons moving from a picturesque of a traveler in an w house to another. There haven't assemblage of happy villagers. There j *>ocn MORE people coming into the will t>y songs—songs you have often ! country.' heard and will appreciate hearing Since then papa Knudsen's giant them again. You will see gaity, hap- b,ain has been devoting itself to pine*s, love-making—all portrayed other subjects—mainly routine in-in this operetta whi.h alone is worth »Pactions of war production plant* the admission price of 50 cents. ! in * lieutenant general's uniform. It There will be other musical numbers, i» understood that Pnps's personal giving you a fine afternoon pcrfor- housing problem has mainly been ma nee, climaxed with a dance in the moving from one house to another, evening. We urge our friends now and that there have been no MORE to reserve Sunday, Nov. 29 for our Knudscns coming into the country. 25th anniversary concert. —Reading Labor Advocate. The singers of Sava are working j ■ ...■■■ nnttcr of HOW they are to be exploited, but exploited they must Ik*. » Socialists must concede the right to all men to make their own definitions of what constitutes democracy. But the degree of democracy offered by the WLB set-up will not suit anybody who really desires to be free. It should be apparent that the workings of the Board would have fitted in quite well under chattel slavery. It would have been possible, and perhaps good business, for the pre-Clvil War plantation owner to call his slaves into conference to decide what crops to plant, who should have thc better cabins and how long a valuable human tool could work in j h^V prowl a successful perfor-1 Always leave something to wish the fields without injury to health ,1K „C0 We fec, ccrtain that the; for; otherwise you will l^mi^ratole ami morai. j audiente will be pleased with our from your very happines.—Bsltasar But whatever democracy would concert. a rvWHIyl for ihc 4.fforU Grecian on part of our singing society Sava I_ or any other cultural group, attend the concerts and give your moral • support. That means everything especially in this times like the pre- it still would have been slavery. For the purpose of it all would have been the maintenance of the chattel system and the owner would have retained the power to make the ultimate decisions. JUGOSLAVIA MAX PRESS sent when Slovene singing societies They called upon the names of and cultural groups are fast dissp-* pcaring from our midst because of If workers believe that they have uncertainty indifferences, war and gained any real power or that de- Onfusion. America is the arsenal of mocracy has been e s t a b 1 i s h e.d democracy where we can sing our through the Wsr Labor Board, they native songs freely. Let's keep it certainly miss the point that was so going that way bv swelling up the clearly made in the case of The New attendances of all cultural organiza-England Alcohol Co., to offer only tions. one example. For Sava's concert get your tickets In this instance the union was in advanCe. And remember the date punished by the Board for permit-; -«Sunday. November 29th. ting a strike of its member-ship. Ceei itte The punishment consisted of denial. >____ of a Maintenance of Membership! clause in an agreement with the company; and any seasoned union leader ought to know that the power to void maintenance of membership is also the power to cither rule or dissolve and destroy. What the Board did in this and other instances was to serve notice that unions would be safeguarded only so long as they could be made to serve the economy under which workers produce wealth and owners take profits. Any economy that functions to exploit worker* for the benefit of owners just can't be a free economy. Nor can any methods used to make that economy run smoothly be truly democratic. "Todty the Co-operative movement la i workshop from which the nation din draw tested principles on which Uritain can be rebuilt on better foundations than ever in her history. Bui co-operators must broadcast the truth they know. It ia yselea* to have a liberating tnensaer and to whisper U among co-operate** only."—Co-oper» eiive News, Engtoml. A single conversation acroes tha table with a wise man ia worth a month's study of books. — Chinane proverb OH E BUCK On« luck wtpf Emy Ten yssMrs thsuM Matins t mu Mvmtiwevimn/ V. S. Trmtmry Pi^e »■»>», Freedom and of Honor I And marched to battle: songs upon their lips; Fierce were their resbel hearts and desperate ware their dreams, Their heads were hig*i, their cNglc banners soared, , Music hovered round them, a thirst within their throe ta Burned hot witk^ the love of country and of home, Faith was the hand that blessed their guns. , i Their stars were glorious, but their ranks were thin, And soon they fell before the conquering hordes— ' Their (bugles stilled, their flags in mire. Some fled to proud misery and sad peace. For some the dungeons yawned, for some the gibbets groined. And on their paasionste hearts was nothing left but honor. * They will arise, those free and rook less ones, > Those shattered ranks will gathei and not break again; Where the fight Is thickest will their banners shine, Their shouts will ring where the foe- man presses hot And they will raise again their guns at the last breach * Await their coming, you who battle treachery and evil— They come to you with strong clean hands. And you will stand arm to awn with them upon the lest, black wall Which looks upon the wrfdc, wide pastures of the dawn. »«»-Justice s