St. 240 hMi littasa nHiml (laib ctraH CN U Mtii) V Trstu, v lorak K oktobra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVItl 'jrfrfr iiva teBk tga S. 30. L iitia Gerbec. — Mi m mesec L T.-. 4šb tMMflMtVO tiutdlt 4 t utiu *V * -tac* i., uredafltoft ta ipom It 11- EDINOST -U Poumezoe številke v Trstu in okoltd po 30 csoL — Oglasi se računajo t iirokosti ene kolone (72 m.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sebvtie. poslenice in vabile po L 1.—, ogieai denarnih »vodof mm po L 2. — Meli oglasi po 30 cent besede, najmanj pe L 2. — OjM. naročnina in reklamacije se paiUjaJo isklfučno upravi Edinosti, v Trata, ulica w+ Prsnčifike AsiŠkcga Štev. 20, L nadstropje. — Telefon urednUttvs ta nprevo 11-67. IZJAVA Podpisani zakoniti zastopniki slovanskega naroda v Italiji, dvigamo slovesen in odločen protest proti načrtu rimske vlade, vpeljati v naše ljudske šole italijanščino kot učni jezik. S tem ukrepom je italijanska vlada položila roko na najelementar-nejše in najsveteše pravice našega ljudstva, izvršila je napad na naravno pravo, ki ga civilizirano človeštvo priznava vsem narodom in vsem plemenom na svetu. Da se mora vršiti poduk in vzgoja mladine izključno v materinem jeziku, je načelo, ki je posialo last kulturne zavesti vsega sveta in ki je sprejeto med temeljna določila mednarodnega prava, v posebnih pogodbah za zaščito manjšin. Te pogodbe, ki so se naložile državam s sodelovanjem Italije, slovesno proglašajo pravico narodnih manjšin, vključenih v meje drugorodnih držav, da se mora vršiti poduk njihovih otrok v materinem jeziku. Te temeljne svoboščine narodnih manjšin ne more razveljaviti nobena vlada in nobena država, ker nima do tega najmanjše pravice ne po naravnem ne po božjem ne stopa ob stran zloglasnim šolskim zako- nr> mp/lnarft^npfn nra\-tt In lro<- SA I-» eim. i - •______• «•______i; t___ Razen tega izjavljamo podpisani zastopniki jugoslovanske manjšine v Italiji, da je nameravani ukrep rimske vlade tudi ▼ kričečem nasprotju s slovesnimi zatrdili in obljubami italijanskega parlamenta in prejšnjih vlad. Protikulturni zakon o poitalijančenju slovanskih ljudskih šol ni še izšel, ni še objavljen v uradnem listu, torej ni _ še veljaven, toda šolska oblastva v Julijski Krajini so ga začela že na vsej črti izvajati. To postopanje je protizakonito in zato so vsi ukrepi šolskih oblastev neveljavni, za naše ljudstvo neobvezni in mi jih ne priznavamo. Toda tudi ko bi zakon danes ali jutri izšel v uradnem listu, bi ga mi nikdar ne mogli priznati. Noben narod, ki ima sebi še nekaj ponosa, ne more priznati zakona, ki je naperjen proti njegovi kulturi in njegovi duševni eksistenci. Tak zakon je nemoralen in zato neobvezen. Nameravana reforma ministra Gentileja po mednarodnem pravu in ker je la svoboščina postavljena pod posebno zaščito vsega kulturnega človeštva, organiziranega v Zvezi narodov. Zastopniki petdesetih držav, ki so podpisali listino o Zvezi narodov, so se slovesno obvezali, da bodo ščitili in branili to naravno pravico narod-□ih manjšin solidarno in z vsemi svojimi nom pruskega imperializma proti Poljakom, ki so izzvali ogorčenje vsega kulturnega sveta in tudi italijanskega naroda. Prepričani, da bodo z našim protestom soglašali vsi, ki so v Italiji zvesti najpleme-nitejšim tradicijam svojega naroda, vsi ljudje v Italiji in izven nje, ki so prožeti o r^ a ni ziranimi "silami" Da je bUaT^aljerfna dah.a skupnih kulturnih idealov človeštva, Italija oproščena, se še posebej obvezati, j ponujamo vlado, na) odstopi od svoje da bo spoštovala pravice svojih narodnih manjšin, ne pomeni, da sme danes poteptati načela, zajamčena od Zveze narodov, koje Članica je. Kraljevina Italija je bila •rproščena posebnih pisanih obveznosti do ivojih narodnih manjšin le zato, ker je njena vlada zagotavljala, da bo Italija kot kulturna država sama od sebe in brez pravne sankcije spoštovala življenske pravice drugorodcev. Italija je torej zajamčila bolj nego z lojalno obveznostjo manjšinske pravice drugorodcev, ona jih je zajamčila s svojo narodno častjo in s svojim slovesom kulturne države. Ako oropa vlada naše ljudstvo lastne osnovne šole, se zagreši s tem proti zaupanju, ki je bilo na Italijo stavljeno ob sklepu mirovnih pogodb. nakane. Naše ljudstvo je zrelo in zato čuti vsem srcem in spoznava s polno zavestjo, da je šolski poduk njegove dece v materinem jeziku njegova prva, sveta in nedotakljiva pravica, da je to temelj njegovemu narodnemu obstoju, da je to predpogoj njegovemu kulturnemu, moralnemu in go-spodarstvenemu napredku, in zato se mu ne odreče in si ga od nikogar ne pusti vzeti — nikdar! V Trstu, 7. oktobra 1923. Jugoslovenski poslanci v italijanskem parlamentu: Josip Lavrenčič, dr. Karol Podgornik, dr. Ulikse Stanger, Virgilij Šček, dr. Josip Wilfan, Poganja med Ifaifio In Jggoslaoljs Mussoilni vztraja na svojih predlogih in pouuia koncesije BEOGRAD, 8. Vesti, po katerih bi paritetna komisija skoro začela s svojim delom, se ne potrjujejo. Kakor se doznava iz Beograda, je predsednik te komisije dr. O tokar Rybaf prav te dni odšel na daljši dopust. Razgovori se bodo vršili neposredno med obema vladama. Italijanska vlada doslej ni izpremenila svojih predlogov ter vztraja nadalje na stališču, da se mora sporazum doseči na podlagi Musso-linijevega načrta, s katerim bi se definitivno ukinil rapallski dogovor. Italija je pripravljena pristati na korekture meje v bližini Kastavščine in razpravljati tudi o drugih koncesijah. S posebnim trgovinskim dogovorom bi se uredila uporaba ba-roškega in reškega pristanišča za obe državi. PoiJsKa stolna cerkev pogorelo PULA, 7. Danes zjutraj se je razvil pri orgijah stolne cerkve ogenj po nekem cerkvenem opravilu proti preklinjanju, katero je trajalo do 3. zjutraj. Vzroki požarja so neznani. Ogenj, ki se je neopaženo razširil, je uničil streho. V ranih jutranjih urah so prihiteli na lice mesta ognjegasci in vojaštvo in posrečilo se je omejiti požar. Škoda se ceni na približno pol milijona lir. Odbor udruženja italijanskih občin pri ministrskem predsedniku. RIM, 8. Danes popoldne Je senator Rossi predstavil ministrskemu predsedniku Musso-Hniju odbor udruženja italijanskih občin in izvršilni odsek komiteja glavnih poktajinskih mest. Odbor, ki zastopa udruženje 3000 italijanskih občin, število, ki bo prihodnje leto narastlo na 4000, je izrazil ministrskemu nred- sedniku svoje čestitke na vzposlavitvenera delu.- Ministrski predsednik se je zahvalil ter Sestanek Maie antante V Beogradur izjavil, da dobro ve da se nahajajo občine v . ° ; sJaben finančnem položaju. Država bo vposte- BEOGRAD, 7. Na brzojavno čestitko vala dosedanjo avtonomijo občin in jim bo tudi zunanjega ministra dr. Ninčića k izvolitvi' nadalje pustila širšo svobodo glede uprave. v svet Društva narodov je čehoslovaški zu- Vcsti 0 odpoklicu ameriškega poslanika v nanji minister dr. Benes odgovoril: «Nje-| ^ Rimu nercsnične RIM, 8. Rimski ameriški poslanik Child ^ovi eksclenci zunanjemu ministru dr. Nin- čiću! Zahvaljujoč se Vam za Vaše pri-,. ....... . „ . , .. srčne čestitke mi je mnogo na tem, da seUc ,zJav!l< da Je sicer svojecasno iz osebnih Vam še enkrat zahvalim za Vašo vdano lojalno in prijateljsko sodelovanje, kakor tudi za sodelovanje Vaše delegacije v Ženevi v skupno korist kraljevine SHS in če-hoslovaške republike, ki se je v okviru male entente pokazala na polju mednarodne politike. Ta uspeh je za nas nov razlog, da nadaljujemo z našo skupno politiko iskrenega prijateljstva in uspešnega dela. Dr. Beneš». Po izjavah čehoslovaškega poslaništva v Beogradu in po poročilu lista « Češko Siovo», ki ima dobre zveze z dr. Benešem, bo v kratkem došlo do novega sestanka male entente, ki se bo vršil v Beogradu. V to svrho dela jugosl. vlada že potrebne priprave. V imenu Rumunije se udeleži sestanka zunanji minister Duca, v imenu Če-iioslovaške pa dr. Beneš. Seja mednarodnega statističnega zavoda ERUXELLES, 8. Mednarodni statistični zavod se je sesial k svojemu XV. zasedanju. To zasedanje jc posebno važno radi tega, ker se mora baviti s štirimi poročili o unifikaciji mednarodne gospodarske statistike, katera je izdelala posebna komisija imenovana vsled inicijative Društva narodov. Italijanski uradni zastopniki na tem zasedanju so: senator Maffeo Pantaleoni in načelnik glavnega ravnateljstva za statistiko comin. Aschieri. Zesedanja se ude-iežiio razun teli mnogi italijanski prouče-valci gospodarskih in statističnih ved. Pri otvoritveni seji se je predsednik zavoda Albert Delal our spominja! prešnjega mnogoletnega predsednika sen. Bodio. Pričela se je nato razprava o predloženih poročilih. O statistiki cen trgovine z ribami in po'jedelskimi pridelki je poročal pri tem bolonjski vseučiliščni profesor Umberto Ricci. razlogov prosil .predsednika Hardinga in pozneje tudi sedanjega predsednika Coo-lidge-ja za premestitev, da pa je dobil obakrat odgovor, da ta premestitev ni izvedljiva. Ni mu znano, da bi bila v tem naziranju ameriške vlade nastala kaka sprememba. Zdravstveno stanje princezinj Ivane in Mafalde RACCONIGI, 8. Današnje jutranje zdravniško poročilo glasi: Tolažijivo včerajšnje splošno stanje pri Nj. kr. V. prince-zinji Ivani se vzdržuje. Temperatura se giblje v nizkih mejah. Nj. Kr. V. pricezinja Mafalda je že dva dni brez vročice. Smrt senatorja Zunina RAPALLO, 8. Danes zjutraj je umrl senator Paolo Zunino, bivši predsednik pokrajinskega sveta v Genovi. Služba narodne milice ob državnih mejah RIM, 8. Dopisni urad ministrskega predse dništva javlja, da že dva meseca vršijo obmejno službo na severozapadni državni meji obenem z orožniki in finančno stražo tudi 4 centurije narodne milice. Poročila poveljnikov orožniških in finančnih oddelkov enoglasno hvalijo razumnost in požrtvovalnost vojakov milice pri izvrševanju službe. Drugi Perosijev koncert FABRIANO, 7. V cerkvi sv. Venancija se je vršil danes drugi Perosijev koncert. Od vseh strani je privrelo mnogo občinstva« ki je navdušeno in vzhičeno poslušalo skladbe velikega cerkvenega petja. Grški polkovnik Botzaris odpoklican ATENE, 8. Polkovnik Botzaris je odpoklican. Na njegovo mesto v komisiji za določitev albanske meje je imenovan Avra-milis. Stresanom predstavi dri zboru dom vlado Njegov govor v državnem zboru: Nemčija pripravljena na sporaz im, a zahteva vrnitev Ponuja — Nove davčne preosnove BERLIN, 7. Včeraj popoldne je Strese-mann predstavil državnemu zboru novo vlado. Takoj ob pričetku njegovega govora so komunisti zagnali velik krik ter vpili proti kancelar ju, da je Stinnesov zastopnik. Stresemann se ni ustrašil napada, ampak je komuniste pomiril, češ Stinnes nima prav nič opraviti z novo vlado. Dalje je kancelar omenil, da namerava portfelj ministra za prehrano izročiti kakemu strokovnjaku v poljedelstvu. Tedaj so ga komunisti spet prekinili: «Kakega nemške ga nacijonalca, ne?» Stresemann jih je za vrnil: «Jaz mislim, da nimajo nemški na cijonalci ravno posebnih simpatij do no vega kabineta; sicer pa je boljše, da poča kamo njihovih izjav». Odškodninsko vprašanje Nato je kancelar v kratkih besedah črtal ves razvoj odškodninskega vpra sanja; glede pasivnega odpora je reke «Kar je prebivalstvo v Porurju pretrpelo prekaša meje vsega, kar se upa človek sploh vzdržati. Bilo je razvidno, da s pa sivnim odporom ni bilo mogoče izgnati Francozov in Belgijcev iz -Porurja. Ko je pričel pojemati pasivni odpor in ko se je gospodarski položaj Nemčije vsled inflacije marke tako poslašatl, je bilo pač jasno da bi bil izključen vsak naš poizkus na diplomatičnem polju. Radi tega smo morali poiskati drugi obrazec za pričetek poga janj, obenem pa smo morali nehati s pa sivnim odporom. Toda tu smo doživeli ve liko razočaranje: Bili smo pripravljeni pričeti z novimi pogajanji, dovoliti Še večja jamstva kakor smo jih ponudili v sporne niči od 7. junija, s tem, da* smo mesto posrednega jamstva dali na razpolago nepo sredno, samo da bi tako ustvarili podlago za mednarodno posojilo in da bi na ta način pripravili Francijo do tega, da bi iz praznila Porurje ter izpustila jetnike, ka kor hitro bi nehal pasivni odpor. Pričela so se tozadevnega pogajanja; a Poincare jih je prekinil s svojo zahtevo, da moramo brezpogojno nehati s pasivnim odporom. Edina možnost rešitve odškodninskega vprašanja obstoja v sporazumu med zavezniki in Nemčijo. Naše ponudbe so presegale vse one, ki jih je kdaj kaka država stavila; saj niti "versailleska pogodba ne zahteva zastave zasebnega gospodarstva, ki smo jo ponudili mil Nikdar ne bomo sprejeli pogoja, da bi dali Franciji in Belgiji na razpolago Porurje, m našo zahtevo po vzpostavitvi rednih razmer v zasedenem ozemlju, na katero tudi nismo prejeli nikakega odgovora, bomo spet ponovili. Izključen je bil vsak prehod od pasivnega do bolj elastičnega odpora; kaiti mi smo se nahajali v istem položaju kakor vojska, ki je oblegana v mestu brez živeža medtem ko meščanstvo vpije, da nima kruha. Rekli so, da zaslužim, da bi me tirali pred sodišče, češ izdal sem domovino tem, da sem preklical pasivni odpor. A ti ljudje naj vedo, da sem to napravil iz ljubezni do nemškega naroda». Ob zaključku prve polovice svojega govora se je Stresemann zahvalil porenski policiji, ki je neustrašeno vršila svojo dolžnost. (Dogodki v Diisseldorfut prip. ur.). V drugi polovici svojega govora se je kancelar bavil z notranjim položajem države. Omenil je, da bo vlada na vsak način vzdržala red v državi; svojo trdno voljo je že pokazal ob priliki dogodkov v Kiistrinu. Naznanil je več fiskalnih pre-osnov; ena izmed teh stremi za tem, da bi zadobile posamezne sestavne države večjo avtonomijo glede državnega gospodarstva. Napovedal je dalje nove davke na industrijo. Država bo nadzorovala truste in sindikate, ki imajo v rokah premogovnike in železno industrijo. «A za izpeljavo vseh teh načrtov je treba zakona o diktaturi», je zaključil Stresemann. Večina zbornice je ploskala, le komunisti so žvižgali. Pogovori med nemškimi industrijalci m francoskimi oblastvi za povrnitev k delu v Porurju PARIZ, 7, Agencija «Havas» poroča iz Diisseldorfa: Znano je, da se je vršil dne 30. septembra sestanek med nemškimi industrijalci (med temi so bi&Stinnes, Glech-ner in Vogler) ter francoskimi t>blastvi za takojšnjo povrnitev k delu v Porurju. Nato so se nemški industrijalci odpeljali v Berlin po navodila, nakar so se predvčerajšnjim vrnili v zasedene kraje. Obiskali so tudi Kruppa v ječi; pozneje so se raz-govarjali z generalom Degoutte. Nato so se spet vrnili v Berlin, da tam poročajo o izidu pogajanj. NEMŠKI TISK ODOBRAVA STRESE-MANNOV -GOVOR Hodi napadi na Stinnesa BERLIN, 8. Nemško časopisje dostavlja v splošnem k Stresemannovemu govoru ugodne pripombe in simpatizira z novo tlado, ker sloni na koaliciji. «Vorwarts» pravi« da je Stresemannov govor razpršil vse neutemeljene domneve glede nove vlade, da namerava uporabiti diktaturo; Stresemann je tudi jasno povedal, da nemški narod želi sporazuma, a povedal je tudi, da nemški narod ne odstopi niti pedi svoje zemlje. ccVossiscne Zeitung* silno napada Stinnesa, da vedno menjnje svoje stališče, kakor mu pač bolj nese; Pospeševal je infla- cijo marke, delal je nalašč dolgove v papirnatih markah, da jih je pozneje, ko je marka zelo padla, lahko poplačal s smešnim zneskom. Ko je Stresemann v Stutt-gartu napovedal nove pristojbine na industrijo, je Stinnes pričel rušiti njegovo vlado; začel je propagando proti finančnemu ministru Hilferdingu ne radi tega, ker je socijalist, ampak ker je le-ta hotel vpeljati davek na industrijo, ki bi zadel Stinnesove premogovnike. Sedaj se pogaja s Francozi, da bi ustanovil francosko nemško družbo za izkoriščanje premo govnikov, samo da bi se na ta način iz ognil pristojbinam. Med nemškimi industrijalci in Francozi ni bilo pogajanj PARIZ, 8, Nemški listi so poročali, da je general Degoutte sprejel zastopnike diisseldorfskih sindikatov in da jim je iz javil, da je pričetek dela odvisen od vpe ljave 10-urnega delavnika. Te trditve so popolnoma neresnične. General Degoutte ni sprejel nobenih zastopnikov sindikatov in tudi ni podal nikakih izjav v zgornjem smislu. Pripominja se, da zasedbena obla stva niso in ne bodo posredovala v nobe nem sporu socijalnega značaja. Grozovita denarna inflacija na Nemškem. En dolar stane 1 milijardo mark. BERLIN, 8. Po zadnjem izvestju nemške dr žavne banke je poskočila Številka krožečega papirnatega denarja na Nemškem v enem samem tednu za dva trilijona mark. (En trilijon je Številka z 18 ničlami. Op. ur.) Koncem avgusta je bilo v prometu 663 bilijonov, v prvi polovici septembra je narasla ta številka na 1182 bilijonov in prekaša sedaj 3 trilijone Temu nasproti je krožilo v januarju, ko je 1>ila izvedena francoska zasedba Porurja, Nemčiji samo (!) 1437 milijard. En dolar stane danes približno eno milijardo mark. Nemška marka je padla pod sovjetski rubel in je danes najnižja valuta na svetu. Zadrlanfe Bavarske Kahrove izjave MONAKOVO, 8. Bavarski glavni komisar von Kahr je sprejel zastopnike časopisov ter izjavil, da mora zavrniti vse govorice, ki krožijo o političnem zadržanju Bavarske. Njegova politika da gre za tem da ovrže naziranja, ki hočejo naprtiti odgovornost radi vojne Nemčiji, nadalje, da vzdrži in ojača ugled države, končno, da združi vse narodne sile na temelju časti in ljubezni do svojega. Konsolidacija posameznih zveznih držav je predpogoj za konsolidacijo moči Reicha. Ne bo trpel nikake separatistične politike na Bavarskem Težnja za povratek k nemški ustavi i Bismarkovem smislu nima opraviti s ka kim separatizmom. Nasprotno, Bavarska se čuti tesno združena z nemškim narodom potom neštetih vezi gospodarskega, duhovnega in zgodovinskega značaja. Čeravno mu je znano, da je večina Bavarcev monarhistična, je Kahr vendar izjavil, da mora usoda nemškega naroda prevladovati nad vprašanjem proglasitve monar hije, ter je povdarjal, proti gotovim govoricam, češ da pospešuje monarhistično gi banje, da se ne bo nikoli dal zavesti v kako pustolovsko politiko. Poincarč neizprosen Za tesnejše odnošaje med Francijo m Anglijo. Radikalni socijalisti solidarni i vlado LIGNY - EN - BARROIS, 8. Ob priliki otvoritve spomenika padlim vojakom je :irancoski ministrski predsednik Poincare Jovoril tudi o odškodninskem vprašanju, tekel je, da se Nemčija zaman trudi, ko >rikazuje odškodninsko vprašanje v nasprotni luči s tem, da zvrača vso krivdo na ! Francijo. Gotovo je, da je nemška vlada organizirala pasivni odpor. «Naj si bo na vladi ta ali ona oseba, Francija bo vedno zahtevala jamstva za odškodnino. Upam, da bodo konečno tudi naši zavezniki odobravali naše zadržanje. Angleški listi se motijo, ako mislijo, da se bo v Franciji javno mnenje izpremenilo. Mesto da se med zavezniki prepiramo, zakaj bi se ne rajše sporazumeli. Kako morejo isti zavezniki, ki so podpisali versaillesko pogodbo, trditi, da je neizvedljiva? Od časa zasedbe dalje ni Nemčija prav nič znižala plačevanja, ker ni tudi pred zasedbo nič več plačevala! Jaz nimam ničesar izpre-minjati na programu, ki ga vsebuje rumena mjiga; a dobro bi bilo, da bi se taki razgovori, kakor je bil zadnjič v Parizu med ^aldwinom in menoj, nadaljevali. Mi ne zahtevamo ničesar drugega kakor pravico in naša pot pelje k njej». Kongres radikalnih socijalistov PARIZ, 8. Včeraj se je vršil kongres radikalnih socijalistov v Carpentras. Bivši minister Painleve je začrtal program stranke; dalje je z zadovoljstvom omenil, da je nehal pasivni odpor v Porurju. Ob zaključku je rkel: Trdno želimo Poinca-reju, da bi dosegel pravičen in trajen mir, d bi bil v skladu z našimi pravicami«. Curzonovo stališče omajano Ostre kritike angleškega časopisja LONDON, 7. Na angleški vsedržavni konferenci je imel lord Curzon govor, o3 katerega pa sta bila objavljena samo dva odlomka. V kolikor je govor znan, je naletel na živahne kritike opozicijonalnega časopisja. Med tem ko «Morning Post» izraža svoje mnenje v bolj blagi obliki, piše «Times» med drugim, da Curzon brez potrebe zopet izkopava stara nesoglasja med Anglijo in Francijo radi Porurja in radi turškega vprašanja. Čudno je, da je angleška vlada še 11. avgusta izjavila, da ne bo mogla več dolgo odlašati s posebno akcijo, da uredi položaj, ki je nevzdržen in ki vsebuje velike nevarnosti za obnovitev trgovinskih odnošajev, sedaj pa lord Curzon prihaja z izjavo, da je angleška intervencijska sila izčrpana, da to ve Francija in da se sedaj pričakujejo francoski predlogi. «Times» ne more razumeti, zakaj je Curzon izrazil gotove sodbe o francoskem zadržanju v preteklosti v hipu, ko je izjavil, da Anglija želi sodelovati s Francijo. Kako more Curzon pozabiti, da je on sam kot zunanji minister lorda Georgeja pristal na ultimatum, s katerim se je zahtevala od Nemčije popolna izvršitev dogovora v Spa? Kako more sedaj izjaviti, da noben človek, ki ima zdravo pamet, ni mogel misliti na to, da bi Nemčija utegnila plačati zahtevane svote? Posebno nesrečen je stavek, v katerem pravi, da ruhrska politika lahko dovede do tega, da izgine dolžnik. Brez dvoma je imela in ima ruhrska politika usodne posledice, toda stavek lorda Curzona lahko povzroči naziranje v Nemčiji, da bi znala Anglija odpovedati se reparacijam, če se Nemčija zadostno razkroji. Tudi ni bilo mogoče doseči bolj nesrečnega učinka- nego je ta, da so Anglija in njeni dominijoni pripravljeni čakati brezvplivno, kaj bo Francija ukrenila. Še v ostrejši obliki se izražajo «Daily Chronicle», «Financial Times» in «Daily Express». «Financial Times» povdarja, da je zelo žalostno, da vlada spričo položaja, ki je nastal, nima določene politike. «Na-mesto da bi vlada začela z inicijativo, ki bi združila okrog Anglije vse nevtralne države in mnogo vojnih zaveznikov, sedimo mirno in čakamo na francoske predloge». «DaiIy Chronicle» pravi, da se zadržanje vlade da razlagati samo na dva načina: Ali nima sploh nobene ideje, ali pa nima poguma, da bi jo izrazila. Nesrečna je država, ki mora izraziti tak sum o svoji vladi. «Daily Express» piše, da Anglija potrebuje politiko, lord Curzon pa, ki čaka na Francijo, nima politike, da bi jo dal državi. Edini opozicijonalni list, kateri vzbuja vtis, da odobruje postopanje vlade, je «Westminster Gazzette», kateri odobruje trdno zadržanje vlade, ki hoče sodelovati pri ureditvi ruhrskega vprašanja v očigled novemu položaju, ki je nastal, ter pri ureditvi vprašanja reparacij. Na Franciji je sedaj, da pove, kako hoče rešiti težki zapletljaj, k; ga je sama hote izzvala. List «Reynolds» poroča, da je Cur-zonov govor zelo razburil konservativce. V gotovih krogih se govori, da obstoja gibanje, ki gre za tem, da se lord Curzon odstrani iz ministrstva za zunanje zadeve. PARIZ, 8. Listi imajo iz Londona vest, da se bo vsedržavna konferenca sestala danes zjutraj in da se bo takoj začelo s promatranjem zunanjepolitičnega položaja. Govori se, da napadi na Curzona niso brez zveze z željo ministrov za dominijone, da se takoj sestanejo. Mednarodna konferenca za olajšanje carinskega postopanja PARIZ, 8. Listi poročajo, da se bo dne 15. oktobra vršila v Ženevi mednarodna konferenca, ki ima namen, da olajša mednarodno izmenjavanje blaga. Znano je, da vse države z razvito trgovino in industrijo trpijo vsled pretiranih carinskih formalnosti na mejah. Francoske trgovske in industrijske kroge bo zastopala v Ženevi mednarodna trgovinska zbornica, katero je društvo narodov pozvalo, naj se udeleži konference s posvetovalnim glasom. Francoska delegacija bo poudarjala sledeče točke; Poenostavljenje pri izdaji po spremnih listin in poenostavljenje postopanja s trgovskimi ootovalcL Francoski monarhisti motilo neko Dotrllotlčno slfivnost Napad na bivšega ministra Maloy-ja CAHORS, 7. Pri odkritju spomenika padlim vojakom, ki je bilo organizirano pod predsedstvom bivšega ministra Maloy-j.a, je neki Camelot du roi udaril poslednjega. Nastal je tepež, pri katerem se je tudi streljalo. Štiri osebe so bile zaprte. Ko so jili monarhisti odstranjeni, se je slavnost nadaljevala brez daljnih incidentov. Dogovor glede jugoslovenske proste coue v Solunu ATENE, 6. Minister zunan. zadev Alcksnn-dris in jugoslovenski minister Balu^dži^ sta podpisala danes dogovor glede proste conc v Solunu. Na podlagi te pogodbe bo imela Jugoslavija za dobo 50 let v najemu prostor v obsežnosti 24.000 kvadratnih metrov; to zemljišče bo spadalo k ozemlju kraljevine Grčije in ostane pod njeno suverenostjo, toda spadalo bo pod jugoslovensko carinsko področje z označbo «Srbska prosta cona*. Zemljišča, ki ki so grška državna last, se bodo odstopila brezplačno, a druga, ki so zasebna last, bo {grška vlada razlastila na stroške jugoslovenske vlade. Dogovor stopi v veljavo 15 dni po odobritvi prizadetih vlad. Rudarska stavka na Čehoslovaškem končana PRAGA, 8. Rudarska stavka, ki je trajala sedem tednov, je včeraj končala. Zveza rudarjev in društvo lastnikov rudo-kopov sta odobrili predlog za konec stavke. Delovne pogodbe so bile sklenjene do konca maja 1924. Znižanje mezd se giblje med 9% v Kladnem in 13^ v Moravski Os travi. Vsled tega dogovora iui vsled znižanja davščine na premog bodo cene za premog znižane za 20%. V Mo-ravski Ostra vi bo cena za premog znižana za 4 krone na stot. Tekom današnjega- in jutrišnjega dneva bo delo povsod pričelo. DNEVNE VESTI Motne o premeSimla ntttellei Šentjakobska podružnica tSolikrfli društva*. V nedeljo, 14, t. m. pricrdl Šentjakobska podružnica -šolskega aruitva* v dvorani DKD pri Sv. Jakobu prireditev pri pogrnjenih mirnoći. — Novi ljudskosolski zakon, ki ga je izdelal minister Gentile in proti kateremu se fe naše ljudstvo enodušno dvignilo, da doseže od vlade izpremembo onih določb, s Katerimi bi bila naša slovanska šola uničena in zadavljena, vsebuje tudi določbe o premeščanju učiteljev. Vlada je odredila, 4da se ne sme izvršiti nikaka premestitev, tfokler novi zakon ne bo objavljen v uradnem listu. Medtem pa so prejeli šolski skrbniki | navodila, da izvršijo vse predpriprave za premestitve. Vlada jim je sporočila, da se bodo imele prošnje za premestitev uvaževati v sledečem redu: 1.) omoženim učiteljicam z deco, ki želijo imeti skupno bivališče s soprogom učiteljem; 2.) učiteljicam brez otrok, ki želijo imeti skupno bivališče s soprogom učiteljem; 3.) zakonskim, ki želijo doseči skupno bivališče; 4-) .vdovam z deco, ki želijo doseči skupno bivališče s svojimi družinami ali z družinami svojega rajnkega soproga; 5.) pohabljencem in invalidom, ki jim je potrebno zdravljenje; 6.) učiteljem, ki želijo z ozirom na svoje otroke priti v kraj, kjer se nahaja kaka srednja šola; 7.) samskim učiteljem in učiteljicam, ki želijo živeti v svojih družinah. Končno se bo moralo jemali v obzir stanje prosilčevega zdravja, njegov čin itd. Kdor ni odslužil v kraju, kamor je bil določen, vsaj dveh let, ne bo mogel dobiti nikake premestitve. Srednješolski zavodi v Idriji Predscdništvo kr. tehnične šole in tehničnega zavoda v Idriji javlja: Srednješolski zavodi v Idriji so po odloku Kr. naučnega ministrstva z dne 24. septembra t. 1„ št. 7135-7493 in po odloku šolskega skrbništva v Trstu z dne 1. oktobra t. 1-, št. 3421-9553, odpravljeai. Obenem se ustanovijo v Vidmu (Udine) štiri Aiiji razredi tehničnega zavoda novega tipa s slovenskim učnim jezikom. V Idriji ostanejo letos le še II., III. in IV. razred tehničnega Koledarsko vedinjenje Razedinjujc nas med Jadranom in Čnnm morjem toHko. da bo pač treba ie mnogo časa,! Za to se pričakuje, da se bo slavno občinstvo zah od 7. ure zvečer do polnoči. — Sodelujejo vsa pevska društva. Program je velezanimiv. dela in trpljenja, da se vsi aedroimo (kolikor «polnoštevilno udeležilo te prireditve, posebno je sploh mogoče), še več, da se vsi vedinimo. ker je čisti dohodek namenjen Prav bi bi]} namreč, da bi se razločevalo ze- j ubogih otrok v otroškem vrtcu za relekcijo in slovenske dinjevanje in vedinjevanje; prvo je bolj kvan- šole. titaiivno, drugo bolj kvalitativno. Kolikor bolj i Slov« akad. fer. društvo «Balkan*. — Za nese zedinjujemo, toliko nas je več skupaj, a deljo napovedana prireditev fe morala vsled kolikor bolj se vedinjujemo, toliko smo bol) oblastvene prepovedi odpasti. Razprodani li-ecaki, bolj edinstveni. Zedinjenje ni neobhodno stki ostanejo do posebnega preklica v veljavi za prihodnjo prireditev oz. se lahko vrnejo blagajniku. — Odbor. Glasbena šola v Skednju. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo jutri od 14—17 ure v stanovanju g. prof Kumarja št. 216. zavoda (5., 6. in 7. razred višje realke). Omenja i ??vad m običajev, njihov združujoči učinek, se, da 4 nižji razredi tehničnega zaoda odgo- j ftjer. so enakl' m ?asprotni učinek, kjer so raz-varjajo približno štirim razredom nižje gimna-! ^cm, ta pozdravi z nami v koledarskem ve- potrebno za vedinjenje, dasi ga pospešuje v največji meri. Zato je vedinjenje vsaj v enem ali drugem oziru mogoče tudi pred zedinje-njem in brez njega. Tisti, ki nam je to-le zabranjeno, se lahko tembolj veselimo onega. In zato pozdravljamo koledarsko vedinjenje,, . x.m ■" ■ ki je v našem versko razedinjenem narodu fj^ lfŽflSKfiflft ŽIVlJQfllffi odpravilo vsaj zunanjo, a v narodovo življenje ^ vendar tako globoko segajočo razliko julijan-! Samomor. Včeraj predpoldne je nek kmet, skega in gregorijanskega koledarja! Zagrebška ldoč P°f železniškim mostom v Barkovljah, «Riječ* piše: »Jugoslavija, koja imade žitelj- zapazil kraj ceste truplo neznanega moža, na • • 2^0 • • 4*>f> • • 305 . . 215 Valuta na tržaškero trgu. ogrske krone. ........... 0 11 0-J3 avstrijske krone ........ . 0.0310 0.0320 češkoslovaške kr ne ••••••• 65.25 65-75 dinarji .. •• • ........................25 80 Icji 10,— 10.50 m*rke za milijon 0 2 0-5 dolarji ............. 22.05 22 20 francoski franki ••••••••. 132.— 132 50 švicarski franki 393*— 307,— angleški funti papirnati •••••. 100.30 101*40 po konkur&n^nih cenah gjfe si m\M iilioro Via Udine 25 PošiUntos r.n flsžfio točno zGiiimčsne. 46,5 sa IsSsolka g valjarja L 420* MMm s kanfiGnltlma va;|aHi L 740« PSugi n«sIs5avtt®Sši£i tovarn im. Ni a mmm — trsi Via Sanita 8 (vogal via Porporella) dobbati «3!!. 47 (Deienova hiša) 534 CENTRALA TRIESTE <> Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, Zara. Aflllranl zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Preval je, Sarajevo, Split, Šibenik, Tr2lč, Zagreb. HPBUmSCHE BANK, WIEW Frank Saksar Sta t a Bank: new-york Banco Vugoslavo de Chile: valparaiso Izvršuje vse bančne posie. PT PRIJEMA VLOGE ^m bo vložil s Knjižica ter liii obresti 90 3 3u v. vloge na žlro-rcčnn do 4°/0 Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, Id Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. : Dafe v najem varnostna predala (safts) — Zavodovi uradi, Trieste: Via Catsa dl Msparmio 3 — Via 3L Nlcol6 9. (Lastna palača) Metu S. 013.2171 finalna jtiaii H I.3I ti 12.31 to d tM fa H.