18. štev. Poštnina plačana. V Ljubljani, sobota 8. maja 1926. Izvod Din 1*50 Leto VI. m Uredništvo in uprava v Ljubljani, JNarodni dom, 1. nadstr. — Telef. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina /a inozemstvo 6 Dinarjev, 8 Din. ===== Po prvem maju. Večina našega delavstva gotovo ni imela namena, da prvega maja revolucijonira, ali da širi boljševiške ideje. Hotelo se ni ničesar drugega, kot proslaviti tradicijonelni praznik dela in obenem manifestirati za socijalno pravičnost. Ker se Pa take proslave in manifestacije vrše v okviru zakona, je gotovo graje vredno, da so na dan prvega maja oblasti z nepremišljenimi ukrepi omejevale javne nastope delavstva. Z izgovorom na komunistična strašila je vlada že ponovno preprečila, da bi prišla do izraza volja delovnega ljudstva. Izgovor je pa ničev. Komunisti ne pomenijo pri nas popolnoma nič. Delavstvo jih je že zdavnaj zapustilo. To ve prav tako kot mi tudi vlada. Upravičeno zato domnevamo, da z izgovorom na komuniste z vladne strani ni resno mišljeno. Komunizem je vladi le plašč, ki naj zakrije tendenco, da se v naši državi sploh onemogoči vsak socijalni pokret in da se vlada izogne javni kritiki, ki bi se nanašala na njeno reakcijonarno socijalno politiko. Reakcijonarnemu nastopu vladnih organov proti delavstvu so se pridružili še podjetniki, ki so marsikje prvega maja izzivalno obratovali in prisilili delavstvo, da dela. Še več. Ravno na dan prvega maja ie Trboveljska premogokopna družba znova odpustila večje število delavcev. Ravno na dan prvega maja je Državna smodnišnica v Kamniku reducirala draginjske doklade in obljubila veliki odpust delavstva. Ali ni to izzivanje, da se prav na dan, ko manifestira delavstvo za socijalne pravice, demonstrativno meče poštene delavce na cesto in se jim odteguje že itak pičle dohodke? Vlada z omejevanjem zborovalne svobode in podjetništva pa z redukcijami, so hotela ravno na dan prvega maja pokazati, da je delavstvo brez pravic in da se lahko z njim postopa, kakor se pač gospodi le zazdi. V spričo izzivalnih vladnih ukrepov in nastopov podjetnikov se potem ni čuditi, če se med delavstvom širi nezadovoljstvo in je slišati tudi kak revolucijonarni vzklik, ki je tako neprijeten temu ali onemu. Z delavstvom postopajte kot z enakopravnimi državljani, ki imajo poleg dolžnosti tudi pravice, če druge ne, vsaj pravico do dela in poštenega zaslužka — pa se ne bo potreba nikomur zgražati nad revolucijonamostjo delav. množic. Sicer smo pa mnenja, da je med delavstvom še premalo revolucionarnosti. Še premalo sc zaveda delavstvo socijalnih krivic, ki jih je deležno od gospodujoče kaste vladnih ali velepodjetniških privilegirancev. Kajti če bi se delavstvo zavedalo svojih pravic in če bi delavstvo razumevalo pomen solidar- nega nastopa, potem bi se zanj že zdavnaj rezali boljši kosi kruha. Poglejmo samo proslave prvega maja. Ne rečemo, da niso bile marsikje prav lepe prireditve in dobro obiskani shodi. Toda malo jih je bilo. Če pregledamo prireditve vseh delavskih organizacij (brez razlike strank), nam gotovo zadostujejo prsti ene roke, da seštejemo one prireditve, o katerih lahko' rečemo, da je na nje z rešpektom gledal tudi nasprotnik delavskega pokreta. Na dan prvega maja smo opazili med delavstvom vse preveč malodušja in brezbrižnosti. Res je, da je veliko pokvaril nasilni nastop kapitalistične reakcije, vendar pa bi marsikje lahko pokazalo delavstvo, da je navzlic vsemu in proti vsem zmožno velikega nastopa. Brez borbenosti ni uspehov, brez discipliniranih vrst ne zmag! Skrajni čas je, da se delavstvo prične zopet zavedati pomena organizacij! IMM-iiialoa strokovna zveza priredi svoj glavni zbor na binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1926 ob 11. dopoldne v dvorani »Društvenega doma« v Ptuju. Dnevni red glavnega zbora: 1. Nagovor in pozdrav predsednika. 2. Poročilo osrednjega vodstva: a) predsednika, b) strokovn. tajnika, c) blagajnika, d) nadzorstva. 3. Volitve: a) osrednjega vodstva, b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 4. Enotna fronta narodnega delavstva, referira br. Rudolf Juvan. 5. Položaj delavstva v Jugoslaviji, referira br. Vladimir Kravos. 6. Predlogi: a) upravnega odbora, b) razni. 7. Slučajnosti. Bratje! Sestre! O binkoštih vsi v Ptuj na naš zbor, ki naj bo veličastna manifestacija naše strokovne zveze. — V Ljubljani, 24. aprila 1926. — Osrednje vodstvo Narodno - socijalne strokovne zveze: Rudolf Juvan 1. r., predsednik. — Vladimir Kravos 1. r„ tajnik. Protestiramo. Neumestni nastopi orožništva na dan prvega maja. — Vsak rdeč znak je bil prepovedan in s silo odstranjen. — Tudi otrokom in ženam ni bilo zaprinešeno. Letošnji 1. maj bi se bil gotovo povsod vršil dostojno in mirno, da niso poskrbeli za nemire ravno oni, ki so bili poslani, da oču-vajo povsod mir in red. Orožništvo, ki je bilo 1. maja poslano v razne kraje čuvati mir, je poskrbelo na nekaterih krajih, da je prišlo do nemirov in čuditi se je, da niso ti nemiri postali krvavi. Res se je zahvaliti delavski razsodnosti, da se 1. maja ni prelivala kri. Poglejmo, kaj vse je mogoče pri nas na dan 1. maja. Na Jesenicah je n. pr. zahteval orožniški podporočnik, da mora tamburist socijalistične godbe odstraniti široki tambu-ristični trak, ki ga je doslej nosil še ob vsaki proslavi in ni bil nikomur v spodtiko, ker je to godbeni znak. Ker ga tamburist ni sam snel, mu ga je podporočnik odvzel s silo. Nekemu kolesarju so orožniki odstranili s kolesa nedolžne rdeče cvetke in male rdeče praporčke. Celo rdeči lampijončki so bili nevarni in jih je orožništvo odstranilo z oken. Nekemu štiriletnemu otročičku je orožnik strgal iz rok rdečo zastavico, s katero se je pred hišo igral. Za otroka se je potegnil oče, ki je bil zato aretiran. Nič bolje se ni godilo ženi, ki se je potegnila za moža. Ženo, ki je bila noseča, so orožniki pričeli suvati s puš- kami. Žena je vsled udarcev in strahu predčasno porodila. Orožništvo na Jesenicah je bik> nad rdečo barvo tako »ogorčeno«, da je nekemu delavcu strgalo celo rdečo kravato, neki delavki pa raz bluze rdeč nagelj. Pa ne samo na Jesenicah, tudi drugod je bilo enako. V Zagorju, Kočevju in drugih krajih ni bilo nič boljše. V Zagorju niso pustili dvigniti niti nedolžnih mlajev, češ, da se misli na nje obesiti rdeča zastava. Delavstvo se je spričo takih dogodkov zadržalo še precej mirno, akoravno bi bilo popolnoma upravičeno, braniti se takih na-silstev. Protestiramo proti takim metodam nasilnosti in prosimo gospoda velikega župana, da odredi takojšnjo preiskavo: kdo je vodil in izdajal ukaze jeseniškemu orožništvu, da je izvrševalo take nečuvenosti. Proti krivcem naj se podvzamejo najstrožji koraki, da ne bo v bodoče več kaj takega mogoče. Vprašajmo se samo, kaj bi bilo, če bi se bila 1. maja ponovila Zaloška cesta in bi tekla kri? Kdo bi bil odgovoren? Delavstvo gotovo ne, ker je hotelo dostojno in mirno proslaviti 1. maj. O binkoštih vsi v „PTUJ“! Vojna na Angleškem. Zgodovinski pomen genera nega štrajka. — uva bojna tabora. — ftudarji prva straža delavskih interesov. — Bistvo vprašanja obstoji v razdelitvi bremen gospodarske krize. — Konec državne podpore. — Steviini stavkokazi. Na Angleškem je izbruhnila’ vojna med kapitalom :in delom in Izid- te vo-jne me bo zgodovinskega pomena za Angleže, delavstvo- in bur-žua-ztjo, temveč bo zgodovinskega pomena za ves svet, za delavstvo in btiTžuazijo celega sveta, prav 'tlako kot je bila svetovnega slocijalncga pomena velika francoska in še večja1 'ruska soci-jalna (revolucija. Iz poteka in uspeha sedanjega boja v Angliji med kapitalom in delom se bodo morali učiti vsi socijologL in praktični socijalni in socijalistični politiki, kaj se z najostrejšim bojem da doseči i-n kaj ne, kaj se sme in kaj se ne sme. V Angliji je kljub upanju, da se bo še zadnji trenotek dosegel sporazum, izbruhnila generalna stavka, ki je zajela tako rekoč vse angleško industrijsko življenje, ker v stavko niso stopili samo rudarji, temveč tudi prometno delavstvo, delavstvo v ladjedelnicah, v plinarnah, tiskarnah in elektrarnah. Vesti, ki prihajajo zadnje dneve iz Londona, spominjajo zelo na vojna poročila tekom svetovne vojne. Vpoklicano vojaštvo mar-šiira v polni vojni opremi s svojimi poljskimi kuhinjami!, da zavaruje in zastraži važna križišča in središča industrije in prometa. Izdajajo- se varčnostne odredbe, živila in premo« se prodajajo pod državno kontrolo, nabirajo se prostovoljci in vlada -izdaja proglase, ki slikajo nevarnost za državo v najbolj živih barvah. In bojno razpoloženje ni samo predstirano1. Kakor hitro je izbruhnila generalna stavka, se je ves angleški narod razdelil v dva bojna tabora. Iz angleških listov je razvidno, da je smatral velik del angleške javnosti- boj z delavskimi strokovnimi- organizacijami že dalj časa za neizogiben. , Razpoloženje v malomeščanskih slojih, ki je prineslo pri zadnjih volitvah konzervativni stranki tako veliko zmago-, je ostalo v bistvu neizpre-menjeno. Na drugi strani pa je izven dvorna, da so se angleške strokovne organizacje zadnja leta precej politizirale in postale s tem mnogo 'radikalnejše. Živi jenske razmere velikega dela industrijskega delavstva v Angliji so se vsle-d vojnih posledic poslabšale, d asi povprečno1 danes angleško delavstvo še vedno zasluži več, kakor je zaslužilo pred vojno in približno trikrat toliko kot jugoslovanski delavec. Trgi za angleški izvoz so- se skrčili. Milijon in pol brezposelnih delavcev v Angliji najbolj kričeče izraža to. gospodarsko krizo. Manj vidno-, toda za delavstvo nič manj občutljivo je padanje realne mezde pri onih strokah, ki so navezane na eksport. Rudarji' tvorijo del delavskih mas, katere je zadelo padanje angleškega Izvoza. In- v antdeškom delavstvu se je očividno vkoreniniia misel, da so rudarji, ki sc bore proti poslabšanju svojih življenjskih pogojev, prvoboritelji v zadevi vsega angleškega delavstva. Rudarji sc smatrajo za nekako predstražo delavskih ntereso-v. Njihova usoda se smatra za osnovne Važnosti za usodo vsega ostalega' delavstva, katerega življenjski pogoji so osnovani v izvozu. In kot rečeno, Anglija je v vseli delih sveta izgubila mnogo svojih predvojnih trgov.. Kdo da naj nosi stroške in bremena prehodnih let, to je v bistvu (vprašanje, za katerega gre v sedanjem boju med kapitalom in delom v Angliji. Ta boj je najbolj zagrizen v angleški premogovni industriji samo -vsled tega* ker je splošna kriza angleškega gospodarskega življenja “pač zadela prav to stroko- najtežje. Ostale delavske strokovne organizacije pa so svojim rudarskim tovarišem prihitele tako hitro na pomoč, v pre- pričanju, da je treba osnovni boj, kdo da naj nosi do Izdatnega zboljšanja gospodarskega življenja bremena krize, izvojevati pri prvi priliki. Dogodki zadnjih dni jasno kažejo, da gre v resnici za boj glede razdelitve bremen v prehodnih letih, ki jih mora preživeti Anglija, predno prilagodi svojo industrijo, posebno premogovno povojnim svetovnim gospodarskim razmeram. Državna premogovna komisija je v svojem poročilu, ki je v gospodarskem oziru naravnost mojstrsko delo angleškega strokovnjaštva, označila kot glavno1 sredstvo za izboljšanje razmer reorganizacijo v mnogih premogovnikih že zastarelih produkcijskih metod, kakor tudi izboljšanje uporabe premoga. Predlagala je hadalje združitev posameznih obratov, ukinitev nerentabilnih premogovnikov in izdelala je tudi podrOben načrt za celokupno reformacijo premogovne industrije, katerega uresničitev bi trajala nekoliko let. V tem času reorganizacij-skega dela bi se morali rudarji po mnenju državne premogovne komisije zadovoljiti z nižjimi mezdami, kot so jih dosegli 1. 1924., ko je bila konjunktura za izvoz angleške-ga premoga radi zasedbe rur-skega ozemlja zelo ugodna. Zadnje zahteve rudarjev pa so 'bile, da se reorganizacija premogovne produkcije tudi v resnici prične uresničevati, preden se jim zniža mezda. Angleška vlada je bila tudi pripravljena, da takoj sestavi poseben odbor, v katereni bi bili zastopani tudi rudarji, ki naj bi začeli s pripravami za udejstvitev reorganizacij-skega načrta, toda mezda naj bi se takoj, t. j. s 1. majem znižala. Nesporazuiuljenje med rudarji in vlado se tiče pravzaprav samo časovne, ozir. terminske diference. Dejanstveni pričetek uresničevanja reorganizacijskega načrta se more pričakovati šele čez nekaj mesecev. Med tem časom hočejo rudarji ostati še pri svojih starih mezdah. Ker pa danes angleški premogovniki dejanstveno obratujejo z izgubo, katero je dosedaj krila angleška država iz splošnih sredstev (od 1- avgusta 1925 do 30. aprila 1926), izjavljajo lastniki premogovnikov, da raje ustavijo obratovanje, kot da bi1 delali z izgubo-. V letošnjem angleškem državnem- proračunu namreč nadaljna podpora- za premogovno industrijo ni več predvidena in se vsled tega tudi ne more več izplačevati, vsled česar morajo ta primanjkljaj nositi ali podjetniki ali rudarji. In rudarji so pristali na znižanje mezde, toda šele po nekaj mesecih, podjetniki pa zahtevajo takojšnje znižanje. Spor se je zaenkrat končal tako, da so rudarji napovedali generalno stavko, kateri se je pridružilo tudi delavstvo skoro vseh ostalih strok, ministrski predsednik Baldvvin pa je odgovoril z državno1 silo. Razprava v spodnji zbornici se je vršila v znamenju -rezerviranosti. Niti vlada, niti delavska stranka noče prilivati olja v ogenj in razplamteti strasti. Vlada računa na pomoč javnosti irt v resnici se javlja na tisoče brezposelnih, tako da obratujejo elektrarne in plinarne v polnem obsegu in da prihaja tudi promet čimdalje bolj v red. Vladi Lloyd Georgea se je pred nekaj leti s pomočjo delavskih prostovoljcev posrečilo udu-šitr železničarsko stavko. Od takrat pa se je zasilna pomoč precej -razvila .in organizirala, poleg tega pa je število brezposelnih silno naraslo. Toda ni verjetno, 0 c*J in o-"-! 00 O O M o* ■£* 000000000000000 Tox dISavs AMJBRIKe 8 1 1 ' * ¥1 «•* i rSeTko-SLO VAŠKA • — i f rrAUjA. 1 ! ?■ ANGUJA 1 O FRANCIJA 1 s O AVSTRIJA. O O NEMČIJA. *- OO Co i SLOVENIJA S (, g Drugi diagram nam kaže razmerje med predvojno in sedanjo mezdo v raznih državah. Delavec v Zedinjenih državah ameriških zasluži 153% svoje predvojne mezde, torej za 53% več. Avstrijski delavec zasluži prav toliko, kot je zaslužil pred vojno, to se pravi, da si danes lahko kupi za svojo plačo prav toliko, kot si je zanjo mogel kupiti pred vojno. Slovenski delavec pa si danes še ne more kupiti toliko, ker je dosegel šele S4% svojega predvojnega realnega zaslužka. Seveda se moramo pri proučavanju tega diagrama ozirati tudi na predvojno realno vrednost delavske mezde v posameznih državah, ker le-ta ni bila v vseh državah enaka. V Ameriki in Angliji in Nemčiji je bila prilično velika, pri nas slabejša, v Italiji zelo nizka. Vsled tega dobimo pravo razmerje med gmotnim stanjem delavstva v posameznih državah šele tedaj, če upoštevamo tudi ta dejstva. Prvomajske proslave. Narodno strokovna zveza je letos prvič priredila v vseh večjih krajih svoje majske proslave, ki so po poročilih, ki smo jih prejeli, nadvse lepo uspele. Danes prinašamo poročila nekaterih organizacij o> svojih majskih proslavah. ZAGORJE. Narodno* delavstvo je ta, zlasti za rudarsko delavstvo v sedanjih razmerah velevaien praznik proslavijo z zborovanjem v Sokolskem domu. Zborovanje je otvoril tov. Govejšek in z veseljem ugotovil dejstvo, da letos narodni delavci v Zagorju svoj praznik praznujejo v enotni vrsti in z enotno nezlomljivo voljo. Dr. Bohinjec je v poldrugournem govoru očrtal trnjevo pot slovenskega rudarja na slovenski zemlji. Rudar praznuje letošnji svoj praznik v bedi in pomanjkanju, kakoršnega še ni doživeli. Lega skoraj v grob in edina svečai, ki mu gori, so bajoneti. Kdo ima strah? Pravični strahu nima. — V jugoslovanski ustavi stoji1: Delo je pod zaščito države. Država pa tega dela ne ščiti’. Ne ustvarja ne zakonov, še celo skromne obstoječe zakone pusti teptati. Ob mirovnih pogodbah je državnike pekla vest in pod pritiskom te vesti so v mirovne določbe sprejeli posebno poglavje o dolžnostih držav napram delavstvu. Na te dolžnosti države pozabljajo. Kdor greši proti spoznanju, ki so ga izrazile vse svetovno države, vodi svojo državo v propast. Preje ali sleje. Interes kapitalizma se mora podrediti interesu države in naroda. — Rudarske oblasti neenako tehtajo koristi in potrebe rudarskega delavca in rudarskega podjetnika. Slednji je v milosti, prvi z bičem preganjan in nikjer nima zaščite. Rudarsko glavarstvo ro voljno, da bi preprečilo izrazito kršitev § 206 rud. zakona in odredilo 14 dnevno izplačevanje mezd. Ni samo be- seda, ako se trdi, da je rudar danes brezpraven. Po drugih državah rudarskemu delavstvu posvečajo prav izrazito posebno socijalno-skrbstveno pažnjo. Pri nas je narobe. Govornik je poudarjal in dokazoval potrebo, dal se delavstvo organizira v močnih narodnih organizacijah. Te nudijo najboljše jamstvo za uspeh. Dokaz to, da podjetja, zlasti TPD, s posebno vnetno nagaja in »ljubi« narodne organizacije. Prvi maj je manifestacija za svetovni trriiir. Poskušajo v svetu z raznimi sredstvi, da ta mir ohranijo. Toda vse je varanje. P din o sredstvo je do skrajnosti .izvedena samoodločba narodov v političnem in gospodarskem pogledu. Gospodarsko in politično samostojen in združen narod je najboljše jamstvo za mir. Naše narodno navdušenje je navdušenje za svetovni in sooijailni mir. Narodu dajte kruha in svobodo! Na prvi maj dokumentiramo svojo zahtevo po osamosvojitvi dela, ker vemo, da bo tako delo dvignilo produkcijo in ustvarilo boljše življenje celote. Hočemo, da smo pri produkciji soodločajoči in soodgovorni. Tako delo bo* imelo moralno vrednost. — Govoril je tudi predsednik NSSZ tov. Sedlar in v krepkih besedah podčrtal enotnost narodnega delavstva. Vemo, da je v slogi moč. Kdor to silogo ruši, igra v karte kapitalizma. — Pozdrav mladinske organizacije »Bratstva« je izzval viharno odobravanje in utrdil zavest, da se mladina zaveda resnosti časa in svojega poslanstva. — Popoldan se je vršil prijateljski izlet v Aržlše. Narodno delavstvo je pokazalo, da tvori najresnejšo organizacijo. Prihodnji prvi maj bo veselejši — ako bo naša organizacija močna. Socijalpatrijoti in koanluntsti so se prepirali pred restavracijo. TPD jih je lahko vesela — in more mirno spati. ŠT. PAVEL. Tudi v Št. Pavlu smo prav dostojno in lepo proslavili delavski praznik 1. maj. Že v zgodnjih jutranjih urah so se zbirali številni delavci in delavke v tovarni in nato skupno odkorakali' v trg, kjer se je vršil v gostilni tov. Hermana majski shod. Udeležba je bila tako obilna, da, so bili vsi obširni prostori nabito polni. Tov. Rudolf Juvan nam je v nad enournem govoru obrazložil pomen delavskega praznika ter nas bodril k nadaljnemu delu v organizaciji. Njegov govor so vsii navzoči odobravali. Po shodu je vladalo prav veselo majniško razpoloženje, katerega je spopolnjevala domača delavska godba pod vodstvom tov. Šetorja. Bil je prav lep praznik, katerega smo bili vsi veseli1. SENOVO PRI RAJHENRURGU. Prš nas smo izvršili prvomajsko proslavo z javnim shodom, ki je bil za tukajšnje razmere prav dobro obiskan. Na shodu je govoril dr. Benedičič, ki je poudarjali velik pomen narodnih strokovnih organizacij za- domače delavstvo* in slikal delavske prilike. Njegov govor’so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem. Nastopilo je še nekaj domačih govornikov, nakar je bil lepo uspeli shod zaključen. Isti dan se je vršilo ustanovno zborovanje Narodno strokovne zveze, ki je sijajno izpadlo. Prvi maj jc bil kronan z velikim uspehom, kajti že ob ustanovitvi je vstopilo v organizacijo nad 60 članov, kar je dokaz, da ima ta organizacija v Senovem bodočnost. Izvolil se je naslednji odbor: predsednik rudar Miha Brilej, I. podpredsednik rudar Alojz Gehart, II. podpredsednik rudar Ivan Sorger, I. tajnik dr. Franjo* Benedičič, zdravnik, II. tajnik Miroslav Guček, ključavničar, blagajnik strojnik Franc Graf, odborniki: rudar Franc Baš, rudar Franc Kink II« strojnik Lovro Demšar, strojnik Jože Drnovšek, rudar Miha Gačnik, rudar Franc Šuntajs, sprevodnik Martin Vidmar. — Nadzorstvo: predsednik nad paznik Anton Sadar, delovodja Franjo SokoEč, uradnik Kože Kokole in paznik Alojz Reberšak. Namestniki: paznik Jože Češek in strojnik Franc Lenarčič. — Občni zbor je zaključil novoizvoljeni predsednik s pozivom, da mora NSZ na delo za dobrobit celokupnega delavstva. SLADKI VRH PRI ŠT. ILJU. Tukajšnje organizacije 'Narodno strokovne zveze so priredile 1. maja prav veličastno proslavo. Že na predvečer praznika je obšla naša godba vas in svirala k prazniku. Na sam praznik pa se je delavstvo že prav zgodaj zbralo pred tovarno, kjer je godba igrala izbrane komade in vabila delavsko množico. Točno ob 9. urii je sledil odhod izpred tovarne k Mariji Snežni. Na tem lepem vrhu se je ob 11. uri vršila maša1 v spomin vseh delavcev in takoj po maši1 se je vršil pred gostilno majski shod, na katerem je govori strokovni tajnik br. Vladimir Kravos, ki je pojasnili pomen praznovanja 1. maja in orisal delavski položaj. Njegovo izvajanje so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje. Po shodu se je vršila v vseh gostilniških prostorih ljudska veselica,, na kateri je prav pridno svirala domača godba, ki se je res izkazala požrtvovalno. Med veselico je še enkrat govoril br. Kravos In sicer o nalogah NSZ in njenem pomenu za delavstvo. Veselica se je potem nadaljevala do večera in končaila mlir-no brez vsakega incidenta. Delavstvo iz Sladkega vrha je s to svojo proslavo pokazalo, da je zrelo in da gre pravo pot naprej. Mi smo lahko ponosni, da imamo ob meji tako močno in zdravo ’ organizacijo. BLED. Kakor običajno vsako leto, tako smo tudi letos blejski delavci' prav primerno proslavili svoj delavski praznik. Že v ranih jutranjih urah so pokali topiči in oznanjali še zaspanim- Blejčanom, da je nastopil naj večji praznik, to je praznik dela. Vladalo je cel dan pravo majniško razpoloženje in smo s tem dokazali* da pravilno razumevamo pomen tega praznika. Zaključili smo proslavo z zavestjo, da moramo s pozitivnimi delom naše organizacije ojačiti ter jih napraviti sposobne za bodoče borbe. LJUBLJANA. Narodno delavstvo v Ljubljani je priredilo na dan 1. maja popoldne izlet v Dal niče, kjer je proslavilo praznik Dela. LITIJA. Majski, shod se je v našem kraju vršil v gostilni Oblak. O političnem položaju in o gmotnih razmerah jugoslovanskega delavstva je poroča! tov. Fakin Zorko iz Ljubljane. Popoldne je narodno delavstvo priredilo majski izlet v okolico. Klerikalci v »Slovencu« se nekaj spodtlkajo nad našim zborovanjem v Litiji, češ, da je bilo navzočih premalo zborovalcev. Vprašali bi klerikalce, koliko so imeli oni zborovaloev. Odgovoriti bi nam mlorali: — »Nič, ker še shoda nismo mogli sklicati!« JESENICE. Krasno vreine je bilo na dan 1. maja. Po 7. uri zjutraj se je zbralo lepo število naših somišljenikov v lokalu »Bratstva«. Odšli smo proti Hrušici, kjer se nam je pridružilo še mnogo sester in bratov. Lepa pot do Mojstrane je vse navdušila. Prvomajskemu razpoloženju se je dalo duška z prepevanjem naših pesimli. V Mojstrani je bil kratek oddih. Mnogi so dospeli šde z vlakom. Nato je bil odhod k Slapu Perlčnik. Slap, z vso svojo divno okolico je vse navdušil. Pokrepčani z vsem, kar nudi čistim srcem priroda, smo se vrnili v Mojstrano. V dvorani hotela »Triglav« se je vršil ob pol 4. uri pop. majski zbor, obiskan nad vse častno. Zbor je otvoril predsednik NSSZ br. Lojze Ferbežar, se zahvalil za številni poset ter v daljših izvajanjih poudarjal pomen 1. maja, omenjal borbo delavstva za svoj praznik, ki se ne praznuje tako, kot bi se moral. Krive temu so nezdrave razmere v državi in med delavstvom. Pozdravni nagovor je bil navdušeno sprejet. Za njiiml je v prav poetičnem zanosu govoril br. Stane Bokal. Goreče je opisal odvisnost človeške družbe od dela rok in duha. Boljše živi jenske razmere bodo mogoče v socialističnem družabnem redu. Vsa naša stremljenja moramo posvetiti njegovi dosegi. Potom srčne preobrazbe, duševnega prero-jenfa bomo dosegli boljše čase, ker le v pravem pomenu plemeniti ljudje bodo zmožni plemenitega življenja. Doslej so bile na dan 1. mlaja manifestacije za 8 urni delovnik in za svetovni, mir. Mi pa moramo manifestirati tudi za moralno in srčno povzdigo proletarijata v smislu načel Klofača in Pulpana. Za ta načela v borbo, da se seznani z njimi celokupno jugoslovansko delovno ljudstvo. Imeti moramo trdno vero v zmago in v upravičenost naše borbe. Premagajmo vse težkoče! — 1. maj naj nam bo simitbol vstajenja. In vstajenje bo prineslo, mlade, majniško sveže čete naše mladine, ki stopa v prvih bojnih vrstah. V njej je rešitev. — Nato je govoril br. Ivan Poženel iz Hrušice. Po lepem uvodu se je dotaknil praznovanja 1. maja v drugih državah. Poudarjal je važnost, da je 1. maj res praznik, kakor so drugi cerkveni ali državni. Zato je žalostno, da se praznovanje prvega maja zabranjuje od strani vladajočih fak- torjev. Da so razmere take, smo krivi sami, ker delovno ljudstvo ni poslalo v parlament niti enega svojega izrazitega zastopnika. Kot žalostno sliko navaja br. govornik dogodke, ki so se odigravali zjutraj na Jesenicah in Javorniku. Vsa javnost je soglasno obsodila nastop orožnlštva proti 'kovinarjem. Za nastop z orožjem ni 'bilo niti najimlanjšega povoda. Da se je pa na Javorniku od strani orož-ništva strgal lepak naših organizacij, s katerim se je vabilo na izlet, vzbuja upravičeno ogorčenje. — Mi smo narodni socijalisti, verujemo v svojo rodno zemljo,, a tudi vemo, da obstojata na svetu razred gospodov, in razred hlapcev. Na naši poti ne odnehamo! — Obema govornikoma so zborovalci burno aplavdiirali; za izvajanja se jima je pa zahvalil br. Ferbežar. Izlet kot zbor bo gotovo ostal vsem v najlepšem spominu. — K poročilu je treba omeniti, da je naša brzojavka podprta tudi od SMRJ in JSZ na prosvetnega šefa dr. Lončarja v Ljubljani krnela uspeh in je bil 1. maj pouka prost dan. Praznovala ga je naša delavska deca in tudi jeseniško učiteljstvo. Ker nam vse organizacije še niso poslale poročil o prvomajskih proslavah, priobčimo ostale prihodnjič. Po drugih državah. Sindikalna ureditev Italije. Ministrski svet je sklenil ustanovitev ministrstva za sindikate. Novo ministrstvo bo udejstvilo vse sindikalne zakone, ki jih je sprejel parlament. Kolektivni ugovori med delojemalci in delodajalci se bodo sklepali pri pokrajinskih, oziroma mestnih organizacijah; odobrilo jih bo pa novo ministrstvo. Država priznava samo dve organizaciji: Zvezo industrijalcev, zvezo poljedelcev in zvezo trgovcev ter trgovskih pomorskih transportnih društev. Upravne člane zvez izvoli članstvo, potrdi jih pa vlada s kraljevim ukazom. Za vsako stroko obstoji samo ena zveza. Upoštevajoč današnji politični položaj v Italiji, bodo vse zveze v rokah fašistov. Pri vseh sodiščih v državi bodo osnovana posebna sodišča dela, katerimi bodo pride-ljeni poleg treh sodnikov-pravnikov, še posebni sodniki-strokovnjaki iz vrst zvez, ki so pri tem zainteresirane. Volitve v Romuniji. Med nacijonalisti in zemljoradniki je bil podpisan sporazum, ki tvori sedaj volilni kartel. Verjetna je, da se obe stranki po uspešno završenih volitvah fuzijonirata. Voditelj opozicije Avarescu je sklenil volilni sporazum z narodnimi manjšinami, z Madžari in Bolgari. Avarescu je priznal Madžarom pravico do uporabe madžarskega jezika v državni administraciji. Bolgari dobe v Dobrudži svojo gimnazijo. Avarescu namerava skleniti volilni sporazum še s Sak sonci in Židi. Glavna razprava proti madžarskim falzlflka-torjem se prične 17. t. m. Vesti, da se boče preložiti razpravo, se označujejo v Budimpešti kot netočne. Francoski parlament je odgoden do konca prihodnjega meseca. Briandova akcija gre za tem, da dobi večino v parlamentu. Pri tem pa ne postavlja nobenih novih parlamentarnih ideologij in ne poskuša, da bi rušil obstoječe strankarske kadre. Herriot je hotel odložiti predsedstvo parlamenta. Svojo namero je pa opustil na pritisk svoje stranke, ki mu je izglasovala zaupanje s pozivom, da še naprej ostane predsednik parlamenta. Finančno krizo v Franciji bo nemogoče Tešiti z novimi davki, ker so že dosedanji tako visoki, da jih komaj zmaguje ljudstvo. Izglasovanje novih davkov bi imelo za posledico: razpust parlamenta. Fašisti in komunisti komaj čakajo na ta moment, ker upajo, da bi dobili v novi zbornici odločujoč vpliv. Nemiri v Varšavi. V splošnem je potekla proslava prvega maja mimo. Le v Varšavi je prišlo do pouličnih bojev med socijalisti in komunisti; sedem demonstrantov je bilo ubitih in 30 ranjenih. Zinovjeva borbenost. Na seji eksekutivnega 'odbora tretje internacijonale je Zinovjev priporočal, da organizira tretja intemacijonaia dva milijona inozemskih delavcev, ki se nahajajo. v Franciji in iz njihovih vrst vzgoji agitatorje za komunizem. Francoska politična javnost ogorčeno nastopa proti Zinovjevu, katerega namen je organizirati V Franciji meščansko vojno. Od Brianda se zahteva, da intervenira v Moskvi, ki nima pravice umešavati se v notranjepolitične razmere v Franciji. Fašlstovska vlada }e najstrožje prepovedala praznovanj« prvega maja. Na predvečer prvega maja je bilo aretiranih na tisoče socijalistov, da se onemogočijo sleherne manifestacije. Navzlic terorističnemu nastopu vlade v industrijskih centrih večina delavstva ni prišla na delo. V Milanu so fašisti razbili uredništva delavskih listov »Avanti« in »Unlta«. Vojni dolg v Ameriki. Med jugoslovansko in ameriško delegacijo je bil v Washingtonu dosežen sporazum glede povračila 66 milijonov vojnega dolga, ki ga dolguje kraljevina SHS Združenim ameriškim državami Prvih dvanajst let bo Jugoslavija odplačevala po 200.000 dolarjev brez obresti. Povprečne obresti znašajo en odstotek. Razsodlščna pogodba je bila sklenjena mea Švedsko in Belgijo, s katero se obe državi pod-vržeta v slučaju sporov obveznemu razsodišču. Solunski uporniki, ki so nastopili proti Pan-galosovi vladi in biti tudi aretirani, so bili te dni izpuščeni na svobodo. Pomiloščeni so bili tudi oni časniki, ki so bili aretirani še pred solunsko afero. Nizozemsko poslaništvo Prt Vatikanu bo ukinjeno. Dosedanji poslanik pri Vatikanu je imenovan za poslanika na Dunaju. Francosko-amerlškl sporazum o vojnih dolgovih je bil te dni sklenjen v Washingtonu. Francoski dolg znaša 6847 milijonov dolarjev. Francija bo odplačevala na račun svojega dolga prvi dve leti po 30 milijonov dolarjev, pozneje pa postopno po 128 milijonov letno. Prvih 10 let plača Francija 1 odstotne obresti, naslednja leta pa dosežejo obresti 3.5 odstotkov. Boji z Rifanci. Francoski in španski delegati so izročili zastopniku Rifancev noto, v kateri ugotavljajo sporne točke glede mirovnih pogojev. Poleg tega so v noti označeni pogoji,- katere morajo takoj izvesti Rifanci, ker drugače se prične dne 6. maja zopet ofenziva proti Abd el Krimu. Naro«ajle ,^NOVO PRAVDO"! Tedenske vesti. Politični pregled. K politični situaciji. Vsled interpelacij o korupciji in vsled nesoglasij z radičevei je bil N. Pašič primoran zahvaliti se za mesto ministrskega predsednika. Na njegovo mesto je prišla Uzuno-vičeva vlada, ki je še vedno imela v svoji sredi Štefana Radiča. Zglodalo je, kot da je Radič zmagal nad Pašičem in pojavljale so se fantastične kombinacije, kako bo potem, ko se umakne Pašič v politično ozadje. Minulo je pa komaj nekaj dni, ko je Uzunovič podal demisijo z namenom, da se reši (gotovo po nalogu Pašiča) zgovornega Radiča. Pri odstranitvi Radiča iz vlade sta Uzu-noviču pomagala HSS ministra dr. Nikič in Šu-perina, ki sta pridobila na svojo stran več Tadi-čevskih poslancev. Nevarnost je bila, da se Radičeva stranka razcepi' na dvoje. Pod silo razmer se je pa to preprečilo, Radič se je spoprijaznil (vsaj navidezno) z dr. Nikičem in Šuperino. HSS je ostala enotna. Imenovana je bila tretja Uzun-o-vičeva vlada, v katero sta vstopila zopet dr. Nikič in Šuperina, poleg Pavla Radiča, dr. Kraiača in Ivana Puclja. Štefan Radič je moral ostati izven vlade. Pokazalo se je, da je Pašičev vpliv nezmanjšan, tembolj ker je izposloval Jovanovičevo izključitev iz stranke in s tem, da je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika kluba radikalnih poslancev. Še bolj kot nad HSS so se nad radikalno stranko zbirali temni oblaki, ki so grozili, da se razbije stranka ne samo na dva, ampak na tri dele. Med radikalnimi prvaki so- se vodile srdite borbe, ki so našle svoj odmev tudi v javnosti. Krsta Miletič je brezobzirno napadal dr. Ninčiča, Maksimoviča in dr. Srskiča, kateri so vsi bili proti izključitvi Jovanoviča iz radikalne stranke. Toliko zakulisne borbe, intrig in tudi zlorabe kraljevega imena še ni bilo v nobeni! politični borbi kot to pot, ko je Pašič obračunaval s svojimi nasprotniki. Pri normalnih političnih razmerah no bi mogel nihče misliti, da se bodo mogla izravnati' vsa nasprotja im da ostane radikalna strank enotna. Izkazalo se je pa, da je zaenkrat Pašičeva moč še nezlomljiva. Vsi njegovi nasprotniki so obmolknili in so morali brez komentarja vzeti na znanje, da Jovanovič ni več član radikalne stanke. Sedanja Uzunovičeva vlada ima torej za seboj enotni klub radikalne stranke in HSS. Odvisna je pa od dobre volje N. Pašiča. Brez Pašičevega pristanka ne bo Uzunovičeva vlada niti trenotek na svojem1 mestu in bo prisiljena takoj podati demisijo, kakor hitro se bo to zazdelo Pašiču. Sedanji čas pa gotovo ni ugoden, da vrže Pašič Uzunovičevo vlado. Preje si mora zagotoviti: kaj potem. Vsekakor je Pašičeva želja, da bo direktno ali indirektno zastopan v bodoči volilni vladi. Nikogar med vodilnimi politiki že danes ni, ki ne bi bil prepričan, da je edin izhod' iz današnje zamotane politične situacije: volitve. Možno pa je, da bo na potek političnih dogodkov zelo vplivala debata o interpelacijah glede korupcije. Od te debate je veliko odvisno. V sedanji vladi imamo tudi Slovenca Puclja. Kot je pozdravljati slovensko zastopstvo v vladi, pa ni prezreti, da Pucelj ne bo mogel veliko koristiti interesu svoje ožje domovine. Njegovemu ministrovanju ni odločena dolga doba, tem manj, ker je član HSS, katere pota so nepreračunljiva in ki ima zelo zrahljane svoje pozicije v Beogradu. Fuzija dveh slovenskih strank. V Celju so preteklo nedeljo zborovali zaupniki Samostojne kmetske stranke in Slovenske republikanske stranke in sklenili, da se. obe stranki fuzijonirata v novo Slovensko kmetsko stranko. Zborovanja se je udeležil tudi Štefan Radič in Ivan Pucelj. Predsednikom nove stranke je bil izvoljen Ivan Pipan, podpredsedntkorn pa Albin Prepeluh. Nova stranka je v popolni 'odvisnosti od Radičeve HSS. Kraljevo potovanje v inozemstvo. Poroča sc, da namerava v najkrajšem času odpotovati kralj v Pariz in London. Potovanje, na katerem bi spremljal kralja zunanji minister dr. Ninčič, bi bilo službeno. Socijalizacija zdravništva. Dr. Lj. Živkovič je izdal brošuro: Socijalizacija medicine in kriza zdravniškega stanu. Vsebina brošure je zelo aktualna in., gotovo bi ne bilo odveč, če bi se pričela s tem vprašanjem intenzivneje baviti tudi naša javnost. Dr. Živkovič pravi, da pomeni socijalizacija zdravništva: brezplačna zdravniška pomoč vsem' slojem, bogatim in revnim. Zdravniki bi bili za socijali-zacijo, kakor hitro bi jim dala država in družba vse pogoje in sredstva za življenje. V današnji kapitalistični družbi je pa nemogoče izvesti samo socijalizacijo zdravnikov, če bi vse drugo ostalo pri starem. Krivično bi bilo izvesti socijalizacijo samo v breme zdravnikov, dočim bi ostala neizvedena socijalizacija lekarn in preskrba ljudstva s cenenimi zdravili. Dr. Živkovič se izreka proti socijalizaciji 'od zgoraj na vzdol in pledira za socijalizacijo od spodaj na vzgor: pojedine družabne skupine se naj organizirajo v bolniške organizacije in naj namestijo svoje stalne zdravnike. Deloma je socijalizacija zdravniške oskrbe pri nas že izvedena, Tako n. pr. v javnih bolnicah, pri raznih socijalnih zavodih in ustanovah, kjer se nudi zavarovancem brezplačna zdravniška oskrba. Vendar pa ostaja še velik del prebivalstva brez javne pomoči za slučaj bolezni in morp deloma ali vse bolniške stroške samo plačati. Tako imajo javni nameščenci sicer pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah; navezani so pa sami nase, če potrebujejo zdravniško oskrbo izven bolnice. Kdor je pa moral samo enkrat v življenju kriti bolniške stroške iz svojega, ve, kakšno ogromno gmotno breme je to. Veliko neimovitih bolnikov je moralo- predčasno v grob, ker niso mogli plačati zdravil in zdravnika. Vsekakor je velika socijalna krivica, da je neimovitim slojem še vedno onemogočeno zdravljenje. Socijalno zavarovanje za slučaj bolezni bo izpopolniti in znižati se morajo cene zdravilom. Vsakomur morajo biti dani vsi pripomočki za zdravljenje in odpraviti se mora privilegij, da so gotova zdravila na razpolago le imovitim, dočim so neimovitim nepristopna vsled — draginje. Človeško zdravje je vsem jednako ljubo ton vseh jednako vredno. — Reducirani delavci. Delavcem kamniške smodnišnice so bile odvzete dragiinjske doklade, * ki so znašale 100 dinarjev na mesec za osebo. Poleg tega bo reduciranih 40 starejših delavcev, ker se bo zmanjšal obrat. Baje bo v doglednem času sploh opuščena smodnišnita v Kamniku. — Aretirani delavcL V Budimpešti je bilo aretiranih večje število socijalistov na predvečer prvega maja, ker so baje razširjali1 revolucijo-narne letake. — Priprave za vsesokolskl zlet v Pragi so v polnem teku. Iz Jugoslavije bo vozilo več posebnih vlakov. Poleg tisočev Sokolov se udeleži zleta tudi naša vojska. Mornarji bodo- izvajali vaje z vesli. Iz vojne akademije bo odpotovalo v Prago 50 gojencev in iz ostalih vojaških oddelkov pa še 150 vojakov. Ponajveč bo vojakov iz 21. pešpolka, ki nosi naslov Češkoslovaški. — Železniška nesreča. V Španiji je na železniški progi Astarga-—Pissencia skočil iz tira potniški vlak. Mrtvih je 7 in 20 ranjenih. — Združenje dveh plvpvarri. Ljubljanska pivovarna »Union« bo prevzela- tudi mariborsko pivovarno in vodila podjetje naprej pod svojo firmo. Prijavni rok za udeležbo na letošnjem velesejmu ,v Ljubljani od 26. junija do 5. julija poteče dne 10. maja. Po tem roku došle prijavnice se bodo upoštevale samo še po možnosti razpoložljivega prostora. Zato naj vsaka tvrdka, ki hoče imeti na velesejmu ugoden prostor, nemudoma vpošlje svojo prijavnico na Urad Ljubljanskega velesejma. — Od česa je odvisen uspeh velesejma? Dosedanje delo na tem polju je pokazalo, da uspeh velesejma ni odvisen toliko od razstavnega dela samega, temveč od psihologičnega upliva na kupca. »Prodajati«, in sicer v pomenu pridobivati si z udeležbo na velesejmu čim dalje večji krog odje-mlailcev, to je glavni cilj velesejma; ne samo razstava in trenotni uspehi. Velesejem mora biti most med produkcijo in konsumom. Redno vsako leto obiskuje velesejem večina naših trgovcev in prodajalcev, a to so pravi- odjemalci producentov in engrosistov. Zato morejo biti tvrdke, ki bodo razstavile na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926 že danes sigurne uspeha. — Smrtna kosa. Martin Lužar, cestar na Brodu pri Novem mestu ter njegova žena- sta umrla na en dan — v torek 27. aprila. Kakor sta v harmoniji živela, tako ju je združila tudi smrt. — Najprvo je umrla žena in par ur za njo mož. — Pokojna sta bila oče in mati našega somišljenika, agilnega delavca Lužarja iz ■Novega mesta. — Naše sožalje! — Nesreča na Češkem. Ob avstrijski meji je -v mestecu Mikulov na Moravskem 2. t. m. nastal požar, ki je pokončal skoro domalega vse mesto. Ogenj je nastal v eni izmed periferijskih delavskih hiš in se je bliskovito razširil po celem mestu. Mikulov je mlalo, primitivno mestece, kjer je bilo naseljenih zlasti veliko Židov. Prebivalstvo so tvorili po večini razni delavci in obrtniki, katerim je vse zgorelo ter znaša škoda preko 120 milijonov čeških kron. —- Še en požar na češkem. Te dni je izbruhnil požar tudi v mestu Nikolsburg. Na stotine hiš je pogorelo in zopet so bili udarjeni najrevnejši, ker je ogenj izbruhnil na periferiji mesta. Z velikim naporom so rešili- pred ognjem zgodovinski grad. — Poštni kondukter pred poroto. Kakor se doznava* pride poštni kondukter KaJan, ki je spremljal pošto ob znanem roparskem napadu pri Grosupljem, pred prihodnjo poroto. Slučaj menda še sedaj ni pojasnjen. — V lastni hiši smrtno ponesrečil. V Litiji je ponesrečili posestnik Franjo Just. Mož je popravljal svojo že v jako slabem stanju nahajajočo se hišo. Spodkopaval je v veži steno. Kar se ude-re strop in težak tram zadene Justa ter ga podre. Izpod ruševin so izvlekli moža mrtvega. Mladinski vestnik. »Kladivar«, glasilo narodno-socijalistične mladine, je po enoletnem presledku zopet pričel izhajati. Prva številka III. letnika je izšla za I. maj. List bo sedaj zopet redno izhajal po enkrat na mesec. Vabimo somišljenike in prijatelje naše mladine, da list na-roče ter mu preskrbe čim več čitateljev in naročnikov. Naročnina (za celo leto 20 D, za pol leta 10 Din, za četrt leta 5 Din) naj se pošilja na naslov: Ivan Malgaj, blagajnik konzorcija »Kladivarja«, Ljubljana, Gradišče štev. 11/11 ali pa na Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. Čim več bo naročnikov, tem boljši, t. j. obširnejši bo list. Vsem krajevnim organizacijam NSS smo razposlali po več izvodov 1. številke »Kladivarja« s prošnjo, da pridobe naročnike, ostale izvode pa razprodajo po 2 Din. Denar naj organizacije pošljejo konzorciju po priloženi položnici, preostale izvode pa vrnejo, ker se je list tiskal le v omejeni nakladi. Tovariši in bratje, na delo, da podpremo pokret naše mladine! Jesenice. V torek II. t. m. ob pol 8. uri se vrši v spomin 50 letnice rojstva Ivana Cankarja veliki članski sestanek. Bratje, sestre! Udeležba častna dolžnost! Vabi se tudi Hrušica, NSS In NSSZ. — Pet samomorov v dveh urah. V Berlinu je 3. t. m. 5 oseb šlo tekom 2 ur prostovoljno v smrt. Pri vseh so bili motiv® beda ali kriza v obrti. — Sploh se v Nemčiji zelo množe samomori, dasi se raamlere v veliki meri zboljšujejo. Ljudje pač ne morejo več zdržati. — Proti severnemu tečaju je odplula sedaj vendarle italijanska zračna ladja »Norge«, s katero razpolaga Amtindsen. Poveljnik ladje se je dolgo obotavljal na odhod iz Oslova, šele na drugi; brzojavni poziv Amundsena iz Kiingsbaya, je zrakoplov odplul. Tam se ekspediciji pridruži Amund-sen in potem poskusijo s srečo, ki pa je zelo dvomljiva. Najbrž tudi z zračno ladjo ne bodo dosegli tečaja, ker bodo polet ovirali tudi vetrovi in bogzna kaj še vse. f Dr. Weiskirchner. Na. Dunaju leži na rmrtvai-škem odru v schonbrunnski dvorni kapeli bivši dunajski župan dr. Weiskirchner. — Zdravilo za špansko bolezen. Na univerzitetni kliniki v Rostocku so s pomočjo X zraka ozdravili vse bolnike, ki so oboleli za špansko boleznijo. Nemški zdravniki trdijo, da so z novo metodo zdravljenja odpravili vsako nevarnost, ki preti od španske bolezni. — Roparski napad na poštni auto v Liki. Blizu Gračaca je 8 razbojnikov napadlo poštni auto-, v katerem se je vozilo 13 ljudi. Roparji so potnike popolnoma oropali ter odnesli krog 200.000 dinarjev. Nnega potnika, ki se je roparjem postavil v bran, so roparji ustrelili, nato pa zginili. — Kraljev sin odvetnik. Tretji sin angleškega kralja, Henrik, je položili prisego kot odvetnik. — Tri smrtne obsodbe. Vrhovno vojno sodišče v Madridu je obsodilo 3 kata-loncc na smrt radi poizkušencga atentata na španskega kralja. — Mussolini in novi italijanski bankovci. V Italiji bodo izdali nove bankovce po 1000 lir, kateri bodo nosili Mussolinijevo glavo. — Zelo starinska najdba. V Kolnu grade »Stadion«. Pri izkopavanju zemlje so naleteli na stare zgodovinske zgradbe iz rimskih časov. Glavno poslopje je zelo obširno ter je baje služilo gosposki zbornici. Strokovnjaki so ugotovili, da so bile razkošne zgradbe zidane 100 do 120 let po Kristusu. Značilna je razna oprema, kakoT parne in druge kopeli, kanalizacije, razne peči itd. — Čisto gotovo so te izkopnine neprecenljive važnosti in tudi vrednosti. — Strela zanetila ogenj. Pri Linzu na Zg. Avstrijskem je 3. t. m. razsajala huda. nevihta. Treskalo je, da je billo groza. Strela je povzročila na dveh krajih ogenj. Pri tem je izgubilo tudi par ljudi življenje, eno' ženo je ubila strela, par otrok pa je zadušil dim. Mrtve so potegnili iz gorečih hiš. Ubogi ljudje so prišli ob streho in vse imetje. — Letos je pričelo zgodaj, kaj bo še v poletju? Ljubljana. — Interesantna davčna statistika. Nepo-voljno sliko o ekonomskih razmerah v Ljubljani izkazuje davek na osebno dohodnino. Uradna komisija je za leto 1925 ocenila 2925 oseb s 25.000 D osebne dohodnine, 600 oseb s 50.000, 210 oseb s 100.000, 34 oseb s 125.000, 24 oseb s 150.000, 13 oseb s 175.000, 9 oseb z 200.000, 4 osebe z 225.000, 10 oseb z 250.000 in 23 oseb z več kot 250.000 Din letne osebne dohodnine, če se upošteva, da šteje Ljubljana 65.000 prebivalcev, je torej le okrog 3000 oseb, ki iimlajo več kot 5000 Din čistih dohodkov. Večje revščine si ni mogoče misliti! — Policijska ura za časa Ljubljanskega velesejma. Gospod Veliki župan 'ljubljanske oblasti je z odlokom štev. 3815/3 od 29. aprila t. 1. dovolil v času velesejma od 26. junija do 5. julija 1926 podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske, in sicer: 1. Za vse kavarne v Ljubljani do tretje ure* vendar z omejitvijo, da se po eni uri ne smejo več točiti alkoholne pijače. 2. Za vse gostilne iin restavracije v Ljubljani do ene ure. 3. Za restavracije, točilnice, okrepčevalnice in kavarne na ograjenem prostoru velesejma do ene ure. — Požar v mestni elektrarni. Dne 3. t. m. je nastal pozno zvečer ogenj na ostrešju mestne elektrarne, katerega so pa k sreči hitro pogasili. — Posebne škode ni in še ta je krita z zavarovalnino1. Kako je ogenj nastali, še ni točno ugotovljeno, ugibajo se razne stvari. Mogoče je nastal res kje kratek stik ter se je vnel les. Zato naj si nihče ne domišljuje, da je električna naprava popolnoma varna proti ognju, zlasti če je napeljava izpeljana po lesu in nezadostno zavarovana, kakor to zahtevajo- novejši predpisi. Prav imajo oblasti, če zahtevajo -red pri napeljavi električnega toka. Onim posestnikom pa, ki imajo električne napeljave izvršene na primitiven, in nezavarovan način, naj bo to v svarilo iin opomin, da jih čimprej preurede. To velja zlasti za podeželske napeljave, katere so ponekod res skrajno- nevarne i-n bi se kaj takega sploh ne smelo trpeti. Oblasti naj taimt napravijo red v interesu javne varnosti. Kdor bi se temu pro-tivil, naj se mu prepove in odvzame električni tok. Maribor. — Cerkvenikov »Greh« (Krstna predstava). V torek, dne 4. maja je mariborska drama v režiji g.- ravnatelja Bratine uprizorila najnovejše Cerk-venikovo delo »Greh«. Avto-r je bil osebno navzoč in je žel ponovno živahno priznanje. Scenerija daleč preko pričakovanja pogodeno1 izvršena. Tudi predstavitelji so se vsak v svoji u-logi izkazali kot prvovrstne imioči. Glavno- težo-, te sko-ro protinaravne tragedije je avtor naložil na ženo, ki ji v resničnem življenju najbrže ni para in jo je' mogla mojstrsko izvesti le prvovrstna dramska moč, kakor je ga. Bukšekova. Težko, nehvaležno SPORED binkoštne proslave NSSZ v Ptuju. V soboto 22. maja ob 12.10 odhod delegatov, osrednjega vodstva in upravnega odbora iz Ljubljane. Tovariši delegati na progi Ljubljana - Maribor se pridružijo Ljubljančanom na svojih postajah. Prihod v Ptuj ob 16.42. Po prihodu ogled Ptuja in skupna večerja v Narodnem domu. Točno ob 8. uri zvečer seja upravnega odbora, kateri prisostvujejo tudi delegati posameznih podružnic. Po seji prijateljski večer. Na binkoštno nedeljo zjutraj odhod udeležencev iz Ljubljane ob 5.27. Tem se ravno-tako na postajah pridružujejo drugi udeleženci. Gorenjci morajo že na predvečer v Ljubljano. Prihod v Ptuj ob 9.52. V Ptuju se zbirajo člani NSSZ in drugi pred magistratom ob pol 9. uri, odkoder odkorakajo z godbo na čelu na kolodvor, kjer počakajo prihoda vlaka. Po prihodu vlaka se razvrsti pred kolodvorom sprevod po sledečem vrstnem redu: konjeniki, kolesarji, godba, prapori, osrednje vodstvo, upravni odbor, gosti, domačini.. Sprevod gre pred magistrat, kjer je pozdrav došlili gostov in na to slovesno razvitje prapora ptujske podružnice NSSZ. Po razvitju prapora sprevod po istem vrstnem redu do Društvenega doma, kjer bo glavni zbor NSSZ. Po glavnem zboru skupen obed istotam. Obedi so po ll) in 15 dinarjev. Po obedu kratek razgled mesta in na to ob 3. uri skupen odhod z godbo v Ljudski vrt, kjer se bo vršila velika ljudska veselica. Drugi dan binkošti zgodaj zjutraj ogled znamenitosti Ptuja jn potem pešjzlet k Sv. Urbanu. Povratek v Ljubljano z vlaki ob 13.13, ki dospe v Ljubljano ob 18.06 ali pa ob 16.45 in dospe v Ljubljano ob 21.22. Navodila udeležencem. Vsak udeleženec naj si pri podružničnem odboru ali pri tajništvu v Ljubljani, Narodni dom, pritličje, desno, preskrbi izkaznico za p o - vlo-go ljubimca te čudne žene bi tež-ko kdo- bolje pogodil, kakor jo je g. Grom. Vloga g. Železnika kot prvega moža in osebnega prijatelja drugega moža je kratka, a- zato -tem težja, -za šibkega nosilca skoro pretežka tam-, ko pride do skrajno burnih scen umirajočega, hi vendar jc ravno g. Železnik -s svojo gibčnostjo srečno prenesel tudi najhujšo težo svoje vloge. Da ima g. Bratina višek sposobnosti! za vodilne vloge, o- tem gpvoriti še posebej bi bilo- odveč. — O delu sarnemi jc po krstni predstavi težko izreči pravo- sodbo. Dvoje pa se lahko- reče: mnogo tudi- psihološko težko zamotane vsebine, posamezni prizori so vsak zase lahko posnetek iz realnega življenja* -toda gledalcu se zdi, kakor da se naprain dejanju v- celoti narava- satna- p r-o ti v i. Najmanj pa je po strašni'rea-listvki mogoč zaključek, kakor ga- podaja vseskozi mistični epilog. G. avtor preveč študira eksalti-rane tipe in ji-li prebrezsk-rbno obrazuje v enotnost slike. —rc. — Zaščita brezstanovanjcev deložirana. Krščansko soc. župan v Mariboru g. dr. Leskovar je za 1. miajnik, ko je po »Slovencu« katoliški Maribor praznoval katoliško majnikovo proslavo, ukazali, da se iz mestnega -lokala deSložiira-t-a kreditna in stavbna zadruga- »Mojm-ir« i-n posredovalnica za stanovanja ter zaščita -brczstanovainj-cev »Ma-rstam«. Odredba g. županai se je izvršila dne 5. zjutraj ob asistenci policije. Odprlo se je zaklenjeno pisarno in zneslo vse ven, akte in pohištvo. En del so postavili na trg, da so ljudje lahko občudovali socijaino politiko katoliškega župana. Deložacija se je izvršila brez vsake pravilne odpovedi-. Prizadeti zahteva-jo od občine odškodnino. lovično vožnjo. S to izkaznico si kupi na kolodvoru cel vozni listek, ki stane iz Ljubljane do Ptuja 55.50 dinarjev in ga potem v Ptuju ne odda, ker velja za povratek. V Ptuju si mora pustiti izkaznico žigosati od tainošnje podružnice, ki mu s tem potrdi udeležbo na zboru. Žigosalo se bo na zborovanju in veselici. Brez tega žiga je izkaznica za povratek neveljavna! Vsi udeleženci naj / vzamejo seboj kak prigrizek, ker ne bo v nedeljo časa 'za za-jutrek. Šele ob 1. uri bo kosilo in bi bilo čakanje do obeda predolgo. Vse večje skupine iz posameznih krajev, naj si določijo vodnika, ki oskrbi za vse udeležence karte in pazi tudi drugače na red na poti. Vse podružnice in narodno-socijalistične organizacije, ki imajo prapore, naj iste brezpogojno vzamejo s seboj. Vsenr podružnicam NSSZ in organizacijam NSS! Te dni so odposlane okrožnice in vabila prav vsem organizacijam. Prosimo, da se te okrožnice predložijo takoj odborovi seji, ki naj o njej razpravlja in razvije potem čim-večjo agitacijo za udeležbo v Ptuj. Za binkošti mora vse v Ptuj. Kdor le zmore strošek, naj ne ostane doma in naj porabi lepo priliko in binkoštne praznike za polet v Ptuj. Ne pozabite, da si je vredno ogledati Ptuj, ki je bogat na kulturno-historičnih znamenitostih. Vsi in vse 'agitirajte za zlet v Ptuj. NARODNO STROKOVNA ZVEZA PROTI PREPOVEDI PRAZNOVANJA 1. MAJA. Z ozirom na -delno- prepoved ministra za notranje zadeve o praznovanju 1. maja-, je Izv-ršc-valni odbor NSZ poslal na- mliinistra sledečo protestno brzojavko: Ministru notranjih zadev Beograd — Narodno strokovna zveza se zaveda, da jc delavstvo dovolj resno, da mirno proslavi svoj praznik. Zato jc prepoved proslav neutemeljena in prosimo ukinitev iste. — Izvršcvalni odbor. Občni zbor podružnice Narodno socljalne strokovne zveze v Št. Pavlu se bo vršil v nedeljo, 9. maja, ob 9. uri dopoldne v tovarniški jedilnici. Strokovni vestnik. Pogovor o tem in onem. Moritev otrok na Kitajskem- Kitajci imajo preko svoje izVanredne politične in verske s topljivosti in kljub svoji visoki stari kulturi še vedno nekatere navade, s katerimi bi se mi Evropejci težko sprijaznili in katere težko razuirrjemo pri tako razvitem narodu, kot je kitajski. Sem spada silno kruto postopanje z obsojenci in surovi način izvršitve smrtnih obsodb. Zanimivo pa je, da Kitajci tudi z lastnimi otroki ne postopajo nič milejše, posebno z otroki- ženskega spola. Hčerke se smatrajo na Kitajskem še vedno za manjvredne člane rodbine in po tem sc z njimi tudi ravna: Tudi Evropejcem je že precej znana navada, da Kitajci prodajajo svoje otroke. Sinovi se redko prodajajo, ker sinovi lahko zaslužijo in kar je glavno, sinovi morajo prinašati svojim prednikom gotove žrtve, kar je za Kitajca več, kakor za kristjana vera v večno življenje in nebesa. Fo mnenju Kitajcev se z žrtvami vzdržuje stik umrlih s svetom; na nebesa pa Kitajec nič ne da. Ce nima oče dovolj riža in pride kupec, mu proda svojo nedoraslo hčerko. Nič ne vpraša, v kako svrho da jo bo kupec porabil in kam odpeljal. Ne bo je več videl. Toda tudi, če oče svojo hčerko poroči', se ne briga več zanjo, ker ve, da mož ne bo pustili, da bi pomagala svoji rodbini. Dekletca se predajajo od 5 'let, naprej, cena pa se ravna po njihovi krasoti itd. od 15 do 50 dolarjev*. V časih lakote je mogoče kupiti 'lepo 12-letno dekle za 2—5 dolarjev. Hujše pa kot prodajanje deklet je morjenje novorojenčkov. To se dejanstveno dogaja, kar potrjujejo Evropejci, ki so dolgo živeli na Kitaj-' skem in kair priznavajo Kitajci satirJi'. Mogoče je vzrok lakota, ki se na Kitajskem pojavlja skoro vsako ieto, dasiravno ne vedno v istem kraju. Toda ffsvorojenčke morijo tudi v čisto normalnih razmerah, ko ni nobene lakote. Najbrže je ta strašna navada nastala že v starih časih radi pre- obljudenemu in sfaroma&nostl podeželskega prebivalstva. Za mm K'o je, da je ta razvada najbolj razširjena prav v najnaprednejših pokrajinah.' Zakon takih umorov ne kaznuje, ker sme oče — rn če njega ni, mati -1- napraviti s svojimi otroci, kar mu ljubo. Samo odraslega sina ne sme ubiti, dokler sc ni pregrešil proti svojimi sinov-Skim dolžnostim, kar je pa tudii precej širok pojem. Žrtve te grde navade so navadno dekletca in to celo v poznejši starosti, ne samo takoj po rojstvu. Triki trgovcev z belimi sužnji. Znano je, da so trgovci z belimi sužnji izvan-redno oprezni in zviti, da jim je mogoče spehati svoje žrtve. Nemški listi prinašajo interesantne podatke o trikih teh ljudi, med njimi tudi naslednje: Gospodična Lili je hotela v inozemstvo. Bila je francosko - angleška korespondentka in upala, da dobi nameščenjo. 'Dala je oglas v inozemske časopise in dobila odgovor od svetovne tvrdke Engelbert Fils et Go., Amsterdam. Ponudili so ji 135 forintov imiesečne začetne plače. Mesto je bilo nastopiti do gotovega datuma, a pred nastopom naj bi sc javila v stanovanju g. ravnatelja Gervisa, kateri ji bo k vlaku poslal damo svojega pecsonala. Odpravljajoč se na pot, je gospodična Lili izgubila1 pisino in adreso svojega bodočega šefa, zato je odpotovala dan prej, da eventuelno ne zakasni. V Amsterdamu se je zglasila v pisarni Kngelberte Fils et Co. in zvedela, da je bila kruto prevarjena. Amsterdamska policija je dognala, da so še neodkriti trgovci z belim blagom dali napraviti pisma z glavo te poznane svetovne firme, da so tako zvabljalli mlada dekleta. Gospodična Lili se je vsa splašena zatekla v krščanski hospi-tal, kjer se je zanjo posebno zavzela neka simpatična Dunajčanka v črni, žalni obleki. Lili je bila srečna, da je našla varno zavetišče* posebno, ker ji je njena nova znanka obljubila, da1 ji najde mesto. Rojaki SO' ji svetovali, naj se vrne v Neon-čijo, a ona o tem ni hotela slišati. Ko je hotela brzojaviti domu, ji je prijateljica odsvetoval i, češ, da jo išče policija in da bi jo že aretirali, da jo ni ona ščitila. Medtem pa' 'je Dunajčanka brzojavila na Liilin dom po 50 forintov in jih sama spravila. Lili ni našla službe in prijateljica jo je vedno strašila s policijo. Končno je sklenila Lili, da odide domu in prijateljica jo je hotela spremiti preko meje zaradi' velikih nevarnosti. Istočasno pa je telegrafirala Dunaijčanka zopet po denar. Domačim se je zdela stvar sumljiva in so prijavili zadevo policiji, ki je stopila takoj v stike s holandsko policijo. Končno je policija spoznala v krščanski prijateljici zaveznico trgovcev z belimi sužnji, ki je hotela Lili spremiti ne preko meje — a.n.lpak v roke svojih tovarišev. Francoski d svtipi. Nekoč so dejali generalu Masseni, ko je stal s komaj 2000 vojaki proti 30.000 Rusom: »Sovražnik je blizu!« — Massena je odgovoril: »Recite raje, da smo mu mi blizu.« Marsikdo se bo morda še spominjal na one »intimne« kose pohištva, ki so se jih ljudje v srednjem veku posluževali mesto stranišč. Ko je nekoč neka dama kupovala tako omaro, je trgovec hvalil komad, kot pač vsak trgovec hvali svoje blago. H koncu je dejal: Poglejte, gospa,, kako dobro ključavnico in kako' krasno izdelan ključ da ima. — No, kar se pa tega tiče — je odgovorila do v tipna gospa — mi pa do tega res ni 'tnlraoKO. Se prav nič ne bojim,.da bi mi kdo ukradel, kar bom vanj shranila. * Novopečeni bogataš si je kupil grad, na čegar terasi se je nahajala tudi solnčna ura. Gospod Bo-gatašič kar ni vedel, kako bi se šopirili s svojim novim bogastvom. Naenkrat pokliče slugo in ga pošlje gledat, koliko da kaže solnčna ura. — Toda gospod, saj je vendar noč! je pripomnil služabnik. — Nič ne de, pa si posveti' s svečo! * Nekoč na veliki petek je odhajal znani francoski autor Piron od obeda, pri katerem je pogledali nekoliko preveč globoko v kozarec. Srečal je prijatelja, ki ga je pokaral: Ampak prijatelj, na tak dan, kot je danes! — Piron pa je odgovoril z nekoliko negotovim glasom: Kaj češ, prijateljček! Na dan, na katerega je padel sam Bog, ni čudno, če se človek maje. * Vojvodo Roqulaura je usoda obdarila z zelo grdo zunanjostjo. Nekoč je srečal še gršega meščana, ki je prišel v kraljev grad prosit za neko milost. Vojvoda ga je sam predstavil kralju in ga toplo priporočil, češ da mu dolguje veliko za-hvalnost. Na kraljevo vprašanje,, zakaj, je vojvoda odgovoril: »Oh, sire, če bi ne bilo na svetu tele opice, bi bil jaz najgrši človek v vaščani kraljestvu.« Sinček: »Očka, kaj je to »poljska postelja«?« Oče: »To je postelja, ki sestoji iz samih desk.« Sinček: »Oh, ta mora biti pa trda!« Oče: »Kaj še! Saj so deske iz mehkega lesa.« * Nekemu vojvodi so prišli sporočit, da sta se obe dvorni dami sprili in medsebojno ozmerjali. — Ali sta si očitali, da sta grdi? je vprašal vojvoda. — Ne, tega pa ne! — No, potem jih pa prav gotovo spravim. * Znani abbe Prevot je bil imenovan princu de Conti za izpovedmika. — Gospod abbe, mu je dejal princ, vi hočete biti moj izpovednik, toda jaz ne hodim k maši! — Jaz tudi ne, gospod! se je glasil odgovor. # Kdor plačuje' svoje dolgove, obogati — pravi francoski pregovor. Nekdo pa je dejal, da je to slaba šala, katero so spravili v svet upniki. * Ključavničar, ki je napravil ograjo za stopnice na prižnico, je okrasil spodnji konec z volčjimi in levjimi! glavami. Vprašali so gav zakaj da je to storil in on je dejal: Zato, da ne bi hodili na prižnico pridigat osli. * Pripoveduje se, da je Napoleon L, ko se je hotel oženiti z hčerko avstrijskega cesarja, še nekaj časa omahoval med svojo prvo ženo Jose-fitio .in hrepenenjem po potomstvu. Poklical je k sebi slavnega zdravnika in ga vprašal, do katere starosti se more človek v zakonu nadejati na potomstvo. — To je odvisno — je odgovoril zdravnik — od telesne konstitucije in temperamenta vsakega posameznika, pa tudi od tega, kako je dotičnik v mladosti gospodaril s svojimi močmi. — Že razumem1, pravi cesar, toda kakšna je po vašem povprečna starost, pri kateri je še mogoče računati na1 nasledstvo? Na primer, ali bo imel šestdesetletni mož, ki se poroči z mlado ženo, še otroke? — Včasih. - In sedemdesetletni? — Vedno, sire! ZAHTEVAJTE POVSOD »NOVO PRAVDO“! usna do^a- ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS- ARGUS ARGUS- je naš najboljši domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovško-industrijskih podjetij in privat. oseh. . 9ve informacije so vedno točne, izčrpne in hitre. se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11 Beograd. . ovr telefon je 0—2o, njegov brzojavni naslov Arj;us. UNDERhOOD pisalna stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu. Zastopstvo: L OD. BARAGA, Ljubljana TSeE'rEbFuosSvf.el ul. 6/1. v. 980. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) V/illtorn ni po nobenem svojih ljudi poizvedel, kdo upravlja sedaj Ellenmo premoženje. Saj jo smatra mrtvita, kot edini še preostali sorodnik bo itak on dedič njenega premoženja. Vendar pa jii nikdar napravil najmanjšega poskusa, da bi' se zopet javno pojavil med ljudmi, četudi je bila njegova nedolžnost glede umora Jane Beaitmoor s priznanjem barona Hardyja javno razglašena. Pol opisanem dvoboju, ki je bil vsled nenadnega pojava Beatrice, njenega očeta in Konstance prekinjen, je pač že poteklo teden dni'. Mož s krinko sedi, kot je to sedaj radi brezdelja pogosto običaval, zatopljen v svoje misli v svoji' kabini na podmornici, kar nekdo potrka na vrata. »Zakaj me motiš?« nahruli mož s krinko Billa, ki je ravnokar ponižno vstopil v kabino. »Ukazali1 ste, da naj pridno poizvedujemo, če se niso morda tudi tukaj v okolici1 odigrali dogodki, ki zahtevajo, da poseže milostivi1 gospod vmes.« Mož s krinko se dvigne. ,No — to je seveda kaj drugega. Povej, Bill, kaj si zvedel?« »Zaenkrat še nič, razven nebroj govoric in domnev. Vsekakor pa imam vtis, da se tudi tu v oddaljeni Škotski dogajajo podobne stvari kot v Londonu.« »Tako — tako — pripoveduj dalje!« »Kar sem zvedel, je Je govoričenje služinčadi« nadaljuje Bill pomenljivo. »Toda kot pri vsaki stvari, je tudi na teh govoricah, četudi jih smatram zelo pretiranim, vendarle nekaj resnico —« »Dalje — dalje!« ga prekine mož s krinko. »Lord Hudson je---------------- »Stoj, Bill, nobenih dolgih pripovedovanj! Da mi je Škotska znana, itak veš. In tu v okolici poznam razmere skoro vseh plemenitašev. Lord Hudson je zelo premožen, ima edino hčer, ki je prava krasotica, kaj je z njo?« »Vaša milost, kar sem doslej zvedel, morem določno le reči, da je Beatrice Hudson zaročena z lordom VVestonom, ki je istotako zelo bogat plemič.« »Tudi tega poznam,« odvrne mož s krinko kraitkoL »Mlada dvojica je bila zelo zaljubljena, so mi pravili uslužbenci. Pijem namreč z njimi v restavraciji, katera . . .« Oglašujte v „NOVI PBAVPn 000000000©06 KARO-ČEVLJI garantirano priznano najboljša kvaliteta MARIBOR KOROŠKA c. 19. QQ0QQQQQQ0QQ »Ne pripoveduj mi nai dolgo in široko, povej mi bolj natančno o mladih poročemcih!« ga prekine tajinstveni' mož. Bill se popraska za ušesi. »Da, Vaša milost, toda kaj natančnejšega, kar sem vam ravnokar povedal, ne ve nihče o mladi dvojici. Zaroka še ni razdrta, toda vsi šepečejo, da se poročenca kaj kmalu za vedno ločita. Le iz ozirov na škandal, ki bi ga ločitev povzročila v družbi, se zaroka doslej še ni javno razdrla.« »Dobro, Bil, in kaj je vzrok za/ to ločitev?« »Vaša rrfilost, glede tega so mnenja zelo različna. —Ženski posli, od katerih sem z dvema govoril, so naravno na strani mlade dame, ki je vrhtega mendat težko obolela. Ti trdijo, da muči lord Weston s svojo brezmejno ljubosumnostjo lepo nevesto na način, da se jo mora- pomilovati!« »Kaj tacega ne dela lord VVeston,« vzklikne mož s krinko, »ga predobro poznam!« Bill osupne. Ali je njegov strašni gospodar res vseveden ter da pozna celo značaje škotskih plemičev v tej oddaljeni pokrajini? Toda kaj kmalu ga prekine mož s krinko v njegovem raz-mišljevanju. »Glede preloma zaroke krožijo tudi1 še druge govorice — kaj?« Bill prikima. »Da, gospod, nekaj služabnikov trdi, da je mlada dama postala nezvesta lordu. — Skrivaj ga je na sramoten način varala s tem, da je imela ljubavno razmerje z njegovim najboljšim prijateljem.« Tajinstvenemu možu za*žare oči. »Odkod vedo ljudje to?« »Bojda' so prisluškovali!« »Ah — tako, vso zadevo bom natančneje preiskal. In ti Bill me boš spremljal, slutim, da je----------« Mož s krinko ne konča stavka, toda v njegovem glasu leži grozna* pretnja. »AU morda še več veš, BiH?« »Med lordom VVestonom in zapeljivcem njegove neveste se je menda vršil dvoboj. Nasprotnika pa sta ostala v dvoboju neranjena — kot se govori — sta lord Hudson in njegova hčerka1 z nenadnim pojavom na bojišču preprečila, da ni imel dvoboj usodepolnih posledic.« »Tako, no in kdo je pa vendair tisti domnevni zapeljivec?« »Poročnik Colwell iz Dundeeja, ki je bil prav pogosto gost v graščini lorda Hudsona.« »Ze vidim,« reče prijazno tajinstveni mož Billu, »da si zopet neutrudno poizvedoval. No, sedaj pa v tem smislu tudi pridno nadaljuj, kajti ni izključeno, da je lepa Beatrica Hudson ena tistih pustolovk, katere iztrebiti je cilj mojega življenja.« Te besede done tako mrzlo — tako' samopo-sebi umevno', da obide Billa skoro groza. »Še nekaj moram zvedeti,« pristavi Bill, »kar bo V celi zadevi velikega pomena. Nakit, ki je že davno last rodbine, je menda povzročil, da se je odkrila domnevna nezvestoba!« »Zadeva se mi zdi dokaj zamotana, in iravno to me vzpodbuja, da ta zagoneten slučaj natančno preiščem in, če potrebno, tudi izrečem svojo razsodbo. Zato, Bill, ti znova ukazujem, da kolikor mogoče podrobno in natančno vso zadevo do-ženeš, pa tudi jaz bom takoj začel vso zadevo preiskovati!« Ne čakajoč odgovora vstane mož s krinko, da da znamenje, da se ima* podmornica dvigniti na vodno gladino. Zmračilo se je že, ko gresta zagonetni mož in Bill ob bregu reke. Ko prideta do točke, odkoder se vidi El len in grad, da tajinstveni mož Billu znak, da naj se odstrani. Ko* Bill odide, gre zagonetni mož počasnih korakov ob reki navzdol, dokler ne pride do zidu, ki obdaja vrt Elleninega gradu. Bila je zelo temna noč — tako temna, da grozni maščevalec ne more videti ute, v kateri je nekoč objemal in stiskal na srce svojo* Elleno. Globok vzdih se mu izvije iz prsi, ko se zmisli na srečne čase. Sedaj so zanj itak za vedno minuli, saj ne ve, da je njegova lepa sestrična še vedno živa, Z mračnim pogledom- motri grad. Vendar se ne more spomniti, da bi bila soba, katero vidi sedaj razsvetljeno, kedaj obljudena. Soba leži proti reki v zgornjem nadstropju, ondi, kjer SO' bile sobe za znance, ki so prišli na obisk. Toda obisk sedaj v gradu, kdo naj 'bi prišel v obisk?' Zagonetni mož se tiho in britko nasmehne. Čemu nekt mu gre to po glavi?. Saj je vendar prav lahko mogoče, da je tudi te prostore tupatam pregledal upravitelj. Morda je tamkaj izvršiti kako popravilo ali' kaj sii&n*«a- Oh, če bi bil VVilliam vedel, da sodi za tistim oknom v z blazinami obleženem naslonjaču duševno in telesno onemoglo bitje, katero on tako vroče ljubi, o katerem pa je uverjen, da je mrtvo — umrlo. Dvoje stc» ki se tako brezmejno ljubita. Je tako blizu, fn vendar ne ve eden za drugega. Dalje prih. Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana. Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hofler v Ljubljani. J Lastna založba — »SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1—61 znanstvena zbirka štev. I. — X. I ZVEZNA RH31B8HHB j LJUBLJANA j Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, j MARIJIN TRG ŠT. 8. i angleških in drugih knjig. Dobavlja vse revije, časopise in modne liste. Šolske knjige in šolske potrebščine. ZAHTEVAJTE CENIK! { Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine. ............................................................................... LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delnica glavnica Din 50,000.000'- Rezervni zaklad ca.: Din 10.000.000- [eitrala: LJUBLJANI Dunajska tosla Podružnice: Brežice Kranj Ptnj Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Gorica Metkovič Trst Novi Sad Brzojavni naslov: Telefon štev.: 26, 413,502,503 in504 $0T Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.