^ dsn rum sobot. Md4 pxaiiiikof. j (jfQy except W^ . ___a n, Sunday« and Holiday! .TEARXXXVm llata j« 18.00 PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote___ yS^'B^Sjrg; iS^cil^S « SSi5TV°5Sr CHICAGO 23. ILL.. PETEK. I. NOVEMBRA (NOV. I). 1948 Subscription W.00 Yearly ŠTEV.-NUMBER 211 UrednIDd in upravni&t prostori: 1087 South Lawodalo An OfOos ot Publication. 8887 South Lawndals Am Talapbona. Rockwall 4804/ Acceptance for mailing at »pccial rate of poatafo provided for tn section 1103, Act of Oct 8. 1817, authorized on June 4. 1818 epublikanci dobili večino obeh kongresnih zbornicah ltednik Truman naj rnira in imenuje naslednika i0kratske ma-h zdrobljene [fuhingtoiL D. C.. 7. nov.— obhkanski plaz, ki je zajel pri kongresnih in flržav-,litvah zadnji torek, je po-politični preobrat. Reška stranka je dobila enajst dodatnih sede-v senatu, v nižji zbornici [najmanj petdeset, 'senatu bodo imeli republi-51 sedežev, v nižji zbor->ri 243 sedežev, večino v o-1 zbornicah. Republikanci so i izvoljeni za senatorje v dr-i New York, Pennsylvania, husetts, Ohio, Montana, _ iri, Delaware, Nevada, , Washington in Utah. Izid v treh državah je še iljiv. Te so Maryland, West ma in New Mexico, ve so demonstrirale, da ne zaupajo Trumanovi itraciji in demokratski Slišijo se že glasovi in , naj Truman resignira in uje republikanca za pred-Ker Amerika nima inika, je na podlagi ne ustave naslednik dr-> tajnik. To pozicijo ima jfcmokrat James F. Byr-Ihiman lahko imenuje re-anca za državnega tajni-bi ga nasledil kot pred-Združenih držav, ako se pritisku in resigniral. itor Fulbright, demokrat ansasa, je že svetoval Tru-naj resignira in imenuje ublikanca za državnega taj-Logični kandidat za držav-i tajnika bi bil senator Van-l republikanec iz Michi-0n bi potem nasledil na. grešnik Patrick, demokrat Mame, ki je bil poražen pri »h, je poslal telegram Tru-»v katerem pravi: ivljeni program zmago-' republikanske stranke obe-bwratek sitnosti in potežkoč, »ljudstvu niso delale preglavic 1932. Eden način, da se tracija izogne odgovor-i bila vaša resignacija kot foika Združenih držav, likanski kongres naj bi 1-»1 republikanca za državnika, ki bi po vaši re-oji postal predsednik Zdru-I držav." nhall Field, izdajatelj in w cikaškega lista Sun, je ^etoval Trumanu, naj re ^ Izjavil je. da bi bila re-v "oglasju s federalno Q in voljo ljudstva, katero lz l" pn torkovih volitvah. Recce, načelnik osred °dbora republikanske Je izjavil: rško ljudstvo je izreklo '<«ioc.tov v prilog republi-1 «rank. pr. volitvah. Tru-' ®demokrati, ki drže majo moralne Odločitev morajo I r'a znanje, se udati iz ljudstva in resigni-Jum4n upošteva na-FulbrighU. kon M ^r.cka ,n Marshalla P^uj« republikanca za tajnika, potem pa naj Težak udarec organiziranim delavcem Akcija za odpravo zaprte delavnice Washington. D. C.. 7. nov.— Organizirani delavci so dobili skoro tako težak udarec pri volitvah kot demokratska stranka. Mnogo kandidatov za kongresni-ke in senatorje ter druge uradnike, katere so podpirale unije, je bilo poraženih pri volitvah. To pa še ni vse. Kampanja je v teku za omejitev pravic delavcev in unij. Legalne pravice, katere so delavci izvojevali pod administracijo pokojnega predsednika Roosevelta, so v nevarnosti. Tok se je usmeril v drugo stran, proč od delavcem naklonjene politike. Kako daleč bo šel ta tok, zavisi od razpleta dogodkov. Republikanska stranka je triumfirala pri volitvah. Vprašanje je, ali se bo ozirala na zahteve organiziranih delavcev. Kampanja in napadi so se pričeli. Namen teh je odprava zaprte delavnice. Zaprta delavnica pomeni* da kompanije morajo sprejemati na delo le člane unij. V treh državah so bili sprejeti zaključki za amendiranje ustav. I Enajst držav ime že zakone, ki prepovedujejo zaprto delavnico. Države, ki so v zadnjem času sprejele take zakone, so Nebraska, Južna Dakota in Arizona. Voditelji unij so naznanili, da bodo tirali zadevo ustavnosti zakonov proti zaprti delavnici pred 'ederalno vrhovno sodišče. Zaton proti zaprti delavnici, *pre-et v Floridi, je sedaj pred državnimi sodišči. Senator Bali, republikanec iz Minnesote, je naznanil, da bo predložil zakonski osnutek po novem letu, ko se bo republikanski kongres sestal v svojem zasedanju, za odpravo zaprte de-lavnice. Izjavil je tudi, da bo predložil druge protidelavske o-snutke. Wagnerjev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega podajanja, bo morda revidiran ali razveljavljen. Gotovo je, da bodo republikanci skušali razveljaviti skoro vse delavske zakone, ki so bili sprejeti v zadnjih letih. Republikanska zmaga vznemirja laborite London, 7. nov. — List Daily Herald, glasilo delavske stranke, je priznal, da je zmaga republikanske strsnke v Ameriki pri volitvah vznemirila laborite in člane delavske vlade. Rokel je, da je to slaba novica za svet. Republikansko zmago je označil za nesrečo. Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ je v sredo obiskal dr. Viktor Kersnič, profesor za rudninstvo na ljubljanski univerzi. On se nahaja v tej deželi od prošlega avgusta in študira ameriško rudarstvo in rudniške visoke šole. Na študijsko turo ga je poslala v Ameriko UNRRA. Išfcs strica Aurora, Minn.—Ciril Smolič, vas Dolnja Straža, pošta Gornja Straža pri Novem mestu, Slovenija, bi rad izvedel za svoja dva strica, Janeza in Martina Krese. Zglasita se naj na gornji naslov, ali pa na: Anton Smolich, Box 303, Aurora, Minn. i V pre * 'Inifctvu.* J republikanske stran dt bodo držali be-kampanji, S kongres, k. !I/ V Sedanju po no JVnitl d°hodninake n*.k odstotkov. » Mr *nuUon republika. „ za poU m .red-Področje k poda jo J* naznanil, da Britska vlada bo odbila priporočila ■ X Proti razkosanju veleposettev v Nemčiji London. 7. nov.—Doznava se, da se je britska vlada odločila za zavrnitev nemških priporočil glede razkosanja veleposestev v britskl okupacijski coni v Nemčiji. Posvetovalni svet v tej coni, v katerem je 27 Nemcev, je predlagal razkoaanje veleposestev in razdelitev med male posestnike. V britski okupacijski coni je čez tisoč posestev in vsako obsega čez 1,200 akrov. Skupna površina je čez 5,000,000 akrov. Po navodilih iz Londona so brit-ske vojaške avtoritete zasegle vsa privatna posestva v obsegu 1,200 in več akrov. Vprašanje plačitve odškodnine je obviselo v zraku. Problem agrarnih reform je bil potem predložen nemškemu posvetovalnemu svetu, ki se je i zrekel za razkosanje veleposestev. Zdaj se doznava, da se je John Hyrid, reprezentant Attlec-,eve vlade v britski okupacijski coni, izrekel proti razkosanju veleposestev. Protikapltalistični in protlfev-dalni sentiment je močan med Memci v britski okupacijski coni, car je britski vladi znano, a se vseeno upira razkosanju veleposestev. Njeno stališče je dalo novo orožje nemškim komunistom. Poveljnik sovjetskih sil v ruski okupacijski coni, ki uključu-jje vzhodno Nemčijo, je že lani odredil razkosanje veleposestev v Vzhodni Prusiji, trdnjavi nemških junkerjev, in v Pomeraniji. S tem je zlomil hrbtenico moči junkerjev in pridobil prijatelje za Rusijo med nemškimi kmeti in delavci. bo predložil zakonski osnutek glede znižanja dohodninskega davka z* dvajset odstotkov. Poročila o izidu volitev doka zujejo zdrobitev političnih ma lin demokratske stranke v ameriških mestih. Zdrobljene so bi le v Chicagu, Kansas Cityju in Jersey Cityju. Vodja cikaške maline Je bil župan Kelly. Jersey Cityju župan Hague, v Kansas Cityju ps James M Pen dergast. Predsednik Trumar. se je včeraj vrnil v Washington iz Inde pendencc. Mo. svojega mesta kjer Je volil. Takoj Je odšel v Belo hifto, nakar Je bile nazna njeno, da ne bo sprejel nobenega obiskovalca. Apele časnikar Jev, naj komentira izid volitev In zmago republikanske stranke je ignoriral. Odprava kontrol cen se obeta Odločitev zavisi od predsednika Trumana Washington. D. C.. 7. nov.— Izgleda, da bodo vse kontrole cen odpravljene. Izjema bo morda le kontrola stanarine. Predsednik Trumtn bo moral izreči odločitev v prihodnjih dneh. Če se bo obotavljal, je gotovo, da bo republikanski kongres odpravil kontrole po novem letu. Prav tako je gotovo, da so ure administracije cen preštete. Ta je včeraj odpravU nadaljnje kontrole, cene pa zvišal nekate-rinf- predmetom. Administracija civilne produkcije je odpravila omejitve glede usnja in kož. Trumanovi svetovalci so že napovedali, da bodo omejitve in kontrole, ki so še v veljavi, preklicane v bližnji bodočnosti. Wilson W. Wyatt, načelnik stanovanjske administracije, skuša rešiti kontrolo nad gradbenim materialom. Izgleda, da ne bo uspel v svojih prizadevanjih. Rudarji se vračajo na delo Washington, D. C., 7. nov — Več tisoč rudarjev, ki so odloži-1, orodje, ko 10 se pričela poga iams glede sklenitve nove po godbe med unijo UMWA ,n fe-deralno vlado, se Je vrnilo na delo. John L. Lewis, predsednik unije, te n. predložil definitivnih zahtev. To bo storil, ko se bo vrnil v Washington notranji taj nik Krug. Aretacije komunistov v Španiji Madrid, fepanija, 7. nov -Glavni policijski sten je nazna ml aretacije komunistov. Wen temi Je Agustm Zoros Hnschez. načelmk komunistične strsnke. in petnajst drugih. Aretirane so bile tudi štiri ženske. Ruski izseljenci odhajajo iz Francije Dva bivša generala med njimi Paria* 7. nov.—Bivši knez, dva ruska generala pod carjem, dva znana pisatelja in §rtjf slikarji so med grupo 10,000 ruskih it- seljencev v Franciji, ki so se odločili za povratek v Rusijo. Re-patriarirani naj bi bili kot sovjetski državljani. Več sto ruskih belogardistov se je ukrcalo na parnik. v Mar seillesu, ki je odplul proti Odesi, luki ob Črnem morju. Vsi so pobegnili Iz Rusije v teku in po boljševiški revoluciji 1. 1917. Med prosilci za sovjetsko državljanstvo so knez Obolenskl, grof Bezobrazov, vodilni osebnosti v koloniji ruskih belogardistov v Parizu, generale Makrov in Postovskl, pisatelja Remizov in Ročine ter slikarji Mansou rov, Benatov in Krauter. Rusi, ki so vprašali za sovjetsko državljanstvo na podlagi zakona o repatrlacijl, ki Je bil u-veljavljen 14. Junija, predstsv-ljajo skoro eno četrtino izseljencev v Franciji. Skupno število je 45,000. Nekateri ao dobili francosko državljanstvo. Letalika šila dobila nov bombnik Washington, D. C., 7 nov.— Poveljstvo letalske sile Je naznanilo, da ima bombnik novega tipa, ki lahko nese atomsko bom bo v kateri koli krsj sveta in se lahko vrne domov brez naložitve dodatnega kuriva. Bombnik .Je nova zaščita pred sovražnim napadom. Naznanilo dostavljs, da ae bombniki tega tipa izdelujejo v tovarnah Consolidated-Vultee Co. v Fort Worthu, Tex. britska delavska stranka bo služila ljudstvu Program »ocializacije induštrij se bo nadaljeval VEČJE ZANIMANJE ZA BLAGINJO London. 7. nov.—Zagotovilo, da bo britska delavska stranka služila ljudstvu v bodočnosti, je dal Herbert Morrison, predsednik vladnega svete v svojem govoru na shodu. Naglasil je, da se bo program socializacije industrij nadaljeval v soglasju s načrtnim gospodarstvom delavske vlade. "Odločili smo se, da mora biti ljudstvo gospodar materialnih stvari;' je dejal Morrison. "Vlada bo Šla naprej In izvajala program delavske stranke, Ozirala se ne bo na kričanje posebnih interesov in ne na opozicijo konservativcev in njihovega tiska. Vlada in parlament se zavedata odgovornosti in dolžnosti. Naša vera v eventualni triumf demokracije je dobila oporo. Videli smo v našem času in naši deželi širjenje politične in socialne zavesti. Ta je v primeri i ignoranco in politično a pati jo pred 50 leti revolucionarnega značaja. Število ljudi v Veliki Britaniji, ki se zanimajo za gospodarstvo v upravljanju Javnih zadev in za splošno blaginjo, stalno narašča. Ti ao lahko agled ostalemu svetu. Postopni socialni napredek je zajam#n Ve liki Britaniji. Rezultati našega dela, vzgoje in raziskav so vidni. Volilne zmage ne zadostujejo. V parla mentu sprejeta zakonodaja ni garancija za dosego vseh ciljev in namenov. Socialni napredek zavisi od pogona v naših srcih tn možganih. Delavska stranka mora biti organ naprednih in odgovornih volilcev " Morrison je omenil Izid ne davnih mestnih volitev v Wa-lesu In drugih distrlktlh, pri ka terih so zmagali kandidati de lavske stranke. Volilci ao po novno demonstrirali svoje zau panje v stranko. Revizija politike v ameriški coni General Clay oplazil nemike uradnike Stuttgart. Nemčija. 7. nov.— *olitika v ameriški okupacijski coni bo temeljito revidirana, >ravi poročilo. General Lucius X Clay je udaril po vodilnih nemških uradnikih, ker ne izva-ajo provizij denacifikacijskega zakona. Možnost je, da bo Clay suspendiral ustavne p.«vice, ki so bile xxleljenc Nemcem v ameriški okupacijski coni, in oklical izjemno stanje. General je nasto-)il pred člani "Laenderrata", [lavnim nemškim vladnim ustrojem v ameriški coni, katerega tvorijo ministrski predsedniki treh pokrajin v tej coni. Dal jim je 00 dni časa za dovr-šitev denacifikacije. Clay je naznanil novo vojaško odredbo, ki odvzema nemškim sodiščem pravico izrekanja od-očltev, katere oaebe so upravičene do sluib v nemških civilnih administracijah. Te pravice ao bile Izročene uradnikom ameriške vojaške vlado. Pozneje je Clay na sestanku a Časnikarji izjavil, da ne bo preklical splošnih volitev in ustavil izvajanja provizij ustav v nemških pokrajinah, če bodo nemški uradniki demonstrirali voljo in odločnost pri zatiranju nacizma. "Pred sedmimi meseci sem se sestal > vami v Monakovu," je rekel Clay pred nemškimi urad niki. "Takrat ste dali zagotovi o, da boste itorlll vse za xatr tje vseh ostankov naeisma. Besede niste drftlt. Bila je pre-zkušnja, ki naj bi pokazala, ali e nemško ljudstvo v resnici za demokracijo. Svojo doUnost ste zanemarili. Storili niste nobe nega odločnega koraka, da se za tre nacizem." Japonski otoki pod poverjeniitvom » Washington, D. C, 7. nov,— Predsednik Truman )e na/naml. da Je pripravljen izročiti Japon ake otoke, katere ao okupirale ameriške čete. organizaciji Zdru žemh narodov. Ta naj bi dobila poverjeništvo nad otoki. Grški minister apelira na levičarje Atene, Grčija. 7. nov -Kon stantin Kelkanis. minister za javno varnost. Je apeliral na le viča rje, naj od lože orožje in uatsvijo protivladnn kampanjo. One, ki se bodo odzvali apelu, je zagotovil, da n« bodo kaznovani. Amerika bo pomagala Avstriji Zvišanje odmerkov živil v ameriiki coni Dune). 7. nov .»-General Mark Clark, poveljnik ameriške okupacijske sile v Avstriji, je dejal, da bo Amerika pomagala Avstriji. On ae Je zadnjo oredo vr nil na Dunaj iz Washingtona, kjer je imel važne razgovore s predsednikom Trumanom in drugimi uradniki, Clark je na sestanku a časni karji dejal, da je dobil zagoto vilo, da bo Amerika dala posojl lo In kredite Avstriji. Odmerki živil prebivalcem v ameriški okupacijakl coni bodo zvišani v decembru Amerika bo poiiijala živila in druge potrebAčine v Avstrijo. Ge/tersl Je Izrekel upanje, da ae bodo zunanji ministri štirih velesil ns ovojih sejah v New Yorku sporazumeli glede mt rovne pogodbe za Avstrijo Po podpisu pogodbe bodo okups cljske čete odpokltcsne iz Avstrije. Amerika Ima zdaj okr'»g 20.000 vojakov v Avstriji, Rusija 60,000, Velika Britanije 28.000, Francija pa 15.000 Clark Je dejal, da bodo sme ritke čete oaUle v Avstriji teko 1 dolgo kot čete drugih treh velesil On je tudi razkril, da Je okrog sedem tisoč avstrijskih Rusija zvišala podporo materam Kampanja za porast itevila rojstev Moakva, 7. nov.—Rusija se je odločil« za kampanjo, da ae poveča število rojstev otrok. Iz te ga razloga je zvišala fte zdaj 11 beralne podpore materam. Sovjetska unija skuša zvišati število ovojih prebivalcev na 200,000,000 v prihodnjih letih. Na podlagi cenzuoa iz leta 10311 je imela Kuolja takrat 170,500, 000 prebivalcev. Na podlagi proračuna, katerega je aestavil finančni minister, naj bi aovjetska vlada potrošila štiri milijarde rubljev v oblik podpor materam v prihodnjem letu. Podpora materam lansko leto Je znašala dve milijard rubljev. Nobena tajnost ni, da Ruoija potrebuje človeško olio v Indus trijah in no poljih. Zvišanje podpore materam bo poapešilo kampanjo za povečanje števila rojate v. Znamenja ao, da bi Ruoija ra da šla preko treh mobilizacij, katere je že odredila, in odpu atila nadaljnje vojake iz arma de in jih poslala na delo v in duutrlje, Pripravljena Je tudi za dlhkuzije glede maane demo-blllzacije, če se bodo druge dr žave odločile za znižanje obo roženih ail. Kodi se, da ima liu aijo še okrog pet milijonov mož pod orožjem. Naznanilo o znižanju proračuna za obrambo je ruako ljud-otvo navdušeno pozdravilo. To je bilo tudi zagotovilo, da je Ruoija za mir, ne za novo vojno. Vsi sovjetski krogi noglošejo potrebo miru. nacistov v ječah Ti bodo poete vi jeni pred aodiiče, ki jim bodo naložila kazni. pričkanje 0 statusu trsta se je obnovilo Reprezentanti Jugoslavije in Italije govorili na seji ministrov JUGOSLAVIJA NE BO ODOBRILA MEJE New York. 7. nov.—Pričkanje in kavaanje o bodočem statusu Trota in okolice ter začrtanja nove meje »med Jugoslavijo in talijo ae je obnovilo na seji zunanjih ministrov štirih veleoil— Amerike, Rusije, Velike Britani-e in Francije. Ministri so sliša-l apele Jugoplavije In Italije. Obe driavi ota bili pozvani, naj zrazita ovoje mnenje na seji zunanjih ministrov. Sta noje Simič, jugoslovanski zunanji minister, se nI hotel o-mejlti samo na Trst. Potisnil Je v ospredje francosko linijo, ki naj bi tvorila mejo med Jugoala-vijo in Italijo. To vprašanje je bilo izravnano 8 soglasno odločitvijo sveta zunanjih ministrov in z dvotretjinsko večino glasov na mirovni konferenci v Parizu. Simič je ponovil izjavo, da Jugoslavija ne bo odobrila fran-cooke Unije kot mejo med njo In Italijo, umaknil pa Je zahtevo, da mora biti governor Trata Jugoslovan, zaeno pa j« protestiral proti podelitvi diktatorske obla ■ti governerju. On Je apeliral na zunanje ministre, ntj obnove diskusije o začrtanju meje. Ta naj bi oe pomaknila zapadno od frarroske linijo, da bi Jugoslavija dobila slovensko kraje, ki 80 ostali pod Italijo. Alberto Tarchianl, italijanoki poslanik v Washingtonu, je govoril v imenu Italije, Dejal je, da francooka linija ignorira načela oomoodločevanja prizadetih prebivalcev. Italija je sprejela to linijo kot bodočo mejo, ker ji je bila voiljena. Tarchianl je priznal, da je Trot v prvi vroti luka držav centralne Evrope— Avstrije, Ogrske In Čehoolova-kije. Te in druge naj bi dobile ovoboden dostop do luke. Na-glaail je tudi, da bi oe vprašanje meje lahko rošllo s plebiocitom in določila etnična meja. , Tarchianl Je rekel, da anglo-amerl-škl načrt glede rešitve tržaškega vprašanja Je nevaren kompromis. Ruoki zunonji minister Mo-lotov je okrcal Taichianija in njegovo izjavo označil za grof-njo. Zunanji ministri oe bodo ponovno sestati v ' petek In nadaljevali razprave o tržaškem vprašanju. Protestna stavka oklicana v Triiču Trat, 7. nov - Delavci, upoale-ni v ladjedelnicah v Triiču, ao zantavkali v zrlak protesta proti fašistični civilni policiji. Stavko oo podprli tudi drugi delavci. Mirovno koit/er«nco v Parizu Je odločilo, do Tržič ootane pod Italijo. Večino delavcev v ladjedelnicah tvorijo Slovenci Iz zaledja Uradniki britsko-amerl-ške vojaške vlade trdijo, da civilna policija zatira gangs tero-r isto v. katere tvorijo Italijanski in slovenski komunisti. Ladjedelnice so morale ustaviti obrat zaradi stavke. General udaril kritike armade Chicago, 7. nov —General E. V. Hughei je udaril po onih, ki kritizirajo armado in stroške za vzdrževanje mogočne ameriške oborožene sile Dejol je, da mora biti Amerika priprovljena na voe e< entuolnoati. Hughes oe je uatovil v Chicagu na ovoji poti iz New Yorka v San Francisco. PROSVETA r ". r .'!■' PROS VETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO DV LASTNINA fLOVEM1Z8 MARODM* PODPOWB Naročnina U Združene dršave (Ism CMcafl) oa leto. 1940 sa pol lato. $14« u totrt loto; M Cook Co- 0740 u celo leto. $3.7» so pol leto; sa Subscription teles; los the United snede 1040 I por T*«- Chicago and Cook County 1740 pat Cene oaleeov po dogovoru<-Bokopial dopisov ln lonkov «e ne vračajo. Rokoplal literarne vsebine (trtico. itd.) se vrnejo pošiljatelju le 4 slučaju, trn Je ptfleW e JUffrtUai fllti on ||fiHMt MlliUKriytl of communications id ens^lattod artlctos will not bo returned. Other manuscripts, oa »lories, ploys, poems. eto. will be returned to ten** eccompaniad by salt' Maaloe no rse. kar Una stik s PROSVETA ** Lawndale Ate. Chicago U. Illinois Hurej!—domovina je rešena— V republikanskih krogih Je te dni veliko veselje, kajti dežela je rešena pred Sodomo ln Gomoro. Republikanski "free enter-prlzerji", mall in veliki, že dolga leta niso bili toliko veseli. Kar se federalnih korit tiče, so morali od leta 1932 gledati iz daljave na stotiaoče več ali manj mastnih služb, ki so jih imeli v zakupu demokratski kolegi. Z republikanskim "landslajdom" zopet pridejo h koritom; kolikor se to ne zgodi, kajti administracija je še vedno v rokah oslov, računajo, da pridejo do njih na vsej črti pa čez dve leti, ko zopet okupirajo tudi Belo hišo. Velika poparjenost Je seveda v demokratskih krogih. Ne samo v demokratskih, marveč tudi v onih delavskih jn liberalnih krogih, ki so lomili kopja in trošili denar za to stranko, lačal za osvoboditev, zato jo bo Evasto čuval in branil. Ne, narod, ki je toliko trpel, se tako unaško boril, ne bo nikdar* več ilapec in suženj tujih imperialističnih vlad! Iz poročil je tudi razvidno barantanje za prosto plovbo po Donavi. Alfr naj Donavo domlnira-Jo Angleži, Američani in Francozi, kateri so na tisoče milj od daljeni od Donave, ali Avstrija, Ogrska, Čehoslovaška. Jugoslavija in Bolgarija? Narodi, skozi katerih ozemlje teče reka, so edini upravičeni odločevati gle de proste plovbe! Ali ne bi bilo smešno, ako bi čez noč zahtevali evropski narodi prosto plovbo po reki Mississippi? V času prve vojne je pokojni Debs javno povedal, da se narodi bojujejo tM imperializem in ne sa demokracijo. Radi svojega nasprotovanja proti vojni je bil obeojcn na 20 let ječe. toda zapora ni mogel fizično prenesti, zato so ga spustili na svobodo, nakar je kmalu umrl. V Ameriki le danes nimamo nikogar, ki C I zavzel Debsovo mesto On je Masno pike t Iran je članov unije Marines Engineers Beneficial Association CIO v New Yorku. Ta slika Je bila sneta, ko Je prišla vest. da Je bfla stavka poravnana s zmago inženirjev, nakar se Je piketna linija rasvlla v demonstracijo zmage. genij. Njegov duh naj živi, dokler ne doseže delavstvo svojih prayic. Ko se je po prvi svetovni vojni ameriški predsednik Wilson vrnil z mirovne konference, se je izrazil, da sedaj vidi, da je bila resnično imperialistična vojna. Danes pa je isto talfo. Angleži in Američaai skušajo utrjevati svoj imperializem na vseh krajih in koncih sveta. Zunanjo politiko, ki jo danes vodi Amerika, ne bi pokojni predsednik Roosevelt nikdar odobraval, kajti on se je boril za pravice vseh narodov, ne samo za velesile. Kakor vlada anarhija na političnem polju, tako tudi na gospodarskem. V deželi jc toliko živine, da ne vedo kam z njo, mesnice pa so bile prazne do zadnjega 6»pa. Ali se to ne pravi direktno norce briti iz ljudstva? Sicer pa nimamo samo pomanjkanje mesa, ampak tudi drugih življenskih potrebščin. Po radiu in časopisih vodijo propagando, čfŽ, da so pomanjkanja krivi demokrati in celo komunisti, zaeno pa obljubljajo, da bo vsega dovolj, Če bodo prišli republikanci na krmilo. 1 Vse kaže, da smo v Ameriki čezdalje bolj neumni in letamo okrog bre4 tftožgan. In tako brozgo in neumnost hočemo vsiliti drugim narodom in jim diktirati kako naj živijo in kakšna naj bo njihova demokracija. In kakšno gonjo vodijo "free enterprizerji"_ proti vsemu, kar je napredno. Kdor se ne strinja s to reakcionarno kliko, je takoj obdolžen, da je komunist. Največja gonja pa je proti Sovjetski Rusiji, češ, da je ruski komunizem danes bolj nevaren kot je bil nemški nacizem in italijanski fašizem. Ali ni to naj večja laž? Evropski kapitalizem je na smrtni postelji, ista usoda bo pa tudi zadela ameriškega kakor hitro bo prišlo do ponovne gospodarske krize, katera je v tem sistemu neizogibna. Eno je gotovo, namreč če bi se ameriško ljudstvo zavedalo svoje moči, si bi lahko priborilo pravičnejši sistem in boljše življenje. Kaj si mislijo o nas evropski narodi, ko čitajo o naši gospodarski anarhiji in pomanjkanju potrebščin, dasi smo najbogatejši narod na svetu? Kakor sem že omenil, v Ameriki je silna propaganda proti novi Jugoslaviji. Skoraj vsak teden jI očitajo kakšnega grešnega kozla. Ta propaganda po navadi izvira iz Rima, kjer nahaja veliko jugoslovanskih belogardistov in izdajalcev. Prišel bo čaa, ko bodo iztirani nazaj v Jugoslavijo, kjer bodo morali odgovarjati za svoje zločine in laži. ki Jih danes trosijo svet. Čim bolj bodo lsgall novi Jugoslaviji, rovarill proti svojemu narodu, toliko hujšo kazen bodo prejeli za svoja pro-tiljudska dejanja. Anton Jnrca. POTOVANJE NA KONVENCIJO. VTI$I. SPOMINI IN DRUGO (Nadaljevanje) Perth Chicago. IU—V soboto večer smo se tudi mi nameravali udeležiti povorke, ker pa je vlila ploha, smo obsedali v avtomobilu in v njem prebili cele tri ure. Sem in tam smo ob večerih tudi obiskali Slovenski dom, Steblajevo gostilno in še par takih prostorov^ Tako so nam potekali večeri med konvencijo ■■-"" ■■■; ................. bi bila dana prilika videti nadnaravne pojave na strani neke pogorele hiše. Ko je opazil, da mu ne verjamemo, je bil užaljen. Nato je nam pravil, da se je pred kratkim vrnil iz Italije domov ameriški vojak, kateri pripoveduje, da nekje t Italiji častijo svetnico, katera je v nje-nen življenju kof Kristus potila krvavi pot. Na misel nam je prišla Vodiška Johanqa iz naših krajev. Videti bi morali gostilničarjev obraz, ko sn>o mu povedali, da so nam znane take V nedeljo, po končani konven-j sleparije, m da smo imeli pred ciji, je bilo krasno vreme in namenili smo se proti mestu Ely-jui Za mestom Evejethom smo se ustavili pri spomeniku, ki ga je izklesal v spomin pokojnemu predsedniku Rooseveltu umetnik Bogdanlch. Tam smo posneli nekaj fotografij. Nato nas je pot vodila skozi odprto pismo, v katerem ga poziva na resignacijo. V ameriški po. Iitlki Je U sugestija povsem nov poJav-eiljenje predaednika na odstop, ker je administracija izgubila kontrolo nad kongi-esom V resnici je to kontrolo izgubil nad kongresom že pokojni Roo-aevelt po kongresnih volitvah 1IM2. Truman ga pa je imel na ______je^ pridni žil tudi Marshall Field, izdajatelj, svoji strani le za čaaa lelezntčarske stavke, ko Je zahteval kon Chicago Suna in newyorikega lista PM, ki Je Trumnnu naslovil skripcijo stavkarjev. mesto Gilbert, tower, kjer je misijonar Buh urejeval Ameri-kanskega Slovenca, končno pa smo dospeli do mesta Elyja. Mesto sicer ni veliko, je pa čisto in prikupno. Uitavili smo se najprej v neki restavracifi, kjer Je Ignac spoznal Joeva Čampo, kateri se ie izjcazal zelo gostoljubnega. Hvala, Joe Čampa! Joe nam je tudi pomagal poiskati Antona Zbašnika, glavnega tajnika Ameriške bratske zveze. Našli smo ga ravno, ko je nekaterim našim delegatom razkazoval njih glavni stan Seveda je bil nas vesel in tudi nam razkazal glavni urad ABZ, kateri sicer ni velik, vendar pa lep in zidan na skali, kakor cerkev sv. Petra. Zbašnik trdi, da je prav tako nepremagljiv kot cerkev sv. Petra. Tudi Zbašnik se je izkazal zelo gostoljubnega, za kar mu najlepša hvala! Ogledali smo si še malo mesto Ely s krasnim parkom in šolskim poslopjem, po'em pa se zopet pod o H na pot. Vozili smo po cesti št. 1, nato pa po 61. proti Duluthu. Skoro dve uri smo vozili med samimi jezeri, skozi puščavo in gozdove. Puščava je poraščena skoro s samimi brezami-in majhnimi smrekami, ob poti pa je dosti robide. Pot po teh krajih je zelo lepa, pokrajina zanimiva, vendar pa se človek počuti nekako osamljenega, ko milje in milje ne sreča kakšnega drugega avtomobilista. Tu in tam je kaka gasolinska postaja in majhna farma ter revna indijanska koča. Na splošno je ta cesta zelo osamljena, kar ti da misliti, da vsak čas lahko pri-lomasti medved iz grmovja in ti zastavi pot. Končno smo so prevozili iz hoste, potem pa se prične pot vzpenjaU ob robu hriba. Pod cesto je menda nekak narodni park, ob katerem leži jezero Superior. Ker se cesta vzpenja ob robu hriba, smo imeli krasen razgled na jezero. Na jezeru smo od časa do časa videli kak-šno ladjo, male otoke in iz je zera štrleče velike skale. Zopet so se začeli oglaševati naši želodci. V Two Harborju smo se ustavili v neki gostilni ln gostilmčsr nas je začel spraševati, kam smo namenjeni, ko *mo mu povedali, je dejal. da Je škoda, ker ne gremo v to stran (ime kraja sem pozabila), ker če bi Šli skozi omenjeni kraj, nam časom tudi mi tako mučenico. Vodiško Johanco sem tudi jaz poznala, toda ne več kot mučenico, pač pa kot spokornico za njeno krvavo potenje. V Duluth smo dospeli prav ob pravem času, ko se je delegacija pripravljala z vlakom proti domu. Dospevši v Superior, smo pričeli iskati prenočišča, kar pa se nam ni popolnoma posrečilo. Ignac, njegova žena in jaz smo dobili sobo, Lovrenc pa se naih ni hotel pridružiti in tako je prespal noč v avtomobilu. Ko smo ga drugo jutro spraševali kako je bilo, nam pove, da dobro, samo v sanjah je najbrže oddajal iz sebe čudne glasove in s tem opozoril nase nočno stražo. To je v človeški in živalski podobi. ker smo se domenili, da bo mo proti domu vozili po drugi poti, se podamo po zajtrku na cesto št. 2 do Ashlanda, po centi 13. do Ebbettsforda in naprej do Greenwooda, Wis. Pot po veČini zopet pelje ob jezerih, s!:o-zi nekaj goSČav, največ pa cko-zi krasne farme. Svet je valovit, tako da si ti zdi, da se voziš z ladjo, ki jo valovi počasi dvigajo gori in doli. Proti večeru, 12. avgusta, smo dospeli do naselbine Willard, Wis. Obiskali smo sledeče farmarje: Antona Gruma, Gregorja Seliškarja, Fr, Mrlaka in Johna Petkovška, prenočevali pa smo pri naših sorodnikih Mary in Franku Petkovšku. Tokrat je bil Lovro tako srečen, da je spal v sobi. Nameravali smo iti spat v seno, ker pa je bilo komaj dobro pospravljeno, nam je bilo priporočano, naj ne storimo tega, da je seno še vedno polno mrčesa, kateri nas bi preveč še-gačkal ponoči. Pri Petkovškovih smo bili že večkrat in so nam razmere na farmah precej dobro znane. Kakšne pameti so PetkovŠkove krave, tudi vemo, zato nismo drugo jutro tiščali v hlev, ko so jih molzli. Sitnosti pa smo imeli z Lovrencem, kajti, ni mogel razumeti, zakaj bi krave ho tele dati mleka, če bi jih on gledal. Zahvaljujemo se prav lepo farmarjem, ki so se mudili z nami. Posebna hvala družini Pet kovšek za gostoljubnost! (Dalje prihodnjič.) Helen Jereb. VAŽNO NAZNANILO Fontana. Cal. -V imenu po dru£niče št 41 SANSa *e prav lepo zahvaljujem vaem. ki so prispevali za staro domovino na večer kazanja filmov iz stare domovine. S tem so pripomnil do znesks $83. Odbor pa ponovno va* I Slovence od blizu * dal J pridejo v Slovenski dom dnT novembra ob sedmih 2V Imeli bomo priliko slišat, P| Vukcevicha iz New YorkaJ stopnika Odbora za pomoči goslaviji. Vukcevich se bo nahajal v liforniji od 8. do 15. — ' V naši naselbini bo novembra. Govoriti bo točno ob pol osmih zvečer rej pridite pravočasno in žimo, da se zanimamo za brate in sestre v stari ni. Odbor se vam že hvaljuje za vaš odziv. Za podružnico 41 SANSa: Mike Miioui ZAHVALA GOSPODINJ. SkEHU ODSEKU Ambridge. Pa.—Na tem se najlepše zahvaljujem č\ cam gospodinjskega o d s ] SND, ki so pripravile vse trebno za banket mrs. J. berger in mrs. J. Knafelcr pekje so tudi veliko krofo\ Našim dekletam pa se u ljujem, ker so sprejemale sinove-vojake pri vratih in pridno in urno stregle z j< in pijačo. Hvala tudi Sl< cem iz Alliquippe in New fielda, ker nas posetijo ob priliki. Našim fantom zdravja in veselja še mnogo Mary Rosei predsednica gospod. PLES DRUŠTVA 265 SNPJ Southview. Pa. — Društv 265 ŠNPJ bo imelo plesno lico v soboto, 9. novembra devetih zvečer do ene zji Za ples bo igraja Midofar godba. Vabimo članstvo sosednih društev. Odbor bo < dobro postregel. Na svidenj GLAS STAREGA JEDN0-TARJA IZ JUGOSLAVIJE | Prevalje, Slovenija.-Cer uredništvo Prosvete! Po do času se zopet oglaša vas jednotar. Ponosen sem r priznanje, ki ste ga napisali čelo mojega dopisa, ki je bil jaVljen 20. feb. t. 1. S termi aali veliko zadoščenje, bil sem res z dušo in tele za našo delavsko organiz SNPJ in njen časopis Prosv Globoko me je ganilo tudi ) ročilo tovariša J. Furarja, ki je nasledil kot tajnik dru SNPJ v La Sallu, 111., da nr poslal $23. Najlepša hvala d tvu Sokol 98 SNPJ in vsem rovalcem, ki so prispevali k vsoti. V našem časopisu sem čital bo Prosveta organizirala spol di 1 1947 izlet v Evropo. Ven bi me, če bi še kdaj videl k rega mojih znancev iz La S ali gl. odbornika SNPJ Sti jem v zelo zdravem kraju na roškem pod goro Peco, 600 m morjem v smrekovem gozdu, ob glavni cesti Prevalje-Celo-Lahko bi kakšnemu amerisM izletniku nudil dve sobi s tr posteljami. V naši državi ie dela z vnemo za obnovo. Vse b: še ^ a mirovna konferenca nas je kraja razočarala. Vsi naporj še delegacije so zaman, tanj samo diktira. Za nas je ogrt na škoda, ker je prcm.nil M sednik Roosevelt, ker on J«, pravičen mož in trdno veruj« če bi še živel, bi Jugoslav* segla svoje pravice, posebno ! podjarmljeni narod v Juj.j krajini in Trstu. Za Anglijo se ne cud-moj nam Amer,^ ^d.je Uke ^ ce. tista Amerika, v katero imeli največ zaupanja. * J lo boli- Šestkrat * J mimo boginje "Svobrfe ^M ki krat mi )* zadrhtek) ^ tem simbolu Sedaj ^ m sprašujemo, ^ Ami no Jo.top.nje od ke, ko »mo t* ven^r ^ skupno »tvar m toliko at Sedaj Vas fl novim letom , ^ svoje naročnike- ^ v i čital mojo ljubo n Jugoslaviji je b^Jan (DalK 1 ** r^js^oces proti sloven. dajalcem v starem kraju Priredil Mirko *ubel, tajnik SANS-a (Nadaljevanje) XVIII ^vo domobranca napram »^^aolinim žrtvam ^Smrkeje pripovedov* o Jlu domobrancev na Zu- tlrk v avgustu 1944- Takrat "T kaj ljudi poskrilo v ko-^Tu so pozneje nash po-? tovarisici Koseznijcovo in Litvo. Pri ^;vniakam Su «> ugotovili, da so Ju stroliali v spolovila- m sam je slišal, kako j* J« hudičevi partizanki ^že^raz- je H, domobranec hvalil, te budi^— i, , . glavo, pa še ni hotela crknt- Od februarja do aprila 1944 so Lnobranci pobili civiliste: (ncaVoceta, Terezijo Voce, go Zavoški, Frančiško Dular, 0 Roje, Tilko Roje ml., Aloj-Hotne, Amalijo Hotne, Lju-Hotne, Melito Hotne, Sonjo Staneta Kelšina, Mimo k, Franca Pirca, Anico ček, Dragico Jerše, Anico j, ielo Jeriš, Albina Peha-Antona. in Franca Rusa, Smrke, Maro Črnigoj, ufca, Marijo Avhelj, Lju-Debeljak, Frančiško Henig-Marijo Drešek st. — Karo-Lasnik in njenega 9-letnega Jurčka, ki so mu vpričo štrli nogo in obe roki. Priča Smrke je bil navzoč pri teh nedolžnih žrtev. Na Franca Pirca. Albina Pa In Antona Rusa ao ugo-rubile lobanja in porost-a. France Rua Je bil toge, žena Smrketa jo Imeli M roki poščipano prate •trto roko do komol-porttana prsa In od vratu prtom 20 cm globok vbod- 1 srnam ter popolnoma raz-lobanjo. 0 nečloveškem divjanju do-ev v Žužemberku je ovala Anica Zalašček, okupacijo stanovala v berku. Vsa dvorana .je tez diha poslušala prepro-tragično pripovedovanje e, ki je bila priča mnogim iom domobranske zverine, žrtvami je bila tudi Anica, hči ij je bil namen tega pričali Dokazati seveda, da so do-ci in belogardisti res ni-borili "za vero in cerkev", eč za svojo nadvlado nad *?m, ki se jim je upiralo podpiralo narodno osvobodil wj«ko. Poleg tega pa je wmen razkrinkati zverin-P°četja voditeljev in činite-bh zločinov, ki so pobeg-n* vamo v tujino, odkoder ^ejo "usmiljenja" med "Limi naseljenci v Ameri-*umetno, namenoma osnova-nmpanjo, kakor je bilo raz- prejšnjih poročil. ^Jprej bom povedala o ne-štajerskega partizana," Pncela Zalaščkova. "Imela je * Janeza, s katerim je sta-v Žužemberku. Zadnji ** umaknila v Stavčo vas '1V* izdana in domobranci J Pripeljali nazaj v Žužem-Ko »o ju peljali mimo a skednja, je bil v njem Po domače Skindrov oče. •JildeI' £ak° so uslrelili nJ° P^: Z°no SO najprej za- Po Rlavi, otrok pa je Pu«»te mamico!' Domo-je udaril tako močno da mu jQ je naenkral »tonil. Oba so nato u-■»teBilL Kasneje sem FUzkopu njenega in otro- ' trupla Malo stran od te J? b!l Jarek, v katerem iJL k0p*nih doset Uudi. V B^ili zakopani tudi čico začeli vbadati v prsa. trebuh in noga.' Verico Pire sem videla, imela je samo še Sest zob v ustih, drugo je bilo vse razbito. Vsi so bili strašno mučeni. Malo stran je ležala Marija Smrke, popolnoma staljena v prav majhni jami. Dr. Debeljak je pdgrnil obleko in zagledal, da Jo imela prsa odrezana. Malo stran je bil Franc Pire in Albin Majhen. Prste na ©boh rokah ln nohte Jo imel od-ftčipljono, spolovilo odrezano, o-bo useai odsekani, p pripovedoval nek domo- tC,^11 pri muče- 'la! vam bom vse. kar W meni že itak ne more ^J?rnaKati. Nai oficir mi ■ nt! "kurlm * p** lJ?' r>-l mi i. J#kUtl# rU) )lm močno % . Nt tla loftali ob« ■ *'elenl v somi,«,. Zl_ w « njimi. Po- malo tanjil kot ** Ltt* »o Piivote! 10 •<> Umi žaro6e pati Napisal Donald Bell V prvih dneh zasedanja splošne skupščine Zedinjenih narodoV se ni pripetilo ničesar posebnega—in to je dobro zamenje. Oni, ki so iskali v New Yorku kot v zadnjih tednih v Parizu mate-rijala za hujskanje na vojno, so bili iznenadeni in niio našli nobenih novih dokazov za svoje govorice. Najmlajše malenkosti vzbujajo pozornost. Tako na primer je bilo dejstvo, da se je ga. Roosevelt razgovarjala par minut s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom, prava "novica", prav tako kot je bila senzacija, da je Molotov po govoru predsednika Trumana stopil k njemu in mu čestital. Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Višinski, ki zna biti Uko trmast, je presenetil svoje tovariše v upravni komisiji s svojim izredno popustljivim in prijažnim nastopom. Bil je seveda proti temu, da se po stavi razpravo o pravici veta na dnevni red, toda ker je dobro vedel, da njegov odpor ne bo mnogo pomagal, se ni pokazal posebno razboritega. Predsednik Truman je bil že prej izjavil, da "niti pravo veta niti večina pri glasovanju ne more svetu zajamčiti trajnega miru, ker ni najti nikjer nobenega nadome stila za sporazume, katenh določbe so sprejemljive za vsako gar." To je pomenilo, da Zedinjene države ne bodo skušale odpraviti vetno pravico, a Britanija, Francija in Kina so bile tudi že naznanile, da ne bodo zagovar jale ukinjenje veta. Čemu torej mnogo debatirati o stvari, ki bo končno na vsak način obveljala v ruskem smislu? Splošna skup ičina ne more odpraviti prava veta—vse kar more storiti, bi bilo, da predlaga varnostnemu svetu, da to pravo odpravi. To da zadnjo besedo mora imeti varnostni svet. A Um ima Sov jetska unija po sedanjih doloc bah pravo veta, tako da ji je brez nadaljnega mogoče debato prekiniti in preprečiti vsako spremembo. Prijazne geate so bile proste te prve dni. Svoj največji izraz ao našle v tem. da sta »ovjetsk ambasador Novikov in na mest mk zunanjega ministra Andre Višinski uradno prisostvovala mali v katedral, kot predstavni ka Sovjetske unije. Vsakomur je znano, da raz merje med Vatikanem in Krem churchill toži adamiča inom ni posebno dobro. V«ded tega ni bilo nobene potrebe za to, da bi Sovjetska unija sprejela povabilo cerkve, da "zaprosi božjo providnost, da podpira napore delegatov na splošni skupščini". Le 33 od 51 dežel, članic Zedinjenih narodov se je lie slavnosti udeležilo. Med odsotnimi so bile muslimanske de-iiele, Kina in nekatere protestan-lovske države kot na primer Danska. Sovjetska delegacija je želela povedati s tem, da se je udeležila slavnosti, da je njen spor z Vatikanom popolnoma političnega značaja ter da se ne tiče katoliške cerkve kot take. Višinski je najbrie želel dokazati svetu, da Sovjetska,unija ni več antireligijozna dežela. Tudi je treba smatrati kot poizkus za po-mirjenje. Razven tega razmerja med vzhodom in zahodom, katerega napetost so »kušall ublažiti, so delegati na skupičini pokazali tudi veliko spravljivost v zadevah kolonijalmh narodov. Ga. Pandit, načelnica indijske misije in sestra Nehruja, in predstav nik Liberije, vnuk nekdanjega sužnja, sta bila izredno lepo sprejeta. Delegati onih dežel, ki so gospodarice kolonij, niso pokazali nobene nejevolje. Ga. Pandit je napadala koloni-, jalm sistem vsepovsod na svetu. Podprla je v svojem govoru ru ske zahteve, da naj se okupacijske armade umaknejo iz vseh prej prijateljskih ali nevtralnih dežel. Njen govor »o z veliko vnemo pozdravljali predstavniki Irana. Iraka in Egipta Ko Je končala svoj govor, m §e trli predstavniki teh dežel in Kitaj ske okrog nje, da Ji 6«rt.U)o toda britanski predstavnik Je bil še hitrejši in je bil prvi, da Ji poda roko in Ji čest.ta v imenu britanskega imperija. Nikdo seveda ne verjame, da bo to prijateljsko razpoloženje trajalo. D plomatične borbe sr bodo začele in bodo vroče. To da nobenega dvoma ne more bi Tožbe so na dnevnem redu. Listi so dnevno polni poročil o tožbah, tožilcih in obtožencih vseh vrst, ki zbujajo lokalno zanimanje. Toda senzacija svetovnega značaja je vest. da je bivši premier Velike Bvitanije Wm-tton Churchill vložil fožbo proti Louisu Adamiču, SA^Sovemu Častnemu predsedniku. ter tvrd-ki Harper A Brothers, ki je ;a-loiila njepovQ najnovejšo knjigo "Dinner at the White House". Vsebina obtožnice n«m ni znana. Lahko pa si jo omisli vsakdo, ki je prečital in se poglobil v snov "Večerje v Beli hlŽi". Adamič je mojstrsko naslikal Churchilla: torija, imperialist^, ki si je nadel nel^o "vzdržati imperij za vsako' ceno", Churchilla—borca proti fašizmu in nacizmu, ki pa je obenem držal v svoji pesti skoraj polovico sveta . . . Senzacija je tem večja, če upoštevamo dejstvo, da je bil Churchill svojeČasno vodilna osebnost na svetovni pozornicf, vladar skoraj polovice sveta, toži pa za razžaljenje časti, blatenje karakterja, misreprezentacj-jo in ne vem kaj Še vse drugega, navadnega slovenskega priseljenca, podržavljenega Ameri-kanca, uspešnega pisatelja, ki se je drznil zapisati svojo sodbo in mišljenje o britanskem premi erju, ki je sam povedal vsemu svetu, da ni njegov namen predsedovati ob raz^ulu brltskcga imperija. Toda dasi ima ta tožba zna-čaj#izvojevati si na sodniji osebno zadoščenje, je bčivldno globljega pomena, političnih implikacij. Churchill-Človek ni važen; Churchill-pojiltlk in diplomat, prvak med ekiponenti imperializma, Churchltf-torij pa je nadvse važen. Adamičeva slika Churchilla je impersunifikaofyu kapitalističnega imperializma, politično-ekonomske ideologije, ki ne zaostaja, če ne prednjači nacifašistični ideji, da ao le gotovi narodi poklicani za svetovne gospodarje, drugi )im pa morajo biti podvrženi. Ckspremier Velike Britanije je v svojem ful-tonskem govoru jasno povedal in predsednik Truman mu je ploskal, da je le anglo-sajuon-ska rasa zmožna vladati ta pregrešni svet. V drugih govorih je naglasil slovansko nevarnost, ki jo je treba po niegovam mnenju zatreti v kali. taki izrazi so klici na vojno. Sovjetska zveza se ni predolgo obotavljala in zvala Churchilla prvaka vojnih hujskačev. Adamič je v svoji "Večerji v Beli hiši" točno analiziral ves Churchillov politični karakter in podal razloge, zakaj je tu in tam užaljeni eks-premier bil pripravljen braliM se celo s Stalinom in Titom in i "komunisti", da je rešil, kar se je relit i dalo. Churchillu gotovo tudi nI lju bo, da Ima "Dinner at the White House" dobro cirkulacijo tudi \ Angliji, saj so Jo prejele najpro minentnejie osebe, vključlvii vsi člani britanske vlade in par lamenta. V Združenih državah so jo kritiki pohvalno ocenili, dasiravno so gotovi katoliški krogi Izrabili svoj cerkveni položaj in vplivali na gotove knji game, da knjige niso razproda jale.' Večina snovi te knjige Je po vezana z ozadjem, • katerim Je imel opraviti tudi SANS. Radi tega ln pa radi tekoče tožbe Je CriporočlJlvo, da Jo čita vsakdo, 1 mu Je mar pretekla, tekoča in bodoča politika. ("Dinner at the White House" se prodaja po $2 50 in Je na pro daj pri avtorju: Louis Adamič Milford, New Jersey, in v več jih knjigarnah. Naročila spre jema tudi SANS ) sveta. Primerne uvode je spisal predsednik Etbin Kristan, ki je oba zapisnika tudi uredil. Poleg zapisnikov vsebuje knjižica tudi vsa imena delegatov kongresa in konvencije, ter imena društev in krajev, ki so jih *a-atopali. lztisi se prodajajo po $1.00. Naročile jih pri krajevni podružnici SANS-a in če te ni v vaši naselbini, pošljite naročijo in denar v SANSov urad, Ker je za občo prodajo namenjenih le omejeno število izti-lov, bodo dobila prednost le tista naročila, ki prihujaio od delegatov in oseb, ki so prisostvovali bodisi kongresu ali konvenciji. Z naročili se nuj ne odluša. Mirko G. Kuhol. tajnik. Avstrija bo dala Slovencem4kulturno avtonomijo9 Dun»J. — ONA — Iz zanesljivih virov prihaja vest, du jo avstrijske uradne kroge nedavna izjava maršala Titu, da bo Jugoslavija zahtevala /ase vse one predele Koroške, nu kutorih prebivajo strnjene mase sloven-tkega naroda, tako prestrašila, da se je vlada odločila ugoditi Slovencem v toliko, du jim bo dovolila kulturno avtonomijo. Načrt, o katerem je zvedela agentura ONA, je bil buje izdelan od koroške vlade in se tl&e •trogo le kulturne avtonomijo. ?renotno je ta načrt nu razpravi koalicijskih strankah, ki se-stavljajo sedanjo avstrijsko via do. Nekateri prvaki političnih strank gredo tako daleč, da trde, da bo maršal Tito skušal ustvariti poseben "de facto" položaj, čim bi se angleške sile umukni le Iz dežele. Iz tega razloga bodo te stranke zahtevale, du an gleške okupacijske armade osta fiejo v deželi, ln to navzlic te- ■ I hS «- s j \Y Trygve Lia. glavni tajnik Zdrukenlh narodov, ki Je v svojem pcročllu zbornici vehement-no oilgoaal ipanakl kleroiailstlč-ni reiim. Dejal Je. da bo "stalno povzročal nezaupnoat ln razprtije med uatanovltelji Zdruit« nlh narodov, dokler bo obstajal." Zbornico Je poaval. naj kaj ukraqp za airmoglavljenje Francovega rešima. mu, du je tak predlog med ljudstvom zelo Nepriljubljen. Figlova vlada se odločno pro-tlvi vsakemu plebiscitu na uv-stt ijskem ozemlju na Koroškom, todu bo kljub temu v kratkem naznanila, du naj se popišejo vsi oni, ki so "pripadniki slovenske kulture." Zavezniški kontrolni svat bo buje povabljen, du pošlje svoje predstavnike v vse o-ne okraje, v katerih se imu vršiti v bližnji bodočnosti to popisovanje. GUsovi iz naselbin (Nadaljevanja s I, atranl.) za želj en, sumljiv list in me je radi tegu še oblast imela na piki, List so mi večkrat v Ljubljani nu )M>šti zaplenili. Dunes pu hmn svobodni ln se lahko Prosvtti vsakdo odkrije, ker to jo delavski list, ki zastopa vedno It* de-luvske interese, V zuiloščvnje mi Vnovčenje letošnjega pridelka hmelja Ljubljana!—-Dne 15. avg. so hmeljarji v Žalcu razpravljali o letošnjem pridelku hmelja. Pričakuje sv zelo dober pridelek in sicer 6500 do 7000 metrskih sto-tov hmeljl najboljše kakovosti. Kakor se zdi bo naš pridelek v letošnjem letu po svoji kakovosti najboljši v fivropi. ,' Izgledi za prodajo našega hmelja pri Uveli gjuvnjh kupcih v Angliji in v Ameriki sicer niso najboljši, vendarle pa je go,-tovo, du bo lepo obrano in pravilno sušeno blago vedno našlo kupca po donosnih cenah. Sal je že sedaj obye?no rezerviranin nad 4000 meterskih stotov našega hmelja nove letine, v trgovskem sporazumu s llolandsko pa je določenih za prevzem Še nadaljnjih 1000 meterskih stotov. Tudi letos bo zadruga enako kakor lani čim bo blago godno za. prevzem odpoklical« pridelek. ki ga bodo zadružniki pripeljali strnjeno po vaseh in bo izplačala za vsak prevzeti kilogram na račun 30 din. Plačilo obiralcem hmelja bo 4 din pri hrani in 6 din brez hrano za zvr liani mernik lepo obranoga hmelja. i Je, da sem bil nokoČ agitator Pro-svete in organizator SNPJ. Zaključujem in pozdravljam vko svoie znunce in prijatelje. Smrt fašizmu—svobodo narodu! Ignac Volk. DOPISNIKOM IN ČLANOM!, JEDNOTE Kadfr pišeta Proavall aH ▼ glavni uraf SNPJ. ne popablJP v naslovu napravili poštne Številke 83 za beaedo "Chicago". Na kuverti vselej aaplilt^i Chicago 89. Ul. To bo olaJialo dalo na člkaikl polji, nam Pf P* s polilo doatavllanle polt« V Proavall ao dnevne avetev* ne ln delavske vaait AU lik Sltate vsak dsa? •••while dinner Cooks Electrically3 Zapisnik Kongresa ia prve konl vencije SANSa V uradu SANSa (3935 West 20th Street, Chicago 23, III.) «• sedaj dobi lična knjižica, broje-ča 100 strani, pod imenom "Dvoji pomembnih tf>orov šmerUkth Slovenctv v vojnih tetih lf42 tn 1944", ki vsebuje popolna zapisnika Slovenskega narodnega ti o tem, da ao mnoge delega cije pokazale veliko zmernost, ko niso govorili o tem, kar Jim ja najbolj važno Nikdo ni ome ml Dardanel, ali Trsta, ali Po-donavja,—^OH A. 1 M >}a Bofttčna liata bo čekirana več tednov v naprej tetoa. hvala sa to ere mojemu električnemu štedilniku. Ko se nahajam v mestu tekali darila, ae koailo doma samo kuka. Ko pridem domov, ob fcaau kosila. Je ko silo kuhano in pripravljeno sa sorvlratl." Da. le tedaj ako kuhate na avlomatlčon električni način, lahko daate vaš popoten obod v poč. naatavlte kontrololke ln pozabite tol Peč ae sama avtomatično vige, kuka čas, ki ga vi določile In ao aama ugaane. Z avtomatičnim eUklrlčntm štedilnikom vam ni treba skrbeti o kuhanju ... celo kadar nlale doma. da bi pastla na Jedila. Vi rabite vam priljubljene recoplae . . . pravilni čaa in temperatura kontrolira Jamstvo ptrtekino "racepUne knlU*" uapoh vsote). Napravite načfl aa bresakrbno avtomatično električno kuhanje kmalu. Elaktrlčnl štedilniki ao Inatallra-nja prosil v vsaki eno. dve alt tri drušlnaki popoteoma residence I hUl v Chicago kj zdaj rabilo Ediaon poslu go OgUjte si nove električne Atedllnlko pri vašom trgovcu ali pa v blilnjl Ldlaon trgovini. COMMONWEALTH EDISON COM PANT PROSVITA V ZALI Dr. IVAN TAVČAR t (Nadaljevanje) ' - II. • Jernač izpod Skale pripoveduje: Kej naj vam govorim in pripovedujem? Kmetje smo siromaki, in sicer največji takrat, kadar se ženimo, kakor se ženi divji petelin na smreki. Samo na svojo kokoš misli in na drugega nič, in čim več jih ima, tem večji siromak je. Da se nas Bog usmili, tudi človeka se— vssj enkrat v življenju, včasih tudi večkrat— prime nekaj takega, kar se pomlad za pomladjo prijemlje divjega petelina, da ničesar ne vidi in ničessr ne sliši. Čemu bi tajil—tudi mene se je prijela takšna bolezen, in saj veste kakšen je konec. Davi je prišel gospod Andrej in je ustrelil petelina z veje in mu vzel življenje. Pojdite pa nekaj dni pozneje na mesto, kjer je prej pel ubiti petelin, pa ugledate, da sedi že drugi na veji, in kokoši pod njim ga poslušajo takisto veselo, kakor so poslušale onega, ki ga je danes kresnil gospod Andrej! Tsks je, in kdor pravi, da je drugače, ta laže! Vsaj pri nas kmetih je taka, kako pa je pri vas, gosposkih ljudeh, ne vem. Pa slišim, da ste včasih brezpametnejii od kmeta, kar je tudi lahko mogoče. Torej taka je, in jaz pravim, da je slaba ns svetu in da bi bilo morda dosti bolj*, če ne bi bil gospod Bog nikoli ustvsril ženske. Morda pa je tudi dobro, da jo je ustvaril, in gotovo je, da se z Gospodom Bogom, najsi ne pripušča svojim mašnikom, da bi se ženili, tukaj ne bom tožaril in pravdal. Kar sem hotel povedati, to je le toliko, ds bi bilo zame, Jemača izpod Skale, bolje, če bi Bog ženske nikoli ne bil ustvsril. Pri tem pa ostanem! Saj vsi veste—mftrda gospod Andrej ne— drugi pa vsi veste, d* sem imel z Zalesnikovo Reziko nekaj opraviti. Mlad sem bil, zdrav sem bil, pa sem komaj čakal prilike, da bi skočil na vejo in pri^l peti, kakor poje petelin v Zali. Nepoštenega ^i bilo nič, ali še danes— gospod Andrej ,nikar, ne zamerite, da kolnem —pravim: Vrag vzemi tiste čase! Dogodilo se je pa takole: Doma sem v Pod-lesju, in Zalesnikovi so nam sosedje. Oče ni živel v posebni obilosti ;samo ob velikih praznikih smo jedli meso; drugače pa nam je dostikrat pošla sol, in v mošnjici ni bilo beličs, ds bi se bila zopet kupila. Sok je opravljal svojo službo dan na dan v Podlesnikovi koči. A to je poštenjak, naš sok, in najsi je še tako voden in redek, poštenjak je vsekdar, in če bi bilo po mojem, pa bi mu postavljali znamenja okrog potov, temu odrešeniku gorjanskih rodbin! Streha v Podlesju je prihajala od leta do letq slabša; pod njo se Podlesniku ni množilo imetje, pač pa smo se mu množili otroci, ki smo kakor mladi zajčki skakali okrog hiše. Oče in mati sta delala in se Že sključila od samega dela, da se mi še sedaj zaamilita, kadar se ju spomnim. Kaj imajo taki ljudje od življenja, to sam Jezus ve! Mi, otročaji, pa smo živeli ob soku, in zdajci sem zrastel do korenjaka, da sam nisem vedel, kdaj. V Zalesju pa so imeli aamega dekleta in bo-gatl so bili. Deaet glav lepe živine in tudi še nekaj na posojilu. Prijatelji nismo bili ž njimi, ker sta berač in bogatin malokdaj prijatelja. Tudi smo nekdaj pravdali zaradi malovredne-ga brega. Nič ni bil vreden tisti breg, in če si vsako leto vso travo potrgal z njega, ni bil poln koš! Pa smo se vendar pravdali in srdito smo se tožarili, dokler ni šla kravica iz hleva v Podlesju in je ni bilo nikdar več nazaj. Breg pa je vzel Zalesnik, in vsako leto nastrže koš trave z njega. Jaz vam pa rečem, pravdal se ne bom; pravica je lepa reč, lepa reč je pravica, pa bodisi kakor hoče, bogatin lažje dobi pravdo kakor berač, in to je, kar sem vam hotel povedati! Od tistih dob je Podlesje pisano gledalo na Zalesje, in izpregovorili nismo, če smo se kdaj pečali! Pa mi je bilo dostikrat žal, in vselej takrat, če sem se srečal na poti z Zalesnikovo Rezo. Kaj bi mi pravili o teh deklinah, ki jih imate sedaj v pogorju! Malo gosposko se ošemari in v cerkev pride, da človek misli: gospodična je prišla iz mesta. Spredaj nič, zadaj nič, in škoda je, če človek samo enkrat glavo obrne za njo —da ne govorim o pregrešnih mislih, ki so proti takemu otročaju sploh nemogoče! Pa saj vsi —rfzen gospoda Andreja, kateremu bodi v tem vsa čast—vsi torej dobro veste, pri čem smo, In čemu bi še govoril? Če pa vam pravim, da je bila Zalesnikova Reza tiste dni res zala, govorim resnico, in malo je bilo gorših od nje. Ali pa nobena! To, kar živi dandanes, to so smeti, zgolj smeti. Reza pa vam je bila zlato, in vsakdo se je je lahko veselil, kakor se veselimo vsakega božjega daru. Ne govorim zato, ker me je nekaj časa rada imela; kar je res, to je res, in še danes, ko sem star in brez cene za dekleta, pravim in govorim: Zalesnikova Reza je bila tiste čase najgor-ša izmed vseh deklet. In pri tem ostanem! Tudi ne tajim, da bi mi ne bila všeč. Všeč mi je bila, in rad sem jo že imel, preden sem govoril ž njo. Otroci smo prej tuintam kaj izpregovorili; ko pa smo bili starejši, nismo več govorili, in ker so se starši grdo gledali, smo se gledsli takisto otroci. Če mi je prišla naproti, sva se obrnila, ali po resnici povem, da mi je v srce dobro delo, ko sem stopal mimo nje. Ej, kaj bi govoril! Bodisi že kskor hoče, lepi so časi, ko se mlademu človeku užge srce, da je hipoma vse v plamenu kakor slamnata stre-hs, če vseka strelja vanjo. Poguma, da bi bil z dekletom izpregovoril-— z besedo se pri ženski vse opravi—tega poguma, se ve, nisem irneL in samo v cerkvi—Bog mi odpusti greh!—sem se zamaknil tuintam v njen obraz, ko je takisto ponižno in pobožno sedela v klopi ter vestno poslušala, kako je gospod z leče oznanjal, da je ljubezen med žensko in moškim prepovedana, ker se iz nje na-pravlja greh in pregreha. Moje srce pa je bilo takrat trdo in kameni-to, in na pobožne opomine s svetega kraja sem neprestano odgovarjal sam sebi: "Kaj bi govoril, ljubezen je prav tako od Boga kakor vse drugo na zemlji; in Če bi me Zalesnikova Reza le hotela, takoj me ima, če bi le hotela!" Od takrat je minilo dosti časa, danes pa vem, da ni vse, kar je v ljubezni, od Boga, in da ima vrag dostikrat svojo roko vmes! In pri tem ostanem! t'Oaije prihodnji«.) sasfcss i Oklopni violi Poveljnik oklopnega vlaka je dal ukaz. Strojevodja je pritisnil regulator. Para je siknila. Vlak se je ftočasi premaknil. Ponos železniških delavnic v Zvolenu je odhajal v boj. Oklopni vlak je spremljal pomožni vlak. Oba sta dirjala proti Ban-ski Bystrici. Ko sta zapustila Zvolcn, Ju je pozdravilo svetovno znano kopališče Sli**. Mežikalo je z dolgimi vratami oken Palace-hotela pod Kremnickim vrhom, kjer Je čepelo kopališče Kovačova. Obe kopal||či sta služili junaškim branltejem: Sliač vojski, Kovačova partizanom. Na letališču Tri hrasti je bilo ži-vahno vrvenje. Slovaška letal-aka divizija je bila neprestano v akciji. Porazmeftčena tudi na drugem letališču, v Žolni, ki ga je ljudstvo napravilo že med vstajo, je vzletala in se vračala neprestano iz boja. Tri hrasti so se za večno zapisali v zgodovino slovaške narodne vstaje. Vlaka sta sopihala ob reki lironu navzgor. V Banski Bystrici je oklopni vlak "Maaaryk" postal S tem je izrazil spoštovanje vladi, ki Je oživila veliko demokratično misel. Vpisovala je novo stran zgodovino Banske Bystrice. V Podbrezovi ao navdušeno posadko oklopnega vlaka pozdravili dimniki žeieaaren in trdi obrazi delavcev. Prepoznali ao v oklepih svoje delo. Po široki gornjehronaki dolini so pragi i v Brezno. To kmečko mesto Gornjega Pohronja je pr- vo odprlo vrsta sinovom slovaških gora. Jutro je vstajalo iz rdeče zarje na vzhodu. Ob zori so presenetili sovražnika. Iz neposredne bližine so spustili nanj točo krogelj in granat. Toda sovražnik se je hitro znašel. Ni se pustil kar tako zlahka prepoditi z utrjenega kraja. Odgovoril je z ognjem. Razdivjal se je besen boj. Silen sunek oklopnega vlaka je zlomil odpor prednjih položajev. Sovražnik se je začel umikati is svojega brloga. "Maaaryk" je s to zmago spet povezal obkoljene enote. Zadela sta ga dva strela is protitankovskih topov. Toda Ahilove |)etc mu niso ranili. Po izvršitvi naloga se Je lahko umaknil, da pozdravi rane v zvolenskih delavnicah. ..... Prvi ognjeni krst Je 'Masaryk' odlično prestal. Vsa posadka je žarela od veselja. Pa tudi drugi. Tudi ljudje ob progi, pro stovoljci in vojaki, poetavljeni na bojne odaeke. Tudi civilno prebivalstvo se je mešalo v pozdrave: MHura!M "Slava!" "Naj živi Maaaryk!** Metali so čepice v zrak. ploskali, žvižgali in celo s tekanjem ob vlaku dajali izraza svojemu veselju. Posadka Je bila ponoana, da Masarykova pravica zmaguje Prinesli so na fronto novega du* ha. Novega poguma. Nove pobude silam, ki an Jih oalabili izčrpavajoči boji. Pobuda j« morala sedostovaU ga bo spel* pridobila nazaj. Kakor hitro se srečajo s spremnim vlakom in si nalože zalog, se bodo spustili v nov, odločujoč boj. Sovražnik je neprestano napadal. V dežju strojničnega in minometnega ognja je posadka nosila vodo za stroj iz naj bližnjega potoka; prelagala je strelivo. Potem ko so naložili najnujnejše zaloge, so se morali zopet zateči pod varovalna krila oklopnika. Nevarnost je rasla, a vlak je moral tičati na istem mestu. Poveljnik oklopnega vlaka se je šel med tem, ko je moštvo vlak zalagalo, dogovarjati o skupnem napadu s poveljnikom pehote, ki se je nedaleč stran zakopavala. Minute ao rasle v večnost. Grozila ao, da bodo o usodi oklopnega vlaka odločile prej, kot se bo njegov poveljnik vrnil. Granate so se razletele ob progi. Metale so v zrak kopice zemlje. P£ eksploziji ao ostajale globoke jame. Mine so prhale ko divje mačke. Oblački dima so se dvigali jiad zemljo, kamor so padale. Zemlja se j« kopičila v krtine, kjer so orale strojnice. * r ; » K vlaku je tekel poveljnik. Zakrival si je obraz z roko, groza ga je prijemala pred tem, kar je videl. Metal se je na tla in čakal, dokler ni piskajoča mina padla na zemljo. Iskal je kritja v lijakih granat. Bežal je po vseh štirih, se plazil po kole-nih in laktih, da bi čim prej dospel na svOje poveljniško mesto. Vsa posadka je gledala njegpv boj na življenje in smrt. Sovražnik je • moral imeti opazovalnico blizu. Videl je vse njegove premike. Točno je meril nanj, toda poveljnik se je izognil vsem njegovim strelom. Pritekel je do vlaka živ in zdrav. Odrinili so oklep in ga potegnili v vlak. , Posadko j«' zopet obšlo čustvo gotovosti. Ppyeljnik je sedel v topniškem vozu. Od tu je vodil vlak. Strojevodja je dobil ukaz: "Naprej l* ' Moštvo pri topovih in strojnicah pa: f * "Ogenj!" » Velikan st je zopet premikal pod Kralovo goro. Korak za korakom je pridobival izgubljeno ozemlje. Mahal je okoli sebe. Zopet je zrastel in spet so se mu okrepile stte. Razjarjen je vračal -sovražniku za čas svoje izčrpanosti. ,Mrvll je vse, kar je prišlo pod pest njegove jeze. "Masaryk" je zopet opogumil pehoto. Zaregljalo je njeno orožje. Spet se je spustila v boj. V oklopnem vlaku je poveljnik dajal ukaze: "Naprej! Naprej! Ogenj!" Iz slovaške partizanske povesti: Junaki, spisal Jožef Hutar, 1945. na in ustreljenih je bilo 15 talcev. Vas je dala naši osvobodilni vojski dva komandanta brigad in 26 borcev. V Zapotoku je 21 kmetov, ki imajo zemlje po 5 do 30 ha. Kmetje, ki so med vojno izkusili, da je samo v slogi in skupnosti mop, so si sedaj ustanovili zadrugo za skupno obdelovanje zemlje. V zadrugo so vstopili vsi kmetje iz Za potoka in 5 kmetov z /Visokega. Zadruga ima ob ustanovitvi 26 kmetov in okoli 400 ha zemlje. ' Kmetje, ki so vstopili v zadrugo niso bili agrarni interesenti. Razni mali oglasi Rasni oglasi petek, 8. nqvemrr a 1w( splošna hišna dela dni na teden. Nič kuhanja. Malo pranja; ni stanovanja. Southside. k Telephone: HYDE PARK 9136 par srednje starosti Moški za kuritev furneca in ženska za splošno čiščenje. Dobra plača in proeto 2-sobno stanovanje. Telephone: MOHAWK 0624 dotlej, da se "Masaryk" spet vrne. Y Zvolenu so se vsi lotili dela. Kar na mah je bil "Masaryk" spet na trdnih nogah. Pognal se Je v nove boje. Sovražnik si je na vse načine prisadeval, da se polasti Gornjega Pohronja. Zbral je veliko množino protitankovskega orožja. Z njim se je prebijal na od aeku Nova Maša-Helpa. Boj se je začel proti jutru še v temi. Švigali so strašni bliski. Odmev divjega grmenja sc je odbijal od pobočil Kralove gore. "Maaaryk" je vihtel okoli sebe ognjeno sekirico kakor hajduk Janoftih Krogle in drobci gra nat so odskakovali od hrbta njegovega oklepa. Odbijali so se in sesljali ko razdražene ose. Velikan se je razmahnil pod Kralovo goro. Stresal je raz sebe vsiljive pedenj možičke ko muhe. Toda bilo jih je veliko. Neprestano ao rojili novi in novi. Prizadevali so si, da bi ga utrudili, da bi s utrujenostjo uspavali njegovo obrovsko telo d i bi potem zvezali njegovo alio. Toda velikan se je branil, da al Je začel sevati od isčrpanoati kajti boj je trajal neprestano deaet ur. Umikal se je počaai na varnejši kraj, kjer bi moge nabrati novih sil. MMasaryk" je kril umik svoj pehoti Municije je zmanjkova lo. Na stroju Je manometer pa dal. Vodoznak je kazal naj minimalne) šn množino vode. Posadka je vrgla v srak progo. Odpovedala se je koeu osem-1 Ija po junaškem boju, upajoč, da Prva kmetijska obdelovalna zadruga v Ljubljanskem okrožju Ljubljana. — V vasi Zapotok pri Turjaku so ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo. Ta vaa je med vojno izredno mnogo pretrpela, bila je vsa poruše- Zahvala za presenečenje Iskrena zahvala vsem prijateljem in sorodnikom, ki so nama priredili tako veliko preaenečenje ob priliki proslave 25-letnice najine poroke v soboto dne 26. oktobra 1946. Hvala za krasni šopek cvetlic okrašen s 25 srebrnimi dolarji, kakor tudi za vsa darila. Za naju je bilo to presenečenje tako veliko, da ne najdeva dovolj primernih besed, s katerimi bi se vam, dragi prijatelji in sorodniki, dovoljno zahvalila. V prvi vrsti se zahvaliva sestri in svaku Louisu Saje in njihovemu sinu Louisu^Jr. in hčeri Mary, ter najini hčeri Lydia in sinu Joevu, ter mr. in mrs. Anna in Martin Gorišek, mrs. Mary Poklar ter sinu, mrs. Louis Evaftich in sinu Edwardu. za dobro kapljico, s katero smo se zabavali do ranega jutra. Nadalje prisrčna hvala: mr. in mrs. Joe Chandek in sin, mr. in mrs. Joe Evanish in hčeri, mr. Andrew Eva-nich, mr. Frank Chandek, mr. in mrs. John Starich in sin, mr. in mrs John Kokel, mr. in mrs. John Bačun, mrs. Mary P. Bozich, mr. in mrs. Joe Kranc in sin, mr. in pirs. Herman YurkiČ in sin, mr. in mrs. Anton Udovich in sin, mr. in mrs. Jacob Bozich, mr. in mrs. F. S. Ermenc, mr. in mrs. Steffen, mr. in mrs. Louis Duller, mrs. John' Evanich in sin. Lepa hvala muzikantom za vesele poskočnice, ter vsem prijateljem in sorodnikom bodi izrečena še enkrat najlepša hvala za vse, kar ste za naju žrtvovali in za vesele ure, ki smo jih skupaj prebili ob tem dogodku, ko ste nama priredili to presenečenje; oštalo nama bo v trajnem spominu. Hvala vsem.— Vaša prijatelja: Mr. in mrs. Joseph Candek, 2110 So. 84th St., West Allis. Wisconsin. / part or FULL time WORK (CLERK) Excellent working' conditions Good wages - Apply at once MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road CLERK FULL TIME - GOOD EARNINGS with EXCELLENT FUTURE MERCHANTS MOTOR FREIGHT 2424 W. Cermak Road Kitchen Helper Counter Girl Mature person for Hospital Cafeteria Paid Vacation and Sick Leave University of Illinois 1835 W. Polk 8t. Listnica uredniitva Ker poštni sakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečkanja v listih, peoalmo vse dopianike, ki oglašajo priredbo svojih društev ali drugih orgs nlsacij. ali pa kako drugo akcijo sa zbiranje denarja« naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali arečkanja« kakor tudi no kartnih ali tombulakih zabav, ako Je an nje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas. da mora ven tako oglašanja ls lista. Pro* eimo. držite an t«oi. HIGHEST WAGES PAH) EXPERIENCED LAUNDRY SHIRT SORTERS AND CHECKERS GREAT WESTERN LAUNDRY Z1Z5 W. MADISON TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vss- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veaelice in shode, vizitnlce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih..... voorrvo tiskarne apelira na članstvo snpj. da tiskovine naroča v svoji tiskABNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unljsko delo prve vrsto Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY M119 S. Lawndele Avenue . . Chicago S3, TEL. ROCKWELL UN JANITORS and JANITRESSES Day work - 5 days week 40 hours - Hospitalization - Paid vacationa and many other benefits GARKER INC. 65 E. South Water St. Near Michigan Ave. Room 1606 oglasi J A NTTOR S and Janitresse See Superintendent 6 So. Dearborn GIRL or woman for General Housework 4 Adults - High Wag., . S, Phone AMBASSADOR 1377 LAUNDRY SHIRT PRESS OPERATORS Markers . Listers . Sorltrs Good wages 5V4 day - 44 hour« week Y. M. C A. LAUNDRY _12 E. 9th SI. WANTED TRUCK BODY ASSEMBLERS blacksmith finishers woodworker HELPERS See: Martin Senica ERIE VEHICLE C< 80 E. Slit Sir..t STEADY JOBS For DEPENDABLE WORKERS ORDER FILLERS Experienced or inexperienced Comparable salary . 6 day weak Ideal working conditions American Optical Co. 10 S. Wabaah 8th Floor Sea Mr. Gibson PACKERS EXPERIENCED OR WILL TRAIN Steady employment Comparable salary S day week Ideal working conditions APPLY American Optical Co. 10 S. Wabaah 8th Floor See Mr. Gibson GIRLS - W0ME1 billers Experienced or inexperienced Ideal working conditions - Stei employment - Capablt salary S day week • 40 hours Apply at once American Optical 10 S. Wabash 8th F Experienced CARPENTERS MUST BE UNION Fire Damage Repairs and Remodeling Work UNION PAY Apply immediately T. G. TUCKER & CO. 5546 S. Wentworth Ave. All ate naročeni na dnevnik "Proeveio"? Podpirajte avo) listi AU GLEDATE ZA DOBS PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima takih prilik hišnice (JANITRE8SES) Takoj od sačetka plača TSttc uro, po treh mesecih 77ttc as i in po šestih mesecih po !2U uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSl| DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri illinois bell telephone company v u pošlo valnom uradu ss v pritličju 309 W. WASHINGTON V Proavetl so dnevne »vet ne in delavske vaatL Ali čttate mk danf NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 11 redne konvencije se lahko naroči na list Prosveto in prišteje eden. dva. tri, štiri ali pet članov Is ene družina k eni naročnini. Lisi Proaveta slane aa vse enako, aa člane ali nečlane M.00 ss ene letat naročnino. Ker pe člani še plačajo pri asesmentu $1.20 »a tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sede) ni vsroka. retl da Jo Mat predrag sa člane SNPJ. Liat Proaveta Je vaša lastnina ia goteve Je v vsald družini nekdo, ki bi rad iital list vsak dan. Pojasnilor—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti eu« SNPJ, ali če se preseli pipč od družine in bo zahteval sam no j list tednik, bode moral tlsM član lz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravniitvu lista, in obenem doplačati dotične'vsoto listu Proaveta Ako to*a J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nar^nisu. Cona liatu Proaveta Jat Za Chicego bi okolico Je 1 tednik ia__ S tednika ln__ S tednika in__ __4J0 __sto _ L40 1 tednik in t tednika Ia •• S tednike ln - 4 tednike Ia______ _ LS0 4 tednike bi - 1 tednikov i._____ _ nič 1 tednikov ln rii . i* zz... mi ... 3-* ......... iro 1J0 Za Evropo Je________________SUS Izpolnilo spodnji kupon, priložite potrebno vsoto eaey Gfetfer v pisma ln si naročite Prosveto. Ust. ki )e vala laeialaa. PROSVETA SNPJi 1' MS7 So. Lawndele Ave. Chicago ta. m. Priloženo pošiljam naročnino sa lisi Prosveto vsoto I L Ima............... ............... ČL društva ---------- Naelov____4____________-— la g. pripišite k moji narodni«! o* >