& Pod katerikoli krinko . " - kliki se pojavlja, po katerikoli potm' 01 *?’ ” kat ® Mkol! °' fašizem je pobesneli šovi„^ml„ P ,°‘*“* X'” fašizem — j e brezmein« i •• . 80 ro P ar ske vojne, fašizem — j e najstrašnejša of ^* m , kontrarevol ucija, lovnemu ljudstvu, J ofenz.va kap.tala proti de- 80VraŽnik rF d n t VSk ega razreda a ‘ GEORGE DIMITROV. % H XI >, X X S NAPREJ Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev št. - No. 36. — PITTSBURGH, PA., 8. SEPTEMBRA 1939. LETO - TEAR IV Nevtralnost NACIST! POVZROČILI VOJNO Mr. ltržav GOVOR PREDSEDNIKA ~IN p»n . . KLAMACIJA nevtralnosti 1 ano in kaznjivo Milijoni, ki so po ameriških drža¬ va* poslušali govor predsednika Roo¬ sevelta o stališču Združenih držav napram vojni, so se gotovo strinjali 1 njegovimi besedami. Roosevelt je v diplomatični obli¬ ki rekel, da bodo Združene države ostale nevtralne v vojni, ki je iz¬ bruhnila v Evropi. Združene države niso sodelovale v mahinacijah, ki so spravile Hitlerja na oblast in o- liorožile nacistično vojsko. Ameriš- je, zbirati in po¬ magati pri odpošiljanju ameriških državljanov na vojno službo v na¬ vedene države. VELIKA BRITANIJA IN FRANCIJA POMAGAJO NAPADENI POLJSKI. — POLJAKI SE HRABRO BRANIJO PRED NACISTIČNO PREMOČJO. — HITLER BOMBARDIRA CIVILNA MESTA IN POTAPLJA POTNIŠKE LADJE. X. z ani. '5 slo, in «didjt ko ljudstvo želi in je odločno, da os- v j tane obvarovano posledic politike, Vel 4j katero so zavozili drugi. Roosevelt I je imel vso pravico omeniti to stran ^ od zadeve, saj so Chamberlaini in Da- ladijeri oklanjali vsako njegovo su¬ gestijo za nekrvavo likvidiranje fa¬ šističnih agresij (postavljanja Hit- Ker Kanada ni še napovedala voj- j ne Nemčiji »proglašeni embargo Ka- j .. . nade ne zadeva niti v slučaju, če bi ! »°J n a» ki se je začela s pr- Kanada v Ameriki kupljeno blago vim nekaznovanim napadom Delavske stranke v demokratičnih deželah podpirajo borbo proti Hitlerju. — Delavsko ljudstvo v Nemčiji obsoja naciste, ki so povzročili vojno. odoui odpošiljala v samo Anglijo. S proglašenim embargom še vedno ni prizadeta Japonska, ker ameriški velekapital, ki žanje bogate dobičke od izvoza na Japonsko trdi, da Ja¬ ponska ni napovedala vojne, kar je formalno res, ne pa faktično. Izbruh vojne v Evropi silno vpliva na notranji politični položaj v Zdru¬ ženih državah. Krogi, kakor Hoover - Garner-Coughlin, reakcija, ki je na vse mogoče načine napeljevala vodo na mlin fašizma in Hitlerja, je pod eval«. lerja v karanteno itd.) .kakor so od- pritiskom razpoloženja ljudst klanjali sovjetske predloge za ko¬ lektivno varnost. napa- jo Strinjati se mora vsak s predsed¬ nikom, ki je zagovarjal nevtralnost, j ne pomeni, da ameriško ljudstvo ni- i ma svojega mišljenja o povzročite- la Ma- Ijih in krivcih vojne. Simpatitje a- ■apak.i meriškega ljudstva so kljub progla- odklc-1 sanj u nevtralnosti na strani onih, ki ravno so napadeni od fašistične agresije.. . preži-1 pad na uje z Dovolj vzroka je imel predsednik. rala začasno utihniti. Republikansko- demokratična reakcijonarna zveza v kongresu, ki je odbila predsednikove predloge za spremembo nevtralnost- nega zakona, češ, da ni nobene voj¬ ne nevarnosti, češ, da se bodo Hit¬ lerjeve zahteve rešile spet na kaki munchenski konferenci, — je doži¬ vela polom. Predsednikova opozori¬ la in svarila, da odklanjanje njego¬ vih predlogov hrabri agresorje, so se pokazala v vsej svoji upravičenos- da je opozoril v svojem govoru na ti. Vpliv predsednika se je okrepil to ,da se morajo Amerikanci varova- in še bolj bodo narastle sile Novega ti vpliva, ki se trudi z neresničnimi deala, če se ljudstvo zgane in če bo poročili usmeriti razpoloženje ljud- reakcija dobila zasluženo plačilo tu- »tva. Apelom na tisk in na radio, j di pri volitvah, ki so v teku. predsednik iz grenkih izkušenj v preteklosti, dodaja apel na razsod¬ nost in treznost ljudstva samega. . . nega, Predsednik je posvaril pred onimi, lastili! H bodo skušali iz vojne v Evropi iz- tngle- v * ei ^ eimvečje osebne dobičke. “No- raipa- beden Amerikanec nima moralne pravice, da bi na račun svojih sodr- 0 m 1 '] žavljanov ali na račun mož, žena in ies se otrok, ki umirajo sredi vojne v Ev- svetu, rop '' Povečeval svoje osebno bogas- , j et tvo.” Kako na mestu je bilo to opo- ’ 1 . . I Ior **° se v * *4i potem, da so Wall 6 SoO Streetarji že pričeli s špekulacijami to je * živili, katerih cene brez vzroka ;ičnih. j u ’kujejo. Na borzi se vrši prava or- Hud" I »ovijanja cen, katerih žrtev bo ameriško delovno ljudstvo. jetska leifl 0 ' ^ e *° na mestu je bil apel predsed- "Ika za slogo in enotnost ameriške¬ ga ljudstva, ki je najboljša garanci¬ ji da bo mogla Amerika ostati iz- Ven vojnega požara, katerega so za¬ dali fašisti v srcu Evrope. V P°' a čim pisno, in fr 10,00" 3 VS°- jo. s« ker kongres ni spremenil nevtral- bostnega zakona, kakor je to zahte- v al Roosevelt, je predsednik izdal bfoklamacijo nevtralnosti, kakoršno ie obvezan izdati po dosedaj obsto¬ jnih zakonih. Proklamacija nevtralnosti vsebuje °ločbo, da je prepovedan vsak iz- I T ° z or <>žja v države, ki se nahajajo ,odrl° j ' vojnem stanju. Imenoma so nave- P ( Ih*" 1 ' i ki s ta*‘ 'O« 1 ’’ s fr’ 0 0 &' .. ene Vei »čija, Poljska, Anglija, Av- ! tral *ja .Francija in Nova Zelandija, so doslej v vojnem stanju. Prepo- V kratkem bo sklicano izredno za¬ sedanje kongresa. Na dnevnem redu bodo vprašanja, ki so v neposredni zvezi z vojno. Pritisk ljudskih mas pa lahko doseže, da se spravi v raz¬ pravo tudi vprašanja VVPA delavcev, katere odpuščajo v stotisočih, vpra¬ šanja kontrole nad cenami življen- skih potrebščin, vprašanja, katera je zavrglo avgusta meseca zaključe¬ no zasedanje. Združene države ostajajo nevtral¬ ne, ker s lem, v danem času najbolj¬ še ščitijo življenske interese ame- škega ljudstva. Nevtralna je država, nevtralno pa ni in ne bo ljudstvo. Tisoče načinov je, kako se da po¬ magati napadenim, kako nastopiti proti fašističnim agresorjem. Te pri¬ vatne pomoči, proglašena nevtral¬ nost ne zabranjuje. Demokracija, ki je še v Zruženih državah, jo omo- gočuje, a principi ameriške svobode jo naravnost nalagajo. Kakor bo važna in velika pomožna akcija ameriškega ljudstva, tako bo še mnogo odločilnejša vsaka inter¬ vencija ameriške vlade v prilog mi¬ ru in v prilog zmage človečanskih principov, katere gazi fašizem. V zvezi z drugimi nevtralnimi silami, posebno v zvezi z sovjeti, morejo Združene države stopiti na čelo med¬ narodne akcije za dosego miru, ki pa ne bodo noben mir, dokler bo nad Nemčijo vladal fašizem. fr* }č« te ‘J IZBRUH VOJNE MORA KAMPANJO ZA “NAPREJ” SE BOLJ OKREPITI . ; ^ času, ko je fašizem priti- ^ ^et do vojne, se mora še lik !tioč n e Jse in še glasnejše sliša- V 6. j sV ° Jijj 0< ^ o ^ na Protifašistična bese- s« je L a m onopol tudi na radio, z ,toV V |ir eSničnimi vestmi zameglju- . pet' jg ^li *n pomen zgodovinskih '!■ Xo X° vsak posameznik je da pripomore Nar k uspehu d ^10’doprinesti svoj del pri f iieli „ stitvi in razširitvi “Napre- lj u if i»» Sl’ X V prvih petih dneh kam- ) 6 | Je nismo razen iz Cleve- n da dobili še nobene po¬ šiljke. 13. septembra bo ob¬ javljen prvi izkaz! Glejte, da vaša naselbina ne bo med 0 - nimi, ki bodo na dnu izkaza. Pošljite tako, da dobimo naj pozneje do 12. vse, napravili doslej. kar ste CHAMBERLAIN MORA ODSTOPITI Japonske na Mandžurijo pred sedmimi leti, se je skozi Etijo- pijo, Španijo, Avstrijo, Čeho- slovaško razširila v srce Evro¬ pe. Kapitulacije pred Hitlerjem, so fašiste tako razvnele, da so že gledali ves svet pod svojimi nogami. Ko vsi opomini in gro¬ žnje niso zalegle, ko je fašis¬ tična vojska vdrla v Poljsko, največjim pomirjevalcem i ka- pitulantom ni preostalo druge¬ ga, kot da so zagrabili za o- rožje. 1. septembra so fašistične armade prekoračile poljsko mejo in ker niso izpolnile za¬ hteve Anglije in Francije, ker se niso umaknile, so bili An¬ gleži in Francozi prisiljeni sto¬ piti v vojno za obrambo Polj¬ ske. * * Ni še teden dni, odkar je iz¬ bruhnila vojna, že imamo po¬ ročila o strahotah fašistične vojne. Na frontah padajo vo¬ jaki, toda žrtve fašistične voj¬ ne so tudi žene in otroci v me¬ stih in na vaseh, katere Hitler¬ jevi topovi zažigajo, katere fašistični letalci obmetujejo z bombami. Potniki na morju, iz Evrope vračajoči se Amerikan¬ ci so bili napadeni, torpedira¬ ni. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da je bila večina pot¬ nikov rešena, da so žrtve tega prvega torpediranja omejene na “samo 65 človeških živ¬ ljenj”. Velikanska premoč nacistič¬ ne armade v prvem tednu voj¬ ne ni mogla doseči večjih u- spehov. Poljaki se branijo in umikajo proti Waršavi, ki je bila izpraznjena, da se lažje pripravi obramba, da se obva¬ ruje civiliste pred posledicami bombardiranja, ki se vsak dan povečuje in stopnjuje. Poljska vlada se je umaknila dalje v notranjost, odkoder vodi boj za obstnek Poljske. Pomoč iz Anglije in Fran¬ cije še ni prišla na Poljsko in zna zakasniti za več, tednov. Še v tem času velike nevarno¬ sti za Waršavo, poljska šlah- ta, ki je na .vladi, ..odklanja sovjetsko pomoč. Če izvira od¬ klanjanje pomoči iz prepriča¬ nja v svoje lastne sile, bi se odklanjanje pomoči moglo ra¬ zumeti. Vse pa izgleda, da za tem držanjem tičijo drugi vzroki. * * Anglija in Francija se šele pripravljajo na otvoritev bojev v večjem obsegu. Na nemško- francoski meji so priprave še v teku, le letalci iz o- beh strani so izvedli nekaj manjših bombardiranj. Čc so angleški letalci uspeli povzro¬ čiti res večjo škodo v Coxha- venu in Williamshavenu, je to že hud udarec za Hitlerja, ki je v nevarnosti, da izgubi ka¬ nal, ki omogočuje prehod nem¬ ške mornarice iz enega morja v drugo. ❖ ❖ Po vsem, po številu prebival¬ stva, po številu vojaštva in o- rožja, po svoji gospodarski in finančni močj, po kapaciteti letalske in druge vojne indu¬ strije, posebno pa v mornari¬ ci, so Anglija-Francija-Polj- Delavstvo -- trdanjava de mokrac ije Manifest John L. Lewisa na delavski dan Bolj kot kedaj popreje se danes vidi, da je delavstvo najmočnejša trdnjava demokracije. Značaj de¬ lavskega dne narašča iz leta v leto in ameriškemu narodu postaja jas¬ nejše, da je organizirano delavstvo najvažnejša opora demokracije. Program organiziranega delavstva kaže, da je na temeljih demokracije, kakoršna je naša, mogoča varnost in blagostanje, brez zatekanja k dikta¬ turi. Če si organizirano delavstvo pri¬ bori kolektivno pogodbo, če si iz- vojuje povišanje plač in skrajšanje delovnega časa, utrjuje, s tem demo¬ kracijo. S poboljšanjem položaja delavstva se popravlja položaj celokupnega ljudstva. Srednji sloji, farmerji, de¬ lavci imajo toliko skupnih interesov, da prevladajo vse male razlike, ki so med njimi. Vsi hočemo varnost, enakoprav¬ nost, pravično razdelitev produktov skupnega dela. To združuje vse de¬ lovne sloje v veliko skupnost. CIO koraka naprej. Razbili so se vsi napadi na CIO. CIO je kljub veliki depresiji uspela, da je prepre¬ čila zniževanje plač, kar se je pri prejšnih depresijah stalno dogajalo Vzela je v zaščito interese brezpo¬ selnih in pripravlja se, vsem strokam delavstva prožiti blagodati industrij¬ skega unionizma. CIO proži roko vsem, ki so dobre volje. Poziva vse, da se priključijo v akciji, da se rešijo velika vprašanja ki stojijo pred narodom in da se za¬ varuje demokracija. ska mnogo močnejše, kot pa je hitlerjeva Nemčija. Ker je se¬ daj nastopila tudi blokada, bo ostala Nemčija brez zadostnih surovin in se bo udarna moč Hitlerja zelo zmanjšala že po nekaj mesecih; ko bodo zače¬ le pohajati zaloge vojnih sredstev in živil. Hitler računa še vedno na to, da bo Poljsko v nekaj ted¬ nih pokončal in da mu po uni¬ čenju poljske republike ne bo težko pomiriti se z Chamber¬ lainom. V zadnjem času se je Hitler že večkrat pošteno uštel in najbrže tudi ta njegova na- da na kapitulacijo Anglije ne bo več držala. * * Italija je nevtralna. Raču¬ najo na to da ne bo nastopila proti Angliji in Franciji, ker je zmaga demokracij nad fa¬ šisti tudi takrat zagotovljena, če bi Mussolini pomagal Hitle¬ rju. Z zavestjo, da bo potol¬ čen, pa Mussolini ne bo šel po¬ magati Hitlerju, posebno ne, ker upa, da bo dobil svojo nev¬ tralnost pošte. 10 plačano. * * Delavske stranke na Polj¬ skem, v Franciji in v Angliji pomagajo svojim vladam, ki so v boju z fašisti. Zadržanje de¬ lavstva silno krepi stališče teh vlad, posebno pa moč njihove vojske, katere morala je vsled enotnosti in sloge v narodu ze¬ lo visoka. V zelo slabem položaju pa je v tem oziru Hitler. Ne samo to, da ima proti sebi vse Čehe in Slovake, ne samo to, da so z vojno nezadovoljni Avstrij¬ ci ,temveč tudi velik del nem¬ škega naroda je razočaran že v samem početku vojne. Faši¬ stično časopisje je zagotavlja¬ lo, da vojne ne bo, ker Hitler vse kar hoče doseže brez voj¬ ne, ker vse dobi samo z grož¬ njami z vojno. Vpada na Polj¬ sko so se se mnogi v Nemčjji veselili, misleč, da se bo končal, kakor je bilo lani pri vkoraka¬ nju v Čehoslovaško. Izbruh vojne pa je nemški narod stre¬ znil. 70,000 AMERIKANCEV V EVROPI Ameriške oblasti imajo veli¬ ke skrbi, kako spraviti domov 70,000 svojih državljanov, ka¬ tere je vojna zalotila v Evropi. Ker je potovanje na angleških, francoskih ali nemških ladjah nevarno, mislijo poslati poseb¬ ne ameriške ladje v Evropo, da pripeljejo Amerikance domov. FAŠISTI POTOPILI POTNI¬ ŠKO LADJO Z 1470 POTNIKI Komaj par ur je trajala voj- na in že so fašisti zagrešili pre d vsem svetom velikanski zločin. Nemška podmornica je torpedirala brez vsakega opo¬ zorila potniško ladjo, ki je bi- Angleška Labor-stranka in komunisti zahtevajo odstop Chamberlaina, katerega ozna¬ čujejo za sokrivca ki je Joti iz Anglije v Kana gal Hitlerju do današnje k sre čnemu slučaju se je Ltrofe. Vstop Churchilla m do. Le Edena v vlado ocenjujejo an¬ gleške delavske stranke kot odstopanje munchenskih sil kabinetu. večina zahvaliti, da je bila potnikov rešena. Na torpedira¬ ni ladji je bilo 246 Amenkan- cev ki so bili menda vsi rešeni. BROWDERJEVA IZJAVA SOLIDARNOSTI S POLJAKI Na proslavi 20 letnice obstoja ko- merika mora iskati priložnost za od- munistične stranke Združenih držav v Chicagi je Earl Browder izjavil: “Celokupno napredno človeeans- tvo čuti največjo mržnjo proti fa¬ šističnim vstvarnikom vojne in naj- globokejšo simpatijo napram polj- ksemu narodu, ki mora s krvjo pla¬ čevati radi kriminalne gluposti svo¬ je vlade, ki je po nasvetih Chamber¬ laina odklonila pomoč od Sovjetske unije, ki bi mogla odvrniti nevar¬ nost. “Američani se bodo z velikansko večino strinjali z izjavo predsedni¬ ka Roosevelta, da naša država ne more biti vpletena v spore, ki so dovedli do sedanjega konflikta. A- ločno intervencijo za mir, v zvezi z energičnimi mirovnim stremljenji So¬ vjetske unije.” Čile vrši čistko. Po ponesrečeni vstaji faši¬ stičnih generalov, se vlada ljudske fronte trudi očistiti svoj državni aparat od izda¬ jalskih tipov. “Peta kolona”, ki se je zavlekla v mnoge dr¬ žavne institucije, ne bo dolgo ogrožala republike. Molotov o nenapadalnem paktu (Medtem, ko smo v ameriškemu tisku in radiu imeli priliko citati in slišati vse govore in dokumente Hitlerja, Cramberlaina in Daladijera, so lastniki velikega tiska popolnoma zamolčali značajne besede sovjetskega premijera Molotova, ki jih je spregovoril pred Vrhovnim sovjetom 1. septembra, ob ratifikaciji nenapadalnega dogovora. Eno in pol strani je zavzelo Molotovo poročilo v “Daily Workerju”, ki je objavil kot edini ameriški list celoten govor. V našem listu moremo dati samo zelo skrajšan sumarni posnetek besed, katere je ameriški tisk na¬ menoma zamolčal, da lahko nadaljuje svojo lažnjivo razlaganje nenapadal¬ nega pakta. Prvi del govora, v kateren je Molotov priporočil Vrhovnemu so¬ vjetu ratifikacijo nenapadalnega dogovora z Nemčijo, je bil posvečen ana¬ lizi mednarodne situacije. Molotov je rekel, da se od zadnjega zasedanja Vrhovnega sovjeta (maj 1939) položaj v Evropi ni izboljšal, da so koraki, katere so podvzemale Anglija in Francija za zmanjšanje napetosti, ostali brez rezultata. V Aziji ni nič boljše, ker tam nadaljujejo Japonci z osva¬ janjem Kitajske in z sovražnimi akcijami proti ZSSR. V tem ozračju poostrenih napetosti dobiva pakt o nenapadanju med ZSSR in Nemčijo “velik pozitiven pomen, ker zmanjšuje nevarnost vojne med Nemčijo in ZSSR.” Govoreč o pogajanjih z Anglijo in Francijo, je Molotov povedal, kako težavna so bila ta pogajanja. “Vpoštevali smo, da Angliji in Franciji, ki so pred kratkim vodile sovjetom sovražno politiko, ni lahko spremeniti svo¬ jega stališča” in zato so bili potrpežljivi z njimi. Tekom štirimesečnih po¬ gajanj se je pokazalo, “da želijo Angleži in Francozi iz bojazni pred agre¬ sijo tak dogovor, ki bi jim dal sovjetsko pomoč in tako okrepil pozicije Britanije in Francije v slučaju napada na nje. Na drugi strani pa se je po¬ kazalo, da se Anglija in Francija bojijo okrepitve pozicij ZSSR in da želijo tak dogovor, ki bi sovjetom prav nič ne prinesel v zameno za pomoč An- liji in Franciji. Tega drugega, okrepitve sovjetov, se Angleži in Francozi še bolj bojijo kot agresije in zato pogajanja niso nikamor privedla.” Molotov je v dokaz te svoje trditve omenjal vse posamezne sporne točke, (enakopravnost, pravico sovjetske vojske na poljski zemlji potolči agresorje, garancija tudi za haitijske države, vojno delegacijo, ki je prišla v Moskvo brez vsakih pooblastil, itd.), ter završil s vprašanjem: “Anglija in Francija so želele sovjetsko pomoč, z raznimi rezervacijami pa so si ho¬ tele ohraniti svobodne roke za slučaj, da bi ZSSR potrebovala njihovo po¬ moč. Med stališčem Anglije in Francije in prevarantstvom ni mogoče raz¬ likovati.’ Videč, kaj je namen Anglije in Francije, (v slučaju fašistične agresije napram Vzhodu, izmuzniti se in pustiti sovjete same na bojišču), “je bila dolžnost sovjetske vlade, da misli na interese sovjetskih narodov in sov¬ jetske države, posebno ker so interesi ZSSR istovetni z / interesi ljudstčv v drugih deželah.” Da je moglo priti do nenapadalnega dogovora z Nemčijo, je bilo po¬ trebno, da Nemčija v temeljih spremeni svojo zunanjo politiko napram sov¬ jetom. Samo pod tem pogojem je bilo mogoče skleniti nenapadalni pakt. Ves čas odkar so nacisti na oblasti v Nemčiji, so bili odnosi, zelo napeti, čeprav je ZSSR želela imeti dobre in normalne odnošaje z vsemi sosedi brez ozira na njihovo notranjo ureditev. . . V času, ko so sovjeti spoznali, da jih hoče Chamberlain samo izkori¬ stiti, v času, ko so angleški in posebno ameriški časopisi kazali nacistom vse prednosti ,če se zaženejo na Ukrajino, se je pojavil nemški predlog za novi trgovski dogovor, ki je bil za ZSSR v vsakem oziru ugodnejši, kakor so jih sklepali z Anglijo ali Francijo. Tekom razgovorov o trgovskem dogovoru so nemški delegati spravili na dnevni red vprašanje nenapadalnega do¬ govora, katerega so nacisti doslej vsa leta odklanjali. “ZSSR ni imela no¬ benega razloga, da odkloni nemško ponudbo, ki vsebuje obveznost, d" Nem¬ čija ne bo napadla ZSSR.” . (T i.-, .aljrvanj ? p.;;. 2^-strani. ... ... .. Jugoslavija nevtralna Balkanske države se sporazumevajo za medsebojno podpiranje v nevtralnosti. Izbruh vojne je ljudstvo v Jugoslaviji sprejelo z mešani¬ mi občutki. Na eni strani so vse simpatije narodov v Jugo¬ slaviji na strani Poljakov, na drugi strani je narastla boja¬ zen, kaj se zna pripetiti Jugo¬ slaviji, ki nima takih zavezni¬ kov, kot jih imajo Poljaki. Vlada je izjavila, da bo Ju¬ goslavija nevtralna, kakor drugače v tem trenutku niti bi¬ ti ne more. V Belgradu in po drugih večjih mestih pa je ljudstvo pozdravljalo in ma¬ nifestiralo pred francoskimi in angleškimi konzulati, ko se je zvedelo, da so zapadne države držale besedo in priskočile na pomoč napadeni Poljski. Jugo¬ slavija je mobilizirala več let¬ nikov vojske, ker mora biti pripravljena na to, da tudi s silo ščiti svojo nevtralnost. Bojazen se je pojavila v ne¬ katerih krogih, kaj bo z Dal¬ macijo in Jadranskim morjem, na katere preži že dvajset let italijanski imperijalizem. Od nekodi so izbile vesti, da je Mussolini; sporočil Chamber¬ lainu ceno, po kateri Anglija lahko kupi njegovo nevtral¬ nost. Med drugimi zahtevami Mussolinija se nahaja Dalma¬ cija in sploh vso obrežje na Jadranu. Med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarsko se vršijo razgovo¬ ri za medsebojno podpiranje in skupno nastopanje, ki je se¬ daj mogoče, ker so vse tri dr¬ žave izjavile, da se bodo dr¬ žale nevtralnosti. Kako se razvija notranji po¬ ložaj v Jugoslaviji po doseže¬ nem sporazumu, o tem je zelo malo vesti, odkar je vse zani¬ manje javnosti obrnjeno na izbruh vojne. Predvidevati je, da bo vojna preprečila nor¬ malen razvoj ozdravitve no¬ tranjih prilik. Ni zelo verjet¬ no, da bi se še letos vršile vo¬ litve v pokrajinske parlamen¬ te in v centralni parlament, ka¬ kor je bilo to nameravano. Do¬ sedanja skupščina je bila sicer razpuščena, ni pa izključeno, da bo ista! skupščina le sklica¬ na, če bo neobhodno potreb¬ no. Iz Ljubljane se sliši, da je prekoračilo nemško mejo že večje število Avstrijcev in Nemcev, ki se hočejo rešiti fronte in ki se nočejo boriti za Hitlerja. Meje so jugoslovan¬ ski vojaki še bolj zastražili in ne dopuščajo,prehod dezer¬ terjem, da bi Hitler ne imel povoda za kake proteste. SOVJETSKI DEMENTI Nobene vojaške misije ni v Berlinu Hitler je oznanil vsemu sve¬ tu, da je prispela v Berlin vo¬ jaška misija in navedel je celo ime generala, ki je načelnik te komisije. Izšle so tudi fotogra¬ fije in komentarji so glasili: Sovjeti bodo pomagali Hitler¬ ju. Iz Moskve pa prihaja poro¬ čilo, da je Hitlerjevo oznanje¬ vanje izmišljeno. V Berlin ni šla nobena sovjetska vojaška misija, pač pa je prišel v Ber¬ lin s svojim spremstvom sov¬ jetski general Purkajev, ki je bil imenovan za novega vojaš¬ kega atašejo pri berlinskem poslaništvu. PETEK, 8, SEPTEMBK A “NAPKEJ" NAPREJ Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa.. Act of March 3, 1879. NAPREJ — IZHAJA VSAKO SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 MOLOTOV O N ENAPAD ALNEM PAKTU (Nadaljevanje s 1. strani) “Kako so mogli sovjeti napraviti dogovore z Nemčijo, ki je vendar fa¬ šistična država, vprašujejo kot naivni otroci oni, ki so zaneseni od poeno¬ stavljene propagande. Ti vpraševalci menda ne morejo razumeti, da se ne¬ napadalni pakt ne tiče prav nič našega stališča, ki ga imamo napram no¬ tranji ureditvi države, s katero sklepamo dogovore. ZSSR se ne meša v notranje zadeve nobene države in ne dovoli drugim, da bi se mešali v nje¬ ne. V sklepanju dogovorov z nesovjetskimi državami se držimo Leninove¬ ga načela, da je mogoče mirno sožitje sovjetsek države s kapitalističnimi. (Našteva ducet sličnih dogovorov s kapitalističnimi, demokratičnimi, pol- tašističnimi in fašfstičnm državami, katere je ZSSR sklenila v zadnjih dvanajstih letih.) “Da z Anglijo nimamo takega dogovora, to pa ni naša krivda. Mi smo ga hoteli.”. “In ne pozabite, pakt o nenapadanju ne pomeni in ni pakt o medsebojnem podpiranuj.” Molotov je nadalje pojasnjeval vsebino nenapadalnega dogovora, ki je zgodovinske važnosti za Evropo in ne samo za Evropo. Umetnost politike ne ostoja v tem, da se povečuje število sovražnikov, temveč, da se njihovo število zniža in da se včerajšne sovražnike napravi za dobre sosede. Kakor ima ZSSR dobre odnošaje z kapitalističnimi, demokratičnimi, nesovjetskimi deželami, tako jih ima lahko tudi s kapitalističnimi deželami, ki imajo fa¬ šističen notranji režim. Če bi prišlo do vojaških konfliktov v Evropi, bo sklenjen pakt, obseg konflikta omejil, “Samo ščuvalci, ki hočejo splošno svetovno vojno, so ne¬ zadovoljni s nenapadalnim paktom. Posebno nezadovoljni so nekateri so- cijalistiini listi, ki so v službi svojih nacijonalnih kapitalistov, ki to gospo¬ do dobro plačujejo." Molotov je nadalje povdaril, da ne odgovarja resnici, da je radi nena¬ padalnega pakta prišlo do prekinitve dogovorov z Anglijo in Francijo. “V resnici je bilo bas obratno. ZSSR je podpisala pakt z Nemčijo, ker so vladajoči v Angliji in Franciji stavili nepremostljive zapreke za sklenitev pr oti-agresorske g a pakta." Vprašujejo, zakaj ni v sedanjem dogovoru v Nemčijo določbe, da po¬ stane dogovor neveljaven, če eden izmed dopisnikov zagreši kak agresiv¬ ni čin. Zakaj pa anglo-nemška dekleracija o nenapadanju, bi so jo pod¬ pisali pred nekaj meseci, nima te določbe? Zakaj pa poljsko-nemška ne¬ napadalna pogodba ni imela te določbe? Zakaj bi se mi ne smeli enkrat poslužiti metod, kakoržne so si dovolili sami uporabljati. Končno se najdejo še taki, “ki konstruirajo iz podpisanega pakta več, kakor on n. resnici vsebuje.” Vse mogoče-kombinacije jim rojijo po glavi, ki pa ne kažejo drugega, kot njihovo zmedo. Ker niso uspeli povzročiti iz¬ olirane vojne med Nemčijo in ZSSR, katero so leta dolgo organizirali, je sedaj ogenj v strehi. Potreseni so seveda tudi vsi oni, ki so mislili, da ZSSR ne more dru¬ gega napraviti kot obesiti se na rep Angliji in slediti vsej njeni politiki. Ali ne razumejo, da je ZSSR dorasla in da vodi samostojno politiko, ki te¬ melji na interesih sovjetskega ljudstva? Nenapadalni pakt, kakor tudi neuspeli anglo-francosko-sovjetski dogo¬ vori dokazujejo, da se danes ne more reševati nobenega važnega vprašanja brez udeležbe sovejtov, da se Munchen, kjer so sovjete izključili, ne bo več ponavljal. “Nenapadalni pakt odpira nove možnosti za razvoj naših til in za povečanje sovjetskega vpliva pri odločevanju mednarodnih zadev in zato svet ljudskih komisarjev predlaga, da ga sprejmete in ratificirate.” SLOVENSKI LISTI 0 NENAPADALNEM PAKTU KAJ JE S PROSTOVOLJCI V FRANCIJI? Od odbora za pomoč prosto- voljcem-borcem, ki so se borili za republikansko Španijo, smo prejeli še pred izbruhom voj¬ ne pismo, v katerem, apelira- joč za večjo pomoč. Pravijo, da ni izgledov, da bi se prosto¬ voljci mogli vrniti v rodne kra¬ je že pred zimo. Pozivajo, da bi se izseljenci zavzeli za nji¬ hov povratek, ter v tem smislu intervenirali pri konzulatih in poslaništvih. Izbruh vojne je položaj pro¬ stovoljcev popolnoma spreme¬ nil in brez vpliva ni ostala sprememba režima v Jugosla¬ viji. Nekateri so se menda pri¬ glasili v francosko vojsko, ka¬ kor so nameravali, drugi so morda mogli odpotovati do¬ mov, če je nova vlada pokaza¬ la razumevanje, kakoršnega je manjkalo prejšnemu režimu. V pismu je bil priložen prvi del seznama imen slovenskih prostovoljcev, ki so bili v ta- iz Trsta, Rome Ciril iz Zadvo- ra, Koprivšek Franc iz Trbo¬ velj, Kunej Alojz iz Ljubljane, Kragoljnik Albert iz Javorni¬ ka, Petek Anton iz Sv. Pavla, Ivanc Anton iz Gorice, Furlan Silvester iz Ljubljane, Jeriha Viktor iz Ljubljane. Semič Stanko iz Ljubljane, čemažar Mihael iz Radeča, Knez Franc iz Šmartna, Valentinčič Emil iz Pevma, Pikon Jože iz Do¬ brave, Molek Silvester iz Žva- bovo, Meke Franc iz Mali Pod¬ log, Drobnič Franc iz Laško, Vajs Štefan iz Ljubljane, Le¬ nardič Ivan iz Kojsko, Grego¬ rič Ivan iz Opatije, Mule Alojz iz Loža, Gostinčar Martin iz Gornjega Kašlja, Škoberne Jo¬ žef iz Planine, Divjak Vilko iz Podbrežje, čop Alojz iz št. Jur j a, Hvalič Franc iz Gori¬ ce, Hočevar stanko iz Trsta, Zajc Ivan iz Laknice, Rogina Štefan iz Domovec, Grzina Ma¬ tija iz Knežaka, Bajt Jožef iz Zadnjič smo rekli da so se med vsemi slovenskimi listi v Združenih državah najbolj razhudili chicaški socijalistični listi, ki stoje pod copa¬ to slavnega odpadnika socijalistične stranke Ivana Moleka. Človek,' ki se je pred nedavnim trkal na prša in “hvalil”, da je pre¬ pameten, da bi bil v delavski stran¬ ki, da ni nobena stranka v Ameriki vredna, da bi imela njega za člana, je v glasilu največje slovenske jed- note, v glasilu poštenih delavcev, na¬ kopičil toliko laži in zavajanj, toli¬ ko blata in zlobe, sovraštva in stekli¬ ne, kot noben drugi slovenski list. Z največjimi črkami kar jih je v tiskarni, se blesti v 166 številki “Pro¬ svete” ,da je bil v Moskvi sklenjen “prijateljski pakt”. V besedilu se na¬ haja še “poročilo”, da je sovjetski poslanik v Waršavi bil odpoklican in da se ne bo več vrnil. V isti številki informira Molek čitatelje še o tem, da je Litvinov hotel oditi na zdrav¬ ljenje v Vichy, da pa mu grozni Stalin tega hotel dovoliti. Uvodnik “Razočaranja je komaj začetek” je zmes neresnic, zlobe, psovk in žol¬ ča, zavitih v domišljavost človeka, ki trpi na megalomanični nadutosti. “Kakšna sreča za nas socialne demo¬ krate ! Mi dobro vemo, da lahko pri¬ de najhujše—pa ne bomo nikoli ra¬ zočarani”, tako se neha ta uvodnik. Neresnica o “prijateltjskem paktu” se je že iskazala, sovjetski poslanik je še vedno v Waršavi, Litvinov pa na varnem v Moskvi. Čitatelji “Pro¬ svete”, ki imajo količkaj dober spo¬ min, se bodo gotovo vprašili, kaj ne¬ ki ima Molek z Litvinovom? Napa¬ dal ga je, da se druži s kapitalistič¬ nimi diplomati, z imperijalisti. Te¬ kom zadnjih desetih let, je Molek poročal najmanj dvajsetkrat, da je Litvinov aretiran, ustreljen, v zapo¬ ru. Po vseh teh “resničnih” poroči¬ lih pa Litvinov še vedno živi in še več. Stalin Grozni mu je celo odsve¬ toval oditi v francosko zdravilišče, ker bi se mu znalo zgoditi, da ga za¬ dene kaka Hitlerjeva bomba. Zdru¬ žene države so na vso naglico odpo¬ klicale vse svoje uradnike, in dr¬ žavljane .ki so bili na letoviščih in v zdraviliščih v Evropi in prav so storile. Ker je ZSSR storila isto, jo Molek obtožuje nasilstva. Isti dan, ko je Browder sprejel sko¬ raj sto novinarjev kapitalističnega tiska, ko je glasilo komunistov obja¬ vilo in razložilo vsebino pakta ka- koršen je v resnici, ima “Prosveta velike napise: “ ‘Daily Worker’ mol¬ či o paktu”. ‘Voditelji komunistov so se poskrili”. Resnica to ni, pač pa se Molek lahko sklicuje na Hearstov koncern, ki je razširil te laži, kate¬ re je na prvi strani ponatisnil Molek. Znano je, da se Chamberlain ni prav nič izjavil o nenapadalnem pak tu in da molči, kot molči vsak kri¬ vec. Molek pa poroča po Hearstu, da je premij er udrihal po sovjetski Ru¬ siji in to podčrta spet z velikim na¬ slovom na prvi strani. Drugi uvodnik je kontradikcija prvemu, izpred nekaj dni. Molek se je sprevrgel, kakor se spreobrača iz dneva v dan. V prvem uvodniku je trdil, da je “presenečenja šele zače¬ tek”, v drugem pa dokazuje, čujte in strmite nad logiko: “sporazum med Stalinom in Hitlerjem je nekaj tako narav nega in logičnega, da je moral priti.” Kakor postavlja logi-’ ko na glavo, tako dela to tudi z dej¬ stvi. Trdi, da ni nobene razlike m Moskvo in Berlinom, (zakaj nek bruha samo na Moskvo, ne pa na Berlin, ki je prosil za nenapadaln pakt?) in pravi, da bo Browder po¬ dal roko Fritzu Kuhnu, da se bodo komunisti in nacisti v Ameriki zdru¬ žili. Za konec uvodnika je prihranil vprašanje, zakaj je Stalin pustil ob¬ soditi Tuhačevskega in slične, ko pa je sedaj sam storil isto, kar so oni delali. Ker se to vprašanje ponavlja tudi v dopisih zavedenih dopisnikov v “Prosveti”, se splača ponoviti: Tu- hačevski in njegovi zarotniki, so kon- spirirali z Hitlerjem, kako bi odpili sovjetske meje v slučaju nacistične¬ ga napada na Sovjetsko unijo. Bili so izdajalci. Nenapadalni pakt pa za¬ pira te meje. Z logiko skregani mis- ter Molek seveda tega ne vidi. Bla¬ gor ubogim na duhu, ker njih je. . Za dezert, je med poročili vest, da sta bila bivši sovjetski ambasa¬ dor v Washingtonu Troj anoveki in Litvinov aretirana in da sta pred so¬ diščem radi zveze z Angleži in Fran¬ cozi. Litvinov je menda okoli šes¬ tdeset let star in če bo Molek še v bodočih desetih letih ponavljal tako vstrajno vesti o njegovih aretacijah in usmrtitvah, kakor je to delal \ preteklih desetih letih, bo dočakal zadoščenje, da bo njegova, vest o smrti Litvinova, ki je bolan, po dvaj¬ setih letih enkrat resnična. Nadalje je v isti številki še “po¬ ročilo iz Moskve”, kako ruski časopi¬ si pojejo slavospeve Nemčiji, da je Moskva polna nacij skih zastav itd. Če bi pozvali Moleka, naj objavi po¬ natis vsaj enega teh sovjetskih sla- (Nadeljevanje na 4. strani). Beležke o tem in one^ AVSTRIJSKO DELAVSTVO PROTI HITLERJU Zdaj, ko je začel z vojno, bo Hitler občutil kaj kmalu, kaj se pravi vojskovati se z vojaki, katere je zasužnil. Iz Avstrije so prišli v inozemstvo letaki, kakoršni krožijo med avstrij¬ skimi delavci. Letak so izdali protifašisti. Izdani so bili leta¬ ki par tednov pred izbruhom vojne v njih pa stoji med dru¬ gim tudi tole: “če nas bo Hitler poklical pod orožje ,na vojno proti svo¬ bodnim ljudem v demokratič¬ nih državah, se bomo kajpada odzvali, šli bomo na fronto, kjer se bomo pobratili z vojaki na oni strani fronte, ki so naši prijatelji.” “Hitlerju je uspelo okupira¬ ti našo lepo deželo. Nikoli pa ne bo mogel podvreči našega mišljenja in naše želje po svo¬ bodi. Naša dolžnost je, vsake¬ mu Avstrijcu razložiti, da je Hitler vojni priganjač, da je njegovo govor en j e o Veliki Nemčiji samo krinka za im¬ perializem velenemških mag¬ natov”. “Združimo svoje sile, da u- ničimo fašizem, da si pribo¬ rimo svojo svobodo, pravico samoodločbe za Avstrijo.” Prav gotovo je še hujše an¬ tifašistično razpoloženje v če¬ ških in slovanskih deželah. Avstro-ogrsko monarhijo so spodjedli iini zrušili Čehi, Po¬ ljaki, Slovenci, Hrvati, nenem- ški narodi, ki so bili v avstrij¬ skem jarmu. Hitlerja bodo po¬ magali zrušiti oni, katerim je odvzel svobodo. “CANKARJEV GLASNIK” GRE V 3. LETO Pred nami j c dvojna številka “Cankarjevega Glajsnika”, ki je izšla za mesec avgust in september, kot 1. in 2. števil¬ ka tretjega letnika. Kampanja za to dobro in zelo priporočljivo revijo še traja in želeti je, da bi apeli za naročanje in podpiranje “Cankarjevega Glasnika” na¬ šli več odziva, kot je bil to do¬ slej slučaj. Če v naših naselbinah ome¬ niš “Cankarjev Glasnik”, se takoj pokaže, da ne samo lju¬ dje sploh, temveč, da tudi mnogi najaktivnejši javni de¬ lavci še vedno ne vedo, kak je cilj te revije in da niti ne ve¬ do, kaj vse lahko profitirajo, če bi redno čitali, če bi bili na¬ ročniki “C. G.”. Iz kazala, ki je izšlo v zad¬ nji številki “C. G.”, je mogo¬ če razvideti, kako bogata in raznovrstna je vsebina revije, katero pozna vse premalo a- meriških Slovencev. 12 povesti in črtic je izšlo v drugem let¬ niku, ki ima nadalje izkazanih borišču v G ursu. Imena so sle- j Poljane, Gregorčič Jože iz Q- dvajset pesnitev, dva deča: Pokeršnik Pavel iz črne, Nose Jože iz Kompolja, Tušek Ivan iz Javornika, Pervina Mi¬ hael iz Birčna vas, Berkopec Josip iz Rumanja vas, Trpin Ivan iz Žmilje, Rapis Jože iz Bleda, Ivanc Alojz iz Gorice, Janhuba Rudolf iz Trsta, Žni- partije, Prevec Franjo iz Jese¬ nic, Pograjec Vinko iz Toplic, Kveder Dušan iz Sv. Jurja, Rozman Franc iz Ljubljane, Rijavec Franc iz Št. Vida, Fin¬ žgar Stanko iz Ljubljane, Ci¬ merman Anton iz Polja, Re¬ pinc Jožef iz Bohinja, Lopes Anton iz Ljubljane, Gros Ivan darič Anton iz Nove vasi, Barle iz Predvor, Mendez Leopold Karel iz šmartna, Ogenj Jože | iz Ljubljane. Ne kupujte fašističnega blaga iz agresorskih držav, kot so Nemčija, Italija, Japonska! Ne vozite se z hitlerjevskimi ladjami in Mussolinijevi¬ mi parobrodi, katere priporoča “Prosveta”. “Naprej” je imel do svoje III. kon¬ ference v Clevelandu, ki je bila ju¬ nija meseca, podnaslov “Tednik slo¬ venskih protifašističnih delavcev . Clevelandska konferenca je ta pod¬ naslov spremila in sicer v “Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev”. Molek- Garden- Zaitz, chicaška trojica, ki ima, kakor smo pri drugih prilikah že ugotovili, silno tenak sluh in “110 odstotne informa¬ cije”, trdi z zelo resnim obrazom, da se je ta sprememba izvršila zato, ker smo pri “Napreju” dobili od sovjet¬ ske vlade tajno obvestilo, da se bo¬ deta Hitler in Stalin pobratila, pa bi bilo nerodno, če bi ostali še na¬ prej protifašistični. Oboževalci tro¬ jice v Chicagi se najbrže čudom ču¬ dijo vratolomni akrobaciji takega ar¬ gumentiranja, ki pa ni nobena umet¬ nost ali junaštvo, temveč navadna trikarija. Za kompliment, da je “Na¬ prej” tako važen list, da se sovjetska vlada obrača na njega in da mu daje informacije, kaj se bo več mesecev pozneje zgodilo, bi se morali zahvali¬ ti, če bi stvar ne bila presmešna ce¬ lo za politični nivo omenjenih. Ka¬ ko bedno mora zgledati v njihovih dušah in možganih, da ne morejo ziiajti kake verjetnejše razlage, za¬ kaj smo menjali podnaslov. Tenkoušcem, ki po temi brodijo, bomo posvetili, da bodo našli iz za¬ gate. Ista trojica nam je ponovno- krat očitala, da je bil prejšni pod¬ naslov našega lista neupravičen, ker “Naprej” ni sam list protifašističnih delavcev, ker protifašistični so tudi drugi, naprimer tudi oni. Očitali so nam, da si lastimo nekak monopol na antifašizem, kar je seveda napač¬ no. Čim več skupin je antifašističnih, tem boljše se nam zdi. Posebno vese¬ li bi bili, če bi trojica postala res in dosledno protifašistična. Pa ni samo kikirikanje iz Chicage povzročilo spremembo podnaslova, temveč tudi nekaj drugega... “Naprej” ni samo PROTI nečemu, temveč je tudi ZA nekaj. Tega pa beseda “protifašisti¬ čen” ne vsebuje. Podnaslov je bil si¬ cer pravilen, toda nepopolen, po¬ manjkljiv. To je bil glavni povod za spremembo podnaslova. Vse to v Chi¬ cagi tudi dobro vedo, saj je bilo po¬ jasnjeno v “Napreju”. Kako skrbni in materinski so po¬ stali napram kominterni največji njeni nasprotniki. “Proletarec” objo¬ kuje konec kominterne. Obenem pa obžaluje, da je bila z nenapadalnim paktom razbita antikominterna Hit- Iliilerja, ko je cela reč r avii 0 Zanimiva razlaga. Eden • ših prijateljev iz Detroita poslal pismo, v katerem sj^ kp si razlaga taktiko sovj^* Pravj 5 današnjem času. K. K. drugim takole: ”* “Enega sovjetom ni mogoč- ti, diplomacijo imajo prvovr«!, 0 ^ mislite, Chamberlain se j e '"H trudil, da bi zapletel sovjet^H no z nacisti, računajoč na g. V \ bo sam izmuznil in da bo «°’ % take sovjetsko-nacistične V o* S stopil kot pomirjevalec i n »< ko diktiral mir, mir p 0 ž e ,,H tanskega imperija. V jamo tj I.—I EAiriatnm ca {a _. —i san kopal sovjetom se je sedaj nil. Ne bo britanski IZ ITAL IJE Delavstvo v Italiji v velikem številu zapušča fašistične uni¬ je. Voditelji ne vedo, kako za¬ ustaviti izstopanje. V Milanu je bilo od 456,000 delavcev še lansko leto 327,000 organizi¬ ranih. V aprilu jih je bilo sa¬ mo še 136,000 v unijah. Ena¬ ko se je v zadnjih mesecih zni¬ žalo število organiziranih v Turinu in Genovi. V Bozenu in pri Bredi v Mi¬ lanu so delavci zagrozili s štrajkom, če se jim ne povrne na plačah, kar jim je bilo od¬ trgano na spomlad. Grožnja je pomagala, dobili so kar so za- i ler i a - Muss °i* n >ja in Mikada. To *e ' sicer ne ujema, toda taka je njihova logika. imperij val sebi v prid, temveč sovjet■ odločali v vojni ki je pričela', j to ni na j več ji uspeh, če to JM boljša politika, potem ne v H Ne gre toliko zato, kako J® ^ začne, temveč predvsem zato se konča. Da se bo končala j nim zlomom Hitlerja in nacim več kot zagotovljeno. Samo n* 1 neži, ki ne vidijo dalje kot do ?' svojega nosa, se vzemirjajo raj' vjetske “nevtralnosti”. Sovjeti w v tej vojni tako malo nevtralni ni bil nevtralen slavni “neink,’-] cijski odbor”, kot ni bil Chamberlain, ko je prodajal t j in Slovake. Sovjeti vračajo £W lainu isti poper, katerega je ta n«, lar leta in leta nudil sovjetom \ malo cepljajo, naj se naučijo i tojnosti, katere niso Poznali v 4 htevali. V, tekstilnih tovarnah Prato v Toscaniji pa je zastavkalo 300 delavcev, s zahtevo po ve¬ čjih plačah. Izvedene so bile obsežne aretacije, ki pa niso zlomile stavke. jim prišla v roke vsaj ena šte¬ vilka te dobre revije. Naročite si za poskušnjo eno številko, naročite si jo na ogled za sebe in pokažite revijo še znancem. Precej čitalnic in knjižnic je še po naših naselbinah, mnogo- kje pa še nimajo “C. G.” Sta¬ vite predlog, da se naroči. Tu¬ di društva bi lahko naročila in tak društveni izvod bi lahko šel iz rok v roke. Sto načinov je, kako se da razširiti “Can- garjev Glasnik”, ki potrebuje in ki zasluži podporo ameriš¬ kih Slovencev. Skupna številka za avgust in september ima sledečo vse¬ bino : Dremajoča demokracija, An¬ ton Debeljak: Nekdaj in se¬ daj, E. K. Tinče in njegov dom, Ivan Jontez: Ptice si pomaga¬ jo, Aton Debeljak: Drugi Vuk Karadžič, Ko je črnec bil kralj, živo ali neživo, Anton Debeljak: Nesrečni godec, Hi¬ tler — kako dolgo še?, E. K. Drejčetova pot, Jetika, Iz ru¬ ske kuhinje, Anton bebeljak: V iztočnem mestu, Materina Trockisti v Meksiki podpira¬ jo fašiste Mehiški trockisti so se v na¬ stopajoči volilni kampanji za novega predsednika republike zvezali s fašisti. Podpirajo kandidata reakcije Almazana. Zasledujejo cilj, razbiti ljud¬ sko fronto, ki je na vladi v Mehiki že več let. na ODLOŽENA PROSLAVA Jugoslovanskega Dneva razstavi v New Yorku radi političnega položaja v Evropi na nedoločen čas. Vsled političnega položaja v Evropi je proslava Jugoslo¬ vanskega dneva na razstavi v New Yorku, ki bi se imela vr¬ šiti šestega septembra, bila od¬ ložena na nedoločen čas. Po¬ slanik dr. Konstantin Fotič že¬ li ob tej priliki izreči zahvalo vsem našim organizacijam, ki so hotele s svojim sodelova- — njem poveličati to svečanost J^ ra Ji ne - Radi teh življenskih ci- kakor tudi vsem tistim nosa- ' ,jev Hiile,ja proti sovjetom objav- Kaj je imperijalizem? Doslej je bil svet mnenja, da je imperijalizem politika, ki z vsemi sredstvi, z gos¬ podarskimi, finančnimi, kulturnimi in vojnimi, zasleduje gospodarsko in politično podjarmljenje tujih dežel in narodov. “Proletarec” pa je izna¬ šel, da je imperijalizem to, če se dve državi dogovorita, da druge ne bodo napadali, ter pravi, da je nenapadal¬ ni dogovor imperijalističen. Grom- ska strela, dajte si no vaša očala popraviti, ker skozi dosedanje vidite vse narobe. Kaj je triumf? VVebster pravi, da je triumf proslava odločilne zmage, veselost nad doseženim uspehom itd. Hitlerjeva politika n. pr. je bila ves čas naperjena proti Sovjetski Zvezi. To, da bi rešil svet pred so¬ vjeti in uničil obstoječo sovjetsko o- blast na šestini sveta, si je Hitler postavljal za svoj življenjski cilj. Ni¬ komur na svetu ni Hitler tako žugal, nikogar ni tako blatil in omalovaže¬ val kot sovjetov. Začeti je hotel ru¬ šiti sovjete s tem, da bi jim odtrgal industrijsko in bogato poljedelsko Ukrajino, iz katere je hotel skočiti naprej na Vzhod, kjer se je na Ura¬ lu hotel srečati z Japonci Vstvaril je antikominterno.. Italija,. Japonska, Fiankova, Španija, Mandžuko, Ma- djarska, lepo število članov je že imel. Radi teh Hitlerjevih protiso¬ vjetskih idej, so ga ljubili Chamber¬ laini in Daladijeri, so ga zalagali ve¬ lekapitalisti vsega sveta. Radi teh ciljev so velekapitalisti potom Cham¬ berlaina in Daladijera kapitulirali v Munchenu in žrtvovali Avstrijo, Če¬ he, Slovake, preko katerih pelje pot dedanjih svojih odnošajih s sov» Ko se bodo skesali in spokoril* vso grdobo, s katero so omalovaž H j li sovjete, se jih bodo sovjeti dnje usmilili in potegnili jih bodi kaše. Ne verjamem, da bi Molet: hotel imeti kake zaupne in bliij zveze z možmi kot so Chamberlii Angleži in Francozi bodo morali 114 ti manj kompromitirane osebe e svoje voditelje, če bodo hoteli, 4 jim bodo sovjeti kaj zaupali. Mon li bodo dati garancije, morali bet sprejeti sovjetske pogoje, če bot hoteli sovjetsko vojaško pomoč, Kat se trgovine tiče, je sovjetsko stalit, če do pičice enako Rooseveltova: Seveda, dosedanji trgovski dogovor z Anglijo in Francijo, ki so za sovje¬ te precej neugodni, se bodo morali popraviti. Tudi na tem polju bodi Chamberlaini morali počutiti,« bodo hoteli, da jim sovjeti vržejore- Silni pas. Poleg Združenih držav ima te Sovjetska unija ključ situacije vrt- kah. Obe skupaj lahko kaj tali vpostavita mir v svetu, na podlagi demokratičnih in kulturnih princi- pov, katere po potrebi lahko tud vsilita, ne samo fašističnim začetni¬ kom klanja, temveč tudi Chamber¬ lainom.” • • « Veleizdaja. Vojna je Izbruhnili Evropi. Vojna je na Kitajskem,» na je bila v Španiji, v Etiopiji, kar je fašizem prišel v nekaterih* želali do oblasti, se svet nepresk' vojskuje ,zdaj tu, zdaj tam. Po®' čitelji so fašisti, na glavo katerih f* da kri milijonov, ki krvavijo •> frontah, na glavo katerih pada P [1 kletsvo civiliziranega sveta, ki tra vojno za zločin nad človeštvi®- Doba kislih kumaric je pri “Ameriški domovini v * landu ne vedo s čim bi kolone v listu, katere ne zavr®* , vest zanega karla May-ja J . i ( 7a 03“ in roman neznanega pisca * . in poštenje”. Pred kakimi 18 10 ^ je bilo mnogo krika in vika, P° ‘A. D.’’, o m tih kakoršna je življenju sovjetskih delavcev- ^ nega teh člankov je sestavljen * nik “A. D.” od 2. septefflbr*- ( novani delavci v Rusiji . G ko tudi že Tirolci izpod 40 l e ^ da so industrijske magnate ' ■ ji odpravili, “A. D.” priP°' e . 4 sovjetski industrijski magnati debelo odpuščajo 4 e * avce ' _* g? Mnogi bi se naročili, če bi I podil iz Nemčije. Pevci iz ZSSR na poti v USA 1. septembra so odpotovali iz Leningrada pevci rdeče ar¬ made, ki gredo na turnejo v Združene države. Po progra¬ mu bi morali dospeti v New York 12. septembra. Izbruh vojne pa bo njihov prihod go¬ tovo zakasnil za več dni, ker se vsled vojne zelo težko dobi ladje za potovanje v Ameriko. ^ Mehiki je našlo zato¬ čišče 6,500 beguncev iz Špa¬ nije. dramska spisa, dvanajst uvod- (tožba, Milan Medvešek : Pro-/meznikom, ki so se namora^t I v Cllicasi °z Iase za njegove ia- — - 1 namerava- dje in pripročajo izolacijo in njene- [ ga zagovornika republikanca Ham J Fisha. V odločilnem trenutku p a j e Hit¬ ler moral zavreči vse svoje življen- ske cilje. V nenapadalnem paktu se je moral odreči vsega, kar je celo SV0J . e zivljenje smatral za svoj naj¬ višji cilj. Razbiti je moral antikomin¬ terno, s sestankom z Japonci na Ura¬ lu ne bo nič. Ukrajina mu je postala prekislo grozdje. Priznati je moral Pred svetom, da so sovjeti sila, s ka¬ tero noče češenj zobati, ter da raje zavrze vso svojo dosedanjo politiko. Ge to ni krah in zlom, potem naj' una prav sodrug Zaitz, ki proglaša ta dejstva za triumf Hitlerja. Otrok, Ro se rodi, vidi več dni p 0 rojstvu vse narobe, tako kakor “vidi” foto- grafični aparat. Sodrug Zaitz hodi s svojimi petimi križi še vedno z o- troskimi očmi po svetu. Samo tako si je mogoče razlagati, da vidi triumf malenkost mečejo delavce na 1 in še več tudi iz stanovanja Kdo f - enkrat odpuščen, ne dobi dela in niti stanovanja, kje tega vprašanja si niši«' kje žive vsi stotisoči odpaS |, f( |; Od odpust' A. D." seVI hujs« nikov, sedem člankov vsebine, ki spada pod osebno, zastopa¬ no je žensko poglavje, nad dvajset člankov iz sodobnega življenja, trideset političnih, naravoslovnih, zemljepisnih i. t. d. razprav, nadalje so zgo¬ dovinski članki, znanstveni paberki, poročano je o knji¬ ževnosti in kulturi. Tisti, ki so zamudili vse to, imajo priliko, da naročijo ves letnik, ki se menda še dobi. še bolj pa storite, če stopite v vrste naročnikov te revije, ki bo še boljša, če bo imela več podpore od čitateljev. gresivne Slovenke, Električni li udeležiti te proslave mož, E. K. Julkina zmota, Ne¬ kaj o železnicah, Binet Val- mer: Oproščen, Za gospodinje in Kazalo vsebine drugega let¬ nika. “C. G.” stane na leto $3. Na¬ roča se na naslovu: 6411 St. Clair Ave »Cleveland, Ohio. Posamezna številka stane 30c. Fiancoski: in angleški juristi so pod vzeli veliko akcijo za osvoboditev dr. Sekanine, ki je od marca me¬ seca zaprt v hitlerjevih zaporih, ker je kot Čeh večkrat interveniral v prid političnih jetnikov pri fašistič¬ nih oblasteh. Hitler je doslej vse inozemske kolege dr. Sekanine, ki so ga hoteli obiskati odklonil stavila. In potem so se - , (l! ^ v Rusiji. Če delavec napa e na s kladivom, ga v Rusiji Pred sodišče. Ali ga na j 0 ^ in nagradijo? Sploh je do''* del® Rusiji. Niti budilk nimaJ 0 Zato prihajajo prepozno na p,r odpuščeni, vrženi iz stanovanj ^ tem živijo menda od mastl ^ rC pisiij t zije urednika “A. D. ki P r ' ra 1 '" stare, že stokrat prežvečene ske štorije iz dežele, kjer v desetih dneh, točno, od 2. 1 ..oJ ad I I# > rubljev notranjega posojil® gusta 1939 podpisali nad " P vedbo tretjega petletnega P bi ne bilo lepo, če bi ^ v Združenih državah tako * t -j»l dilo, da bi mogli dati Roose' e eno milijardo posojila? • > ■ . £aši',j Poleg glavnih krivcev, k> s ^ t‘ ti, pa stoje pred sodbo sveta ^ j,- so Hitlerju dali v roko ° roW . ’ s tr» f terim se vojskuje. Pustimo ® zalaganje Hitlerja s gosP° (Nadaljevanjema 4. stra® 1 PETEK, 8, septembr a . 4 “NAPREJ" V. KONVENCIJA H. B. Z. Svojo V. konvencijo je Hr- vatska Bratska Zajednica o- tvorila z veliko proslavo svoje¬ ga 45-letnema obstoja, v naj¬ večji dvorani Pittsburgha, v Syria Moskue. HBZ ima sedaj že 91,030 članov, med katerimi je tudi več Slovencev. Tekom jubilar- ne petmesečne kampanje so pridobili na 10,000 novih čla¬ nov in povišala se je vpisana zavarovalnina samo tekom kampanje za 2,676,834 dolar¬ jev. Okoli dvesto delegatov zbo¬ ruje v Fort Pitt hotelu v času, ko se je v Evropi začela voj¬ na, podžgana in začeta s stra¬ ni nacistov. Ni dvoma, da bo¬ do delegati na konvenciji dvi¬ gnili svoj glas proti fašizmu, ki je povzročil vojno, kakor bodo tudi izrazili svoje naj- globokejše simpatije s Poljaki, ki morajo z orožjem v rokah braniti svoje domove in svoj obstanek. ji H Na konvenciji je pičel du¬ cat delegatov, ki so pristaši domobrancev, ki so pristaši a- gentov Berlina in Rima, — Paveliča in Jeliča. Že prejšna konvencija je obsodila cilje in metode domobranskih agen¬ tov fašizma in tako bo storila tudi sedanja konvencija. Kakor po slovenskih pod¬ pornih organizacijah, je tudi v HBZ članstvo skoraj izključ¬ no iz delavskih vrst. Delavci pa imajo interes, ne samo do¬ bivati podporo v slučaju bolez¬ ni in osmrtnino po smrti, tem¬ več da bi že na tem svetu do¬ segli boljše in dostojnejše življenje. Zato ima konvencija na dnevnem redu razne izja¬ ve, za Novi deal, za unije, za enotnost med razcepljenimi u- nijami, pa tudi za aktivizaci- jo delavstva na političnem po¬ lju, ki bo posebno pri priho.d- njeletnih volitvah predsedni¬ ka zelo važna. HBZ seveda ni poklicana na svojo roko orga¬ nizirati unijskih ali političnih pokretov. Ker pa predstavlja silo nad 90,000 organiziranih delavcev, more prav pošteno vplivati na opredeljenje čla¬ nov potom tiska in s podpira¬ njem akcij, ki so vsemu delav¬ skemu razredu v prid. Sporazum v Jugoslaviji bo, z izjemo fašističnih domobram cev, iskreno pozdravljen od vseh skupin, katerih se manjka. ne Delegati so razdeljeni na razne struje in grupe. Naj¬ večja nezadovoljnost je s u- rednikom glasila “Zajedniča- ra”, ki se ne piše Molek, ki pa ima vse lastnosti Moleka: Dik¬ tira nad vso HBZ, ščuva in hujska člane -enega proti dru¬ gemu, dopise meče v koš, gla¬ silo izrablja za svoje grupaš- ke svrhe, gazi demokracijo in sklepe konvencij, itd. Okoli tega vprašanja demokracije, se bodo na konvenciji vršile največje borbe. Kakor je mo¬ goče presoditi prvi dan kon¬ vencije, so sile Petraka in opo¬ zicije proti njemu enake. JAPONSKI PORAZI OB MONGOLIJI Mongolska vrhovna komanda je izdala poročilo, iz katerega sledi, da so japonski napadalci koncem avgu¬ sta doživeli velik poraz na mongol¬ ski meji. Poročilo pravi, da so mon¬ golske čete zavrnile vse napade Ja¬ poncev in nato izvedle ofenzivo, pri kateri so zajele 144 topov, večjo za¬ logo municije, 67 strojnic, 8 tankov, 14 traktorjev in 87 avtomobilov. 294 vojakov iz Mandžurije se je predalo mongolskim vojakom in sta¬ vilo prošnjo, da se smejo boriti pro¬ ti Japoncem, ki so okupirali njihovo deželo. Po tem poročilu so Japonci v zadnjih bojih izgubili 31 letal, mon¬ golsko letalstvo pa je izgubilo v is¬ tem času 7 letal. — Po dolžini zračnih prog in po številu osebnega prome¬ ta stoji Sovjetska Unija na pr¬ vem mestu v svetu. REGISTRACIJA DOVOLJENA ONIM, KI SO PRIŠLI NEZAKONITO PRED JULIJEM 1924 VAŽNOST LETOŠ¬ NJIH VOLITEV Letošnje volitve so zelo važne. Volili bomo župane, mestne zbor¬ nice, okrožne zastopnike, aldermane in kostablerje itd. V primarnih volitvah so sedaj sa¬ mo kandidati Demokratske in Re¬ publikanske stranke, v jesenskih vo¬ litvah pa bodo imele svoje kandida¬ te gotovo tudi delavske stranke, so- cijalisti, komunisti in Labor Paity. V primarnih volitvah bodo izvo¬ ljeni kandidati za jesenske volitve. Slovenci smo državljani in imamo pravico in dolžnost, da se moramo udeležiti tudi primarnih volitev. Glasujmo za tiste kandidate, ki so za ljudsko politiko Novega deala in za program predsednika Roosevelta. Volimo kandidate, ki so odobreni po delavskih unijah. Letošnje volitve bodo imele velik vpliv na predsedniške volitve pri¬ hodnje leto. Ako bodo izvoljeni pro¬ gresivni kandidati, bomo s tem zaš¬ čitili zahteve ameriškega ljudstva, posebno pa delavske socijalne zako¬ ne in državljanske civilne svobodš- čine. Izid volitev bo vplival tudi na ameriško zunajo politiko, na vojno v Evropi in Aziji, na Chamberlaina m Deladiera. Pojdimo na volišče in glasujmo za kandidate, ki podpirajo demokraci¬ jo, mir in lepšo bodočnost ameriške¬ ga ljudstva! progresivni kandidati v PITTSBURGHU IN ALLEGHENY COUNTY TISKOVNI IN PROPAGANDNI FOND Dne 7. avgusta tega leta je Pred¬ sednik Roosevelt podpisal zakon, ki spreminja neko določbo zakona o spričevalih registracije (Certificate of Registry Act). Po novem zakonu je omogočeno inozemcem, ki so pri¬ šli v Združene države med dnem 3. junija 1921 i dnem 1. julija 1924, o zakoniti pripustitvi katerih ni naj¬ ti nikakega zapiska, da smejo legali¬ zirati svoje bivanje v tej deželi. Do sedaj so mogli legalizirati svoje bi¬ vanje le oni inozemci, ki so prišli do 3. junija 1921. Ako je inozemec prišel nezakonito oziroma, ako ni najti zapiska o njem v priseljeniških spisih, more zaprositi za legalizacijo na tak način, da mu oblast izda spričevalo o registraciji “certificate of registry”. Ko si to priskrbi, more zaprositi za državljanske papire. Inozemci, ki so prišli nezakonito pred 1. julijem 1924, niso sicer pod¬ vrženi deportaciji radi nezakonitega bivanja, ali niso mogli do sedaj ure¬ diti svoje stanje, ako so prišli po 3. juniju 1921. Sedaj pa to morejo. Za prošnje za certifikat registra¬ cije služi tiskovina Form 659 v dvo- pisu. Tiskovina se more dobiti v vsa¬ kem priseljeniškem in naturalizacij - skem uradu. Treba priložiti money order za $10.00 in dve fotografiji. Da se prošnja ugodno reši, mora prosilec dokazati 1) da je prišel v Združene države pred dnem 1. juli¬ ja 1924, 2) da je od tedanjega pri¬ hoda vedno stanoval v Združenih državah in 3) da je dobrega moral¬ nega značaja ter 4) da ni podvržen deportaciji. Treba zapomniti si, da novi zakon nikakor ne more pomagati onim, ki so prišli nezakonito od 1. julija 1924 naprej. Taki ljudje so in ostanejo podvrženi deportaciji, ako jih prise¬ ljeniška oblast zasači. BELEŽKE O TEM IN ONEM (Nadaljevanje s 2. strani) sredstvi. Vzemimo samo vojaško plat malo v pretres. Avstrija je imela 7 milijonov, Čehoslovaška 15 milijo¬ nov, Španija 30 milijonov prebival¬ cev. Če vzamemo kot merilo, da je vsak peti prebivalec sposoben za vo¬ jaško službo, so Chamberlain in Da- ladijer tik pred vojno izročili Hitler¬ ju 10,000,000 vojakov, ki bi se mogli danes nahajati na strani Anglije in Francije. Češke utrdbe v Sudetih, bi zadrževale naciste, orožpe sijajno o- premljene Čehoslovaške armade bi bile naperjene proti Hitlerju, moč fašistov bi bila mnogo manjša. Pod Francom-Jožefom je bilo ve¬ liko fantov in možov obsojenih na težke kazni, a na frontah so jih po- Zapomnite si, kaj pišejo razni slovenski delavski listi o nenapadalnem paktu, da se bodete v kratkem mogli prepričati, kako so popolnoma zapadli velereakcijonarni gonji Chamberlaina in munchenovcev. SMRT A. MARKOVA Na poti v Chicago, je doletela smrt znanega delavskega voditelja A Markova, ki se je zgrudil, zadet od srčne kapi, na Pennsylvanija postaji v New Yorku. Markov je bil dolgoletni voditelj Delavske šole v New Yorku, iz ka¬ tere so izšli kadri, na kterih se tako lepo razvija delavski pokret v New Yorku. ČEŠKA UPA NA VSTAJENJE Beneš, ki se nahaja v Angli¬ ji, je naslovil pismo na Cham- berlina, v katerem pravi, da se Čehi in Slovaki, eni v češko¬ slovaških legijah, drugi v no¬ tranjosti Nemčije, borijo na strani demokracije, ter da ti¬ pajo na obnovitev nekdanje čehoslovaške države. Anglija je izdala ukaz, da se morajo priglasiti vsi Nemci in Avstrijci, ki žive na njenem ozemlju. Za Čehe ta poziv ne velja, ker jih Anglija ne sma¬ tra za nemške državljane. PITTSBURGH, PA. — Letos ima¬ mo toliko kandidatov, med katere- mi so nekateri zelo naklonjeni de¬ lavstvu, da hočem omeniti njihova imena: Za County Commissionerja John J. Kane; Za City Councilmana Elmer J. Holland in Geo. E. Evans; Za County Treasurer Richard H. LaW ry j Za Recorder of Deeds John P. La- dešič. Za vse ostale urade pa volite po svoji razsodnosti najboljše ljudi, za katere ste gotovi, da bodo zastopali interese delovnega ljudstva in ne samo interese korporacij. Anton Horvat. ZA ZASTOROM _ ce po Mussolini stopil na stran Nemčije, kakor se j e Za svojem vojaškem in političnem paktu s nacisti, je še veliko V p^> Zdrav razum, če ga ima, mu pravi, da na stran. H,Perja ni ma S dobiti kot poštene udarce in končni poraz. Poleg tega pa je jav^ da se italijanski kralj z vso silo brani it, v vojno na strani N ,;i Ha raie odstopi. Tudi Badoglio, katerega smatrajo, 1 '; IS£ »V."-- * bi mili " batin ki se pripravljajo za Hitlerja. ’ * —Hitlerju silno trda yrede že prve dni vojne. Morah, v Ner^. biti zel slaba, kajti Hitler je prve dm vojne moral. ,zdati ^ katerimi grozi s smrtno kaznijo onim, ki se ne javljajo na vojaki bo, onim ki ne pridejo pravočasno z dopusta, onim k, dezertirajo A sarn in nazadnje še vsem civilistom, k, bi raznašali vesti iz ino i ki jih širijo anglo-francoske ali sovjetske radio postaje. —Chamberlain nuje in rovari proti sovjetom se kar naprej; A ki poslanik na Japonskem je predložil Mikadu sledeč sporazum; jA obljublja, da bo Japoncem dovolila razkosati Kitajsko. Za proli Usl A » _i Hn h n na sovietski meji držala veliko * ^ POLJSKA AVIJACIJA BOM- BARDIRA BERLIN IN DRU¬ GA NEMŠKA MESTA stavljali celo pod puške, če so su¬ mili, da si je kdo sam poškodoval prst ali da je na kak arugi način zmanjšal svojo vojaško sposobnost. Rekli so, da je to veleizdaja, da je to slabljenje obrambene moči cesarske armade. Kaj zaslužita Chamberlain in Daladijer, ki sta pred izbruhom vojne podarila HjjtlerAi 10,000,000 vojaško sposobnih oseb? Ko so vsi protesti poljske vlade proti bombardiranju ci¬ vilnih mest ostali brezuspešni, je poljska avijacija začela z represalijami. Nad Berlinom in drugimi nemškimi mesti se pojavljajo poljska letala, ki največkrat mečejo letake, vča¬ sih pa tudi bombe. V letakih, katerih so posebno Angleži raztrosili na milijone po Nem¬ čiji, se obvešča nemško pre¬ bivalstvo, da se demokratične države ne borijo proti nemške¬ mu narodu, temveč proti Hi¬ tlerju, proti nacističnemu reži¬ mu. LL0YD GEORGE 0 CHAMBERLAINU “Chamberlain že štiri mesece vo¬ di pogajanja z največjo vojno drža¬ vo na svetu, z Rusijo. Želijo od nje pomoči, torej razgovarjajo s prija¬ teljem. Toda kake ljudi pošiljajo na pogajanja? Niti najnižjega ministra niso poslali na moskovska pogajanja, temveč nekega uradnika iz Foreign Office. Zraven se pa še čudijo, da jim Rusija ne verjame. Hočejo rus ko pomoč, toda, obnašajo se tako, da žalijo Ruse na vsakem koraku. Chamberlain se igra in prevzema ve¬ liko odgovornost. Ne vem, kako se bodo stvari razvijale, toda jaz ne bi pošiljal pismonošev, da se pogajajo.' To je Lloyd George govoril za četkom avgusta meseca. Opozicij onalni Alfred Duff-Coo- per, ki je izstopil iz kabineta po munchenski izdaji, je po prekinitivi razgovorov v Moskvi rekel tole: “Chamberlain je zelo neroden ri- bar. Dopustil je, da mu je največja riba skočila iz mreže.” Ta kritika Chamberlaina je zna¬ čilna predvsem zato, ker kaže, da ,si celo Chamberlainov! nasprottniki kakor je Cooper, zamišljao dogovor z Rusijo tako, da bi se Rusija mora la vjeti na trnke, ki jih mečejo An¬ gleži. mora ki nj tretjega, se račun tretjega, na Recept, ki se ni vzhodu. Japonska obljubiti, da bo na Sovjetski meji zaposluje sovjete na Daljnem vzhodu. Na račun Kitajcev, sporazumeva Chamberlain s japonskimi fašisti, kot r račun Avstrije, Čehoslovaške, sporazumeval obnesel v Evropi, se ne bo obnesel niti na ^3 f s Hitlerj, Dalj _V Berlinu ni nobene sovjetske vojaške misije. Hitler je v po®jtj s , nemškega ljudstva pretvoril novega sovjetskega vojaškega atašeja v . vojaške misije. Ameriško časopisje pa je to Hitlerjevo tnkarijo raz^ po Združenih državah. Ko je Moskva povedala resnico in razlog na stvari, ameriško časopisje uradnega sovjetskega dementija ni obj}^ ali pa na zelo skritem mestu. ..... _Turška republika ima izmed vseh kapitalističnih držav najožj e ,. nošaje s sovjeti. Ko je Anglija vprašala Turčijo, če bodo angleške l ir ;, imele svoboden prehod skozi Dardanele, se je Turčija obrnila v M ost s vprašanjem, kaj naj odgovori. To je bilo dan po podpisu nenapadai, (i dogovora med Nemčijo in ZSSR. Iz Moskve so odgovorili, da nenap^ pakt ni spremeni dosedanjega stališča sovjetov in da bodo sovjeti * pozdravili, če Turčija dovoli anglo-francoske transporte skozi Dard a[i Skozi Dardanele hočejo Angleži in Francozi pošiljati pomoč Poljski. VABILO NA DOMAČO ZABAVO Detroit, Mich. — Detroit¬ skim rojakom in rojakinjam je znano, da gospodinjski klub vedno prireja zanimive zaba¬ ve, zato vabimo vse naše pri- jateelje, da pridejo na našo domačo zabavo, ki jo prireja¬ mo v nedeljo dne 17. septem¬ bra. Program bo raznovrsten. Balincarji se pa kar pripravi¬ te. Začetek zabave točno od 2 uri popoldne. Mary Dugar. DETROIT, MICH. Slovenska dekleta iz Detroita smo ustanovile krožek. Imenuje se “De troitt Cadets”. Za našo prvo zaba¬ vo bomo imeli “Dinner Dance” ki bo v Slovenskem Domu na 437 S. Liver- nois Ave., na 16. septembra. Večerjo bomo servirali od osmih do devetih. Povabljeni so vsi od blizu in da¬ leč, tudi Kanadčani. Se bodo kesali, če ne bodo spet torbe prinesli, ker bo za jesti dosti in dobro. Po večerji bomo imeli ples. Godbo bomo imeli dobro za srbeče podpla¬ te, ker znajo vse igrati od župe do urehe. Vstopnina 50c, samo za ples 25c. Pridite stari in mladi. Mrs. Mary Intihar. V državi New York so zastavkali farmerji radi prenizkih cen, katere so dobivali za mleko. Stavko je vo¬ dila farmarska unija, katero je pod¬ piral z vsemi silami tudi CIO in vse progresivne organizacije. To je prva večja in uspešnejša stavka farmer- jev, ki so bili doslej prisiljeni spreje¬ ti vsako ceno mlečnega trusta. Dr« žavna policija ni bila v stanu zlomi¬ ti stavke. Armour in Co. v Chicagi je bila končno prisiljena na nova pogaja¬ nja, ko so zastopniki delavcev v vseh klavnicah izvedli pritisk na Delavski department v Washingtonu. Sedaj se pogajajo z reprezentanti de¬ lavcev, ki so stavili družbi unijske zahteve. THREE STAR BOTTLING WORKS Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v AUegheny okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RAIUROAD AVE. — Phone: Oakmont 305 — VERONA, PA. 12. SEPTEMBRA VOLITE JOHNNY P. LADEŠIČA Urgiramo iz-olitev našega rojaka JOHN P.LADEŠltA v ured za RECOR-i DER of DEEDS v Allegheny okraju B na Demokratski listi. Ladešič podpiran m od demokratov, je v zadnjih volitvahH dobil 170,000 glasov, toch politični mo¬ gotci v demokratski strank' so rekli, da nočejo, da bi bil izvoljen kak tujec in zato LADEŠIČ ni bil odobren -id urad¬ ne Demokratske stranke. JOHN P. LADEŠIČ je delavski pri¬ jatelj. On je odobren od Central Labor P Union. Akoravno je še mlad mož, ima večletne skušnje v javnih zadevah. On je član Etna Boro koncila od leta 1933; on je direktor Hrvatske Bratske Zajednice že več let. Od leta 1935 pa je nameščen kot registrar of deeds za Allegheny okraj; on vodi zavafovalninsko agencijo in je izvrstno kvalificiran za to pozicijo. Dejstvo, da je sin tu¬ jerodnih starišev, ga ne sme ovirati pri izvolitvi. 12. sep¬ tembra, ko greste na volišče, volite John P. Ladešiča za Recorder of Deeds. Povejte vašim prijateljem, da je LADEŠIČ naš rojak in prijatelj. Če ne prejme primernega števila glasov, bo to pomenilo, da bodo za Slovane vedno težkoče pri volit¬ vah v kak javen urad. Okoli 400,000 Slovanov je v Alle- hgeny okraju. Samo ena tretjina ga lahko nominira. De¬ lajmo skupaj za naše skupne interese. To je edini način, da pridemo kedaj naprej. (Political Advertisement) SLOVENSKI USTI O NENAPADALNEM PAKTU ( Nadaljevanje s 2. strani) vospevov, bi ga spravili v silno za¬ drego. Povedati bi moral, da’je “po¬ ročilo iz Moskve” prepisal iz Hear- sta ali od virov, ki so tako solidni, kot je slavni pariški ponočnjak in avanturist Krivitzky, ki je avanzi- ral že za. sodelovalca socijalistične- ga “New Learderja”. Svastika pa je menda res vihrala v Moskvi, ko je prišel Ribbentrop. Svastiko se je moglo videti na nem¬ ški ambasadi in na njenih avtomo¬ bilih tudi doslej, kakor jo lahko vi¬ di vsak v Washingtonu, Londonu ali kjerkoli, kjer žive akreditirani po¬ slaniki. Če bi se ne bali za žolč mis- ter Moleka, bi mu svetovali, naj gre enkrat v Washington, pa bo lahko videl zastave vseh držav, sveta, tu¬ di svastiko, pod katero plujejo la¬ dje, katere oglašuje Molek. Če bi bil Molek v Berlinu, bi lahko videl sko¬ zi vsa leta Hitlerjevega režima ameriš ko zastavo in nedaleč od nje sovjet¬ ski srp in kladivo. Toda vse to mu odpustimo. Kdo naj zahteva od mis- ter Moleka, da bi moral vedeti za določbe mednarodnega prava, ki predpisujejo in določajo take reči. Če se na svojem neznanju spodtakne, spodtika in telebne, to je logično in njegova privatna zadeva, katero mu bodo njega vredni oboževalci radi odpustili. V torek 29. avgusta je mister Mo¬ lek presenetil citatelje z takole “res¬ nico” na prvi strani: “Protinacijska propaganda izginila med komunisti.” Na manifestaciji Lige za mir in de¬ mokracijo v New Yorku, po Moleko- vem poročilu ni bilo nobenega na¬ pisa proti nacizmu. Kar izginili so antinacijski napisi, drugič bodo no¬ sili že pronacijske. Simpatije mister Moleka so seveda na strani mister Ham Fisha, republikanskega sena¬ torja, ki vodi organizacijo za izola¬ cijo Združenih držav. Ham Fish, pri¬ jatelj mister Moleka, se je nahajal ravnokar v Nemčiji, kjer so mu dali Hitlerjeva letala na razpolago in ga sprejemali, kakor tak zaveznik Nem¬ čije zasluži. Mister Molek je oglaše¬ val to Fish-Hitlerjevo organizacijo v “Prosveti” kar na prvi strani. Fish- Molek pa nista uspela, mase so se pridružile Ligi za demokracijo in mir. Kaj zato če ni res, glavno, da se pomaga Fishu! Odtod je prišel na prvo stran napad na Ligo, za katere¬ ga bo morda mister Molek dobil kak prezent od Fisha, ko pride iz Nem¬ čije. Tisti pa, ki so bili na omenjeni manifestaciji Lige, so videli dovolj antinacijskih napisov in slišali anti- nacijske govore, katere mister Mo- lek-Fish seveda noče objaviti, ker tudi v Hearstovih listih niso pisali o tem. “Nation” prinaša razne članke. Ta¬ ko in drugačne. Tam ni diktature kot je pri mister Moleku. Človek lah¬ ko dobi besedo za in proti. Molek pa izbira samo kar je proti. Zamolčal je vse, kar je “Nation” že pisala za, omenja pa glupost, katero je našel v “Nationu”, da se bo Sovjetska uni¬ ja priključila antikomintern paktu. Čudno! “Nation” je imela in ima večkrat dobre članke. Teh se mister Molek izogne. Ko pa “Nation” spo¬ drsne, ko trdi, da je nenapadalni pakt omogočil drugi Munchen, Mo¬ lek zagrabi in bobna: Sovjeti pov¬ zročili drugi Munchen. To je bilo 29. avgusta. Čez dva dni pa se je pokaza¬ lo, da je nenapadalni pakt drugi Munchen ravno preprečil. S proro- kovanjem mister Molek nima sreče, ter je ne bo imel nikoli, če ne bo vzel za podlago kakih solidnejših virov, kot je Hearstova propaganda. V 168. številki “Prosvete” je za- rajal okoli “PRIJATELJSKEGA” pakta Krivitzkyjev manager med Slovenci, Anton Garden. On sam je besedo “prijateljski” dal natisniti z velikimi črkami, ker mu ni dovolj, da bi laž razširjal z malimi črkami. Ton celega članka je v skladu z uvo¬ dnimi besedami, tiskanimi z mastni¬ mi črkami: “Ta dogodek je Stalinu Groznemu in stalinizmu snel masko z obraza in ga odrt« potisnil v fa¬ šistični tabor, kamor radi svojih kri¬ minalnosti in terorja logično spada.” Garden pravi, kdor ne bi verjel, kar on piše, ta spada v bolnišnico za psihopatične ali umobolne, ki je Gardenu zmerom pogosteje v mislih. “Vsako pošteno in razredno zavedno delavsko gibanje v vseh državah lah¬ ko z veseljem pozdravi to odprto zve¬ zo med Stalinovim in Hitlerjevim fa¬ šizmom”, uči Garden, ko ni v umo¬ bolnici. Anton Garden ima “osebno zadoščenje”, “jubilejno razpoloženje” ga navdaja, mori ga le ena velika bojazen, kaj, če bi Stalin izdal Hit¬ lerja, kot je izdal Chamberlaina? Originalnosti v njegovem samo po obsežnosti velikem članku, ni niti toliko, kolikor ima črnega za noh¬ tom. Vse kar je napisal je zbirka psovk, laži, strupa, ki si ga je na¬ bral po protisovjetskem, trockistič¬ nem ,Hearstovem tisku, je premle¬ vanje “resničnih” vesti in poročil, ki so že bile v “Prosveti”. “Prosvete” ^ pa se bodo spomnili, kaj je ta isti \ Anton Garden pisal in pisaril skozi ' vse sv °ie kilometerske serije član . ' kov tekom zadnjih mesecev. Danes dolži sovjete, da so “izdali” Chamber¬ laina, včeraj jih je obsojal, da so se vezali z kapitalističnimi vladami, da so hoteli napraviti demokratično fronto, antiagresorsko zvezo. Takim šviga-švagam sovjeti seveda ne mo¬ rejo nikoli ugoditi. Gardeni bi bili zadovoljni šele takrat, če bi se Cham¬ berlainu ali Hitlerju, Luciferju ali Belcebubu, posrečilo razrušiti in streti sovjetsko šestino sveta. Dokler pa bo obstojala, dokler bo prosperi- rala, bo sovjetska država vedno bla¬ tena in kamenjana od renegatov, ka- koršne med Slovenci predstavljata ravno Anton Garden in njegov fi- rar. Ob vsaki vesti, ki govori o tem kako se utrjuje moč sovjetov, Anton Garden naravnost pobesni. Tako je bilo, ko so izsledili izdajalske gene¬ rale, (Garden pravi “najboljše”), ko so izvedli petletni plan, kadarkoli so dokazali, da na pesku gradijo oni, ki želijo uničenje socijalistične dr¬ žave. če bi ne bilo drugega dokaza za pravilnost sovjetske politike sploh in za nenapadalni pakt posebej, bi nas morala prepričati o pravilnosti tega koraka pobesnela gonja, ki jo uprizarjata mister Molek in Garden. Kajti kadar razsajata ta dva, je to najboljši znak, da je s sovjeti vse v redu. če bi se kedaj zgodilo, da bi pričela hvaliti kak korak sovjetske vlade, tedaj se bomo morali vpraša¬ ti kje in v čem je napaka. Sploh je po mnenju mister Moleka nenapadalni pakt zadal smrtni uda¬ rec delavskemu gibanju in posebno še komunistom, če bi to bilo res, bi ne bilo nobene potrebe več, da bi se ta dva janičarja še nadalje borila s komunizmom, ki je po njihovih be¬ sedah sedaj itak mrtev. Toda videli bodete, da se bosta oba junaka in najemnika protisovjetske kampanje vsak dan bolj napisovala proti “mr¬ tvemu” delavskemu gibanju in ko¬ munizmu. Tako bodeta dokazala, da je ta njihova trditev ravno tako malo resnična, kot so laznjive njihove trditve in vesti o nenapadalnem pak¬ tu. “Prosveta” je lepo ime. Kultura je zelo važna zadeva v delavskem gibanju in to so vedeli oni možje ki so ustanovili list in mu dali zna¬ čilno in programatično ime “Prosve¬ ta”. Kako ta list pod mistrom Mole- kom vrši svoje kulturno delo, lahko sodite po tem—le “šopku” iz njego¬ vega velikega vrta: “Nadčloveška naloga, ki je bila sredi zadnjega ted¬ na dekretirana iz Moskve hlapčev¬ skemu tisku v Ameriki—uključivši znanemu brencelju v Pittsburghu— da opere, osoli in popopra Hitler- Stalinovo smrdobo in jo servira a- meriškim tepcem kot pristno pečen¬ ko, ne bo obvarovala stalinovske fronte v Ameriki na j več j e krize v Jeklarska unija v Pittsburgh, preklicala pogodbo s Internat®; Nickel, ki ima svoje tovarne v C lestonu, W. Va., ker je kršila pni, la pogodbe s tem, da je diskrinfc rala med delavci. Unija je vte pritožbo na delavski odbor, katerer je predložila tudi dokaze, da je dc žba še vedno podpirala kompaniji unjjo. VEČNA LOČITEV Zakonca Sirec sta se spet Ona: “Grem domov k svojim star¬ šem in potem je med nama za konec, da veš!" Ona začne pospravljati svoje stva¬ ri, mož pa je miren in ravnata položi na mizo dva kovača. Žena opa¬ zi denar in pravi: “Čemij to?” Mož; “Za avtobus domov." Ona: ‘To je premalo! Kje ji nar za nazaj?" NAJSTAREJŠI POKLIC Neki kirurg, arhitekt in dip so se razgovarjali o tem, kdo imš njih opravlja najstarejši poklic. “Ko je Bog ustvaril žensko”, je» nil zdravnik, “je vzel rebro iz Afc movega telesa. Izvršil je operaciji torej je zdravniški poklic najstare ši.” “Nikakor ne”, je odvrnil arh« “Svet je ustvaril iz kaosa. Torej ? poklic arhitekta še starejši. ‘A kaos”, je vzkliknil dip “smo povzročili mi!” LETOVIŠČAR IN gostilnica* 11 čevlji še vit V gorsko vasico pride zvečer - letnik. V vaški gostilnici dobi F nočišče. Preden leže spat, P os ‘, čevlje zunaj pred sobna vraa^ bi mu jih čez noč očistili. Ko traj vstane, vidi, da so no blatni. Jezen pokliče ko in jo nadere: “Čemu pa. J 11 ", sem postavil čevlje pred vra Gostilničarka: “Hm. Saj snl . sami to ugibali. Naposled je P .. mož dejal, da ste bili najbrž P RDEČ NOS Jaka Pipa ima nos rdeč ka. Pa mu reče nekoč sose • pa ti ni nos pordel, ker P*1 vodo?” j, li¬ jaka: “Kajpak da ni. AroP; enkrat sem pa vendar eno samo mleko.” j Sosed: “Eno celo leto- če!” Japa: “Je, je mogoče. A ^ rs bil—dojenček.” • I P — Tekom letošnjih počitnic je 1,400,000 s d skih šolarjev bilo v pij° n f •rajena taboriščih, ki so zgi dri ' 0 odpočitek in za razve 1 trok. njeni kratki zgodovini- je berlinsko-moskovski dož ^ dal tej infamni fronti smrte ve č —ne samo v Ameriki te vsem svetu izven Rusije- Pod Molekom je glasilo P 0S ta bolj neotesan, najbolj dem ^ najbolj rovtarski list. Izraze. ^ ne odklanja vsak človek V ^ družbi, meče mister Mol ^ t j S o' rokava. Taka je prosveta P r ■ ske slovenske fronte, tak J e zdražbarjev, tak je i ezik . napravili križ čez delavs tak je jezik renegatov. oni!’.