lM Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl D INVEST d, 0.0. Podjatja za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve ► Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov Ptuj, petek, 9. marca 2012 letnik LXV • št. 20 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si se 100 dni 10 maraton Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si 16. JUNIJ r ms Po mestni občini Ptuj • Lokalna skupnost zgolj nemi opazovalec O Stran 2 Slovenija • Na dan zboli tudi po sto otrok O Stran 6 Štajerski Šport Nogomet • V Zavrču še Doris Kelenc O Stran 11 Spodnje Podravje • Mednarodni dan žensk Rdeči nagelj še kako živ Četudi je zadnja leta 8. marec, mednarodni dan žensk, na zunaj manj opazen, ker ni vidnih proslav in evforije, ki smo ji bile priče še ne tako dolgo nazaj, je njegovo sporočilo še vedno zelo aktualno. Rdeči nagelj je še kako živ, četudi ga večina žensk tudi letos ne bo dobila. Praznik boja za enakost spolov je v kriznih časih še veliko bolj potreben kot sicer; če kdaj, se danes ženske še pogosteje kot v preteklosti srečujejo z zapostavljenostjo, prikrajšanostjo, še vedno dobijo za svoje delo, četudi so bolj izobražene kot moški, nižje plače. Na zadnjih državnozborskih volitvah so si ženske sicer uspele zagotoviti večjo zastopanost v hramu demokracije, še vedno pa jih zelo redko najdemo na odgovornih položajih v gospodarstvu, znanstveni in akademski sferi. Letošnji mednarodni dan žensk v ospredje postavlja ženske na podeželju. Kmetice so namreč še v slabšem položaju od žensk v povprečju. Otroci bodo svojim mamicam in babicam praznik polepšali s šopkom zvončkov. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Vojni invalidi si tega niso zaslužili Namizni tenis • Piljak na DP dvakrat med osmerico O Stran 13 Pomagajo odrinjenim na rob Člani društva vojnih invalidov Ptuj so na občnem zboru opozorili na izredno težke razmere, v katerih se nahajajo mnogi njihovi člani, ki so zaradi nizkih prejemkov potisnjeni na socialni rob družbe; ker jim zaradi pomanjkanja denarja ne morejo zagotoviti denarne pomoči, so petim pomagali vsaj pri nakupu drv. Kot je na občnem zboru društva minuli petek poudaril predsednik Boris Fras, sicer prvi ranjenec v vojni za samostojno Slovenijo, žal splošne krizne družbene razmere potiskajo starejše vojne invalide z nizkimi dohodki na socialni rob družbe: „Posameznim vojnim invalidom gre res težko, saj se z zelo nizkimi prejemki komaj preživljajo. A kljub temu se nekateri socialnim prejemkom raje odpovedujejo, samo da bi zavarovali svoje že tako skromno premoženje." O Stran 7 1000 x BON ZA iooSc TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE: varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje 1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO. Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20. 6. 2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.triglav.si,http://avto.triglav.si in Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična. triglav | Ptuj • Še o kadrovanju v ptujski bolnišnici Lokalna skupnost zgolj nemi opazovalec dogajanja Kadrovskih scenarijev, po katerih naj bi bil izbran novi direktor ptujske bolnišnice, je iz dneva v dan več. Čeprav lokalna skupnost v teh postopkih ni udeležena, ji nekateri pripisujejo pristojnosti, ki jih sploh nima. Ker je med neuradnimi kadrovalci tudi ptujski župan Štefan Čelan, smo se tudi pri njem zanimali, kako je s tem. Dejstvo je, da to okolje bolnišnico potrebuje, zato ji vsako takšno „poigravanje" lahko prej škodi kot koristi, s tem pa tudi vsem potencialnim pacientom. Prihodnji teden bo predvidoma svet bolnišnice objavil razpis za novega direktorja. Od odstopa prejšnjega direktorja Roberta Čeha decembra lani se v zakulisju bije pravcata bitka za njegovega naslednika. Bojda ste tudi vi med kadrovalci novega direktorja. Kako komentirate te govorice? „Vsak, ki se vsaj malo spozna na kadrovanje v javnih zavodih, ve, da smo župani iz teh postopkov popolnoma izločeni. Direktorje imenujejo sveti zavodov, ki so v veliki večini sestavljeni tako, da imajo ustanovitelji in financerji neznaten vpliv. Za primer naj navedem sestavo sveta v osnovnih šolah. V njem je pet učiteljev, trije starši in trije predstavniki mestnega sveta, ki morajo biti iz različnih političnih strank. Kakšen vpliv lahko ima župan na imenovanje ravnatelja in to v zavodu, ki ga je ustanovila občina? V Uvodnik bolnišnici, ki jo je ustanovila Vlada RS, pa Mestna občina sploh nima svojega predstavnika. Žalostno je, da smo z novo zakonodajo doživeli takšno ponižanje. Kar se tiče kadrovskih zapletov, sem torej zgolj nemi opazovalec dogajanj. Spremljam jih toliko, kolikor me posamezniki ali skupine v bolnišnici pisno ali ustno informirajo. Iskreno povedano, dokler bo takšna zakonodaja, niti ne želim biti udeležen v takšnih za Mestno občino Ptuj podcenjujočih postopkih." Kdo in ali sploh kdo ščiti interese lokalne skupnosti v svetu ptujske bolnišnice. Direktorja CSD Ptuj mag. Mirana Kerina, ki je v bolnišničnem svetu, naj bi tja kadrovala vlada. Kakšna je sploh povezava med bolnišnico in lokalno skupnostjo? „Stara zakonodaja je omogočala, da smo v svet imenovali tri predstavnike, ki so iz- Pomlad vabi k druženju Skorajda ne mine dan, da ne bi spregovorili o tem, kako ni denarja, da je kriza dosegla vrhunec v zadnjih letih in da enostavno tako več ne gre. In res je, pobirajo z vseh strani, plače pa še pri tistih, kijih imajo, ali padajo ali stagnirajo. Cene bencina so rekordne, hrana se draži, za kavo v lokalih je treba odšteti 1,5 evra, zdravila so draga, položnice nas iz meseca v mesec uničujejo. Ob vseh težavah, ki nas tarejo, pa se nas „loti" še kriza vrednot, ki pa smo si jo brez kančka dvoma sami nakopali na pleča. Starejšim se toži po dobrih starih časih, po veselicah, bratstvu in enotnosti ter življenju v rožicah. Tisti mlajši pa poznamo edino sedanjost. Tisto, v kateri kraljujeta denar in informacijska tehnologija. Če smo včasih komaj čakali lepo vreme, da smo se igrali na prostem, je danes računalnik zakon. Celo „povežeš" se lahko s prijateljem, se z njim igraš, mu pošlješ „dregljaj" pametna naprava te spomni, da ima nekdo rojstni dan in mu celo preko spleta kupiš čestitko. A ravno pomanjkanje časa za druženje in nenehno prizadevanje za nove, modernejše stvari, sta povzročila sedanjo zmešnjavo. Postali smo družba, v kateri dva vrstnika sedita na zadnjih sedežih avta, in namesto da bi se pogovarjala, vsak klika po svojem najnovejšem mobilniku. A tako ne bo šlo v nedogled. Nekdo nas bo moral spomniti, da smo ljudje družabna bitja, ki potrebujejo drug drugega in ki so po svojem bistvu dobra. In očitno se je ravno to, kar sami počnemo, obrnilo proti nam. Potrošnja, ki smo ji sami dovolili, da nas je prevzela, nas povsem očitno opominja, da smo vendar prekoračili mejo... Ob vsem stokanju o krizi se sprašujem: nam res gre tako slabo ali smo le postali zahtevnejši? So naši starši res imeli več ali so le znali bolje uživati in živeti? Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Štefan Celan, župan MO Ptuj: „Iskreno povedano, dokler bo takšna zakonodaja, niti ne želim biti udeležen v takšnih za MO Ptuj podcenjujočih postopkih." hajali iz naše občine. Po novi zakonodaji je zgolj naključje, da imamo v svetu predstavnika iz naše občine, ki ga je imenovala Vlada RS. Srečno naključje je, da je ta predstavnik mag. Miran Kerin, s katerim se osebno in poslovno dobro razumem. Razen tega, da me o nekaterih težavah sprotno informira, nimamo nobenega vpliva za razvoj in upravljanje v naši bolnišnici. Kljub navedenim dejstvom smo se preko Lokalne energetske agencije, ki jo je ustanovila Mestna občina Ptuj, aktivno vključili v pomoč pri iskanju evropskih sredstev za energetsko prenovo bolnišnice. Projekt je bil uspešno prijavljen, saj je bolnišnica prejela slaba dva milijona evrov nepovratnih sredstev." Vprašanje „obstoja" ptujske bolnišnice, ki v tem okolju deluje že od leta 1874, se za potrebe politike vsake toliko časa aktualizira. Zemljevid brez ptujske bolnišnice je po neuradnih podatkih imel na mizi tudi že zdaj bivši minister za zdravje Dor-jan Marušič kljub tesnim povezavam s prejšnjim direktorjem in kljub zaslužkom iz svetovanja za ptujsko bolnišnico, ko še ni bil minister. Negativno poslovanje, prisotno zadnjih nekaj let, njen polo- žaj in prihodnost zato toliko bolj otežuje, dodatno pa jo sedaj „ogrožajo" vsi takšni ali drugačni kadrovski manevri pod mizo. Kakšno držo boste v tem primeru zavzeli? „Žalostno je, da se vsaka nova politika vedno poigrava s statusom naše bolnišnice. V vseh dosedanjih letih sem od državne politike in poslovodstva v bolnišnici zahteval, da naša bolnišnica obdrži status regionalne bolnišnice. Kakovost dela, obseg storitev, reševanje življenj in nujnih primerov iz hribovitih predelov Haloz, Slovenskih goric vse do hrvaške meje so trdni argumenti, ki terjajo, da naša bolnišnica izvaja vse dosedanje programe. Ne znam si predstavljati, kako bi lahko rešili človeško življenje v primeru srčnega zastoja, če ga bo treba v zimskih mesecih iz Žetal prepeljati v mariborsko bolnišnico. Prav tako ne vidim nobene logike, da bi ljudje mesece in mesece čakali v čakalni vrsti za operacijo kolka v Ljubljani ali Mariboru, če smo na Ptuju dokazali, da to znamo in zmoremo - in to še ceneje kot v kliničnih centrih. Z ustanovitvijo medicinske fakultete v Mariboru pa bo treba razmišljati o dodatnih programih, ki jih bodoči univerzitetni klinični center v Mariboru nujno potrebuje za lasten razvoj, prakticira pa jih lahko v naši bolnišnici. Kdo bo vodil našo bolnišnico, je iz mojega vidika popolnoma nepomembno, pomembno je, kako bo znal skrbeti za njen obstoj in nadaljnji razvoj. Vsi bodoči kandidati ali kandidatke za direktorja naj pri sebi pošteno razmislijo, ali imajo dovolj kompetenc za reševanje sila zapletene situacije in nadaljnji razvoj bolnišnice. Imeti srčno željo, da ti pred imenom in priimkom piše, da si direktor, je za današnjo situacijo nezadosten pogoj. Vsem, ki si bodo naložili to težko breme, želim veliko uspeha. Vrata Mestne hiše jim bodo vedno odprta, če bodo čutili potrebo po sodelovanju." MG Ptuj • Začetek selitve Zgodovinskega arhiva Arhiv do nadaljnjega zaprt V ponedeljek se prične selitev gradiva iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je doslej imel sedež na Muzejskem trgu, v obnovljeno stavbo na Vičavi. Do nadaljnjega bo gradivo nedostopno, računajo pa, da bodo vrata v novih prostorih odprli čez približno mesec dni. Zgodovinski arhiv Ptuj je v minulih tednih v nove prostore že preselil svojo knjižnico, selitev preostalega gradiva in opreme pa se prične v ponedeljek. Kot pravi direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič, predvidevajo, da bo selitveni servis, ki je skupaj z zaposlenimi v arhivu zadolžen za to nalogo, svoje delo dokončal v približno štirih tednih. Do takrat bo arhiv za raziskovalce in ostale uporabnike arhiv zaprt. V novih prostorih bo ptujski Zgodovinski arhiv imel na razpolago kletne prostore, pritličje in del 1. nadstropja, preostalo pa bo namenjeno delovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kot pravi Zupaničeva, se novih prostorov veselijo iz več razlogov. Zraven tega, da bo dostop za uporabnike veliko boljši, je v novih prostorih ustrezno poskrbljeno tudi za dostop invalidov, imeli pa bodo tudi dvigalo. „Najpo-membnejše pa je to, da bomo lahko sprejemali gradivo na terenu. To bomo po selitvi tudi pospešeno počeli," še pravi Zupaničeva. Dženana Kmetec Gradivo iz Zgodovinskega arhiva v ponedeljek začnejo nove prostore. Foto: DK seliti v Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Konferenca Slovenija brez odpadkov Odpadek - dragocena surovina V hotelu Primus na Ptuj je 1. in 2. marca potekal četrti nacionalni posvet pod naslovom Slovenija brez odpadkov, ki sta jo pripravili Zveza ekoloških gibanj Slovenije in ZRS Bistra Ptuj v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in prostor. Na njej je okrog 120 strokovnjakov predstavilo številne možnosti zmanjševanja količine odpadkov in njihove tehnološke predelave. Kot je povedal mag. Janez Ekart iz podjetja Gorenje Surovina, bi moralo odlaganje odpadkov priti v poštev le v skrajnem primeru, na deponiji bi morali končati le tisti odpadki, ki ne sodijo niti v energetsko niti v snovno izrabo. Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili kot uvod v dvodnevno konferenco, so sodelovali dr. Aleksandra Pivec iz ZRS Bistra Ptuj, ptujski župan dr. Štefan Čelan, dr. Marinka Vovk iz Okoljsko-raz-iskovalnega zavoda Slovenske Konjice, ki je vodila organizacijski odbor konference, Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, mag. Janez Ekart iz podjetja Gorenje Surovina in dr. Viktor Simončič, samostojni svetovalec za področje ravnanja z odpadki, iz Vikosa. Marinka Vovk je ob tej priložnost posebej poudarila, da bi bilo treba odpreti oči tako slovenski javnosti kot slovenski politiki, jih osvestiti, da so odpadki lahko dragocena surovina, ki jo je mogoče ponovno uporabiti, njihova uporaba pa lahko prinese tudi nova delovna mesta. Ne samo zaradi evropske direktive, temveč zaradi nas samih. Slovenija nima toliko naravnih bogastev, da bi lahko odpadke nekontrolirano odmetavali. V odpadkih je na eni strani skrita ogromna energija, ki jo je mogoče termično izrabiti. Dejstvo je, da je tovrstno infrastrukturo težko vzpostaviti zaradi velikega nasprotovanja javnosti in civilnih iniciativ, vendar pa je to eden od izzivov za prihodnost Slovenije brez odpadkov, ki ga bo treba uresničiti. Na drugi strani pa velja opozoriti na snovno izrabo odpadkov, kjer je Slovenija šele na začetku. Severne države ne tarnajo o problemih z odpadki, saj že v fazi načrtovanja izdelkov planirajo, kje bodo ti ostali kot nek nov surovinski potencial za nove izdelke. To je sistem zaključenega kroga, sistem od zibelke do zibelke, ki je v Slovenije nekaj povsem novega, nekaj, kar lahko predstavlja izziv za znanost, gospodarstvo in proizvodnjo. S konferenco so skušali odpreti oči, pokazati, kaj se splača in kaj ne in ali se v Sloveniji res nič ne izplača. Priče smo, da se veliko slovenskih surovin izvaža v tujino, pri nas pa podjetja umirajo, nimajo surovin, posledično odpuščajo delavce, v tujini, le nekaj kilometrov vstran od nas, pa se vse splača, je opozorila dr. Marinka Vovk. Ne odlaganje -ponovna raba V sistemu ponovne uporabe, ki po vrednostnem delu predstavlja drugo mesto, takoj za preprečevanjem odpadkov, smo še čisto na začetku. V Sloveniji imamo trenutno samo en center ponovne uporabe. V vsaki lokalni skupnosti bi lahko imeli take centre, ki bi na eni strani predstavljali možnosti zaposlitve za brezposelne, na drugi strani pa bi omogočali poceni nakupe za vse tisto, kar potrebujemo. S tem rešimo dva problema, da sploh ne govorimo o tretjem, okoljskem - bistveno zmanjšanih količinah odloženih odpadkov. Minili so časi, ko je bila edina skrb lokalnih skupnosti odlaganje, danes je edina skrb, da odpadke razumemo kot surovino, ki jo je možno naprej uvrstiti v surovinski ali energijski poten- Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference: (od leve) dr. Aleksandra Pivec, dr. Štefan Čelan, dr. Marinka Vovk, Karel Lipič, mag. Janez Ekart in dr. Viktor Simončič cial. Ob tem se takoj pojavlja vprašanje, ali nam bo to sploh uspelo glede na trenutno prepričanje, da takšna industrija v Sloveniji sploh ni mogoča glede na enostranska mnenja »samooklicanih ekologov«, po drugi strani pa se soočamo tudi z pomanjkljivim znanjem in ozaveščenostjo ljudi, kljub temu da se na tem področju že dogajajo številne akcije. Konferenca Slovenija brez odpadkov prihaja ob pravem času, da se bo Slovenija lahko postavila tako, da bo znala izkoristiti odpadke kot surovine, ali pa bo plačevala kazni, ker tega ne bo zmogla. Strategija »brez odpadkov« (zero waste) se začne z oblikovanjem novih izdelkov iz embalaže, konča pa z ločenim zbiranjem. Pristop ničelne stopnje odpadkov vodi ljudi k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, v katerih zavrženi materiali postanejo viri za ponovno uporabo, je še poudarila dr. Marinka Vovk, predsednica organizacijskega odbora konference Slovenija brez odpadkov. Ravnanje z odpadki še anarhično Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob tej priložnosti opozoril na pomanjkljivo nacionalno politiko na tem področju. Ravnanje z odpadki je obvezna javna gospodarska služba, tako je opredeljeno v slovenski zakonodaji, pa tudi evropska zakonodaja je glede tega zelo jasna. Na tem področju v Sloveniji je stanje zelo anarhično. Za ene je 900 tisoč ton komunalnih odpadkov, kolikor se jih v Sloveniji letno zbere, takšna majhna količina, da zanjo ni treba graditi nobenih deponij, nobenih zbirnih centrov, nobenih ločevalnih centrov, nobenega ločenega zbiranja, da je potrebna samo energetska izraba. Druga socialna grupacija je mnenja, da ravnanje z odpadki ni obvezna javna gospodarska služba, da naj to vprašanje ureja prosti trg, da država in lokalna samouprava nimata s tem nič. Tretja socialna struktura so javni uslužbenci, ki so za zdaj odgovorni za ureditev ravnanja z odpadki. Vse tri socialne strukture bodo morale doseči dogovor in konsenz, kaj in na kakšen način urejati to področje. Sedanja anarhija presega vse meje dobrega okusa. V zadnjih petih do desetih letih se na tem področju ni naredilo nič, z novimi uredbami in pravilniki je Slovenija pred tem, da jutri ne bo več kje odlagati odpadkov, kaj šele, da bi jih začeli izrabljati kot surovine. Ptujski župan ni prepričan, da je iz 900 tisoč ton komunalnih odpadkov možno delati veliko ekonomijo. Napačno je tudi razmišljanje o tem, da bi imeli v vsaki vasi eno sežigalnico. S konference bi moral iti poziv ministrstvu in vladi, da se je treba čimprej dogovoriti za strateško operativno-orga-nizacijski sistem, ki bo zelo jasno zapisan v zakonodaji, da na tem področju več ne bo več tolikšne anarhije. Odpadek ne sme biti le breme Danes je odpadek ni več breme, predvsem je izziv oziroma dragocena surovina, je mnenje mag. Janeza Ekarta. V odpadkih ne gre iskati ekonomije, prednost mora imeti varovanje okolja. Sežiganje odpadkov gre danes v drugo smer; za ta namen gredo le tisti odpadki, ki niso primerni za snovno izrabo, za energetsko izrabo bi se uporabili odpadki, ki so energetsko bogati. To pa tudi pomeni, da bi lahko te odpadke uporabili v obliki sosežiga v obstoječih energetskih objektih, na primer v cementarnah. Koncept glede ravnanja odpadkov, ki se ga lotevamo v Sloveniji, da je namreč že na izvoru treba maksimalno zmanjšati odpadke in jih ločevati, je pravilen. Praksa, ki se je pokazala kot zelo pozitivna, so rumene vrečke. Gospodinjstva imajo danes že zelo malo ostankov odpadkov, ki se zbirajo v črni posodi. Evropa zahteva odlaganje odpadkov v skrajnem primeru. Z ekonomskega in okoljskega vidika je treba odpadke zmanjšati na minimum že na izvoru. Tiste, ki jih ni mogoče snovno izrabiti, pa energetsko izrabiti. Ni res, da v Sloveniji nimamo objektov za energetsko izrabo odpadkov, imamo jih, je svoj prispevek zaključil mag. Ekart, ki se je tudi zavzel za večjo uveljavitev trdih goriv iz odpadkov in tudi večjo uveljavitev stroke na področju odpadkov. Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanja Slovenije je povedal, da je konferenca Slovenija brez odpadkov nadgradnja vsega tistega, kar so dorekli na prejšnjih tovrstnih konferencah. Podpirajo termično obdelavo odpadkov. Strategija Slovenija brez odpadkov jim je zelo blizu. Skupaj želijo spodbuditi ne samo okoljsko ozaveščenost mlade generacije, temveč tudi večjo odzivnost državnih institucij, vlade, ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se temeljiteje lotijo problema ravnanja z opadki. Nacionalni program varstva okolja, ki še vedno velja, je že leta 1999 ugotavljal, da je področje ravnanja z odpadki eno najslabše urejenih področij, želimo pa , da pride do premikov, je izpostavil Karel Lipič. Za samostojnega svetovalca za področje ravnanja z odpadki dr. Viktorja Simončiča pa je nadvse pomembno, da se na tem področju iščejo tiste rešitve, ki bodo imele kar največje učinke na družbeno ekonomijo. V Sloveniji obstajajo velike razlike pri ravnanju z odpadki po regijah in tudi občinah, od tistih z minimalni stroški do tistih, ki se obnašajo kot pijani milijonarji. Do tega pa prihaja samo zaradi tega, ker družba še ni prepoznala, da gre za področje, ki mora biti vgrajeno v družbeno ekonomijo. Zetale • Z osme redne seje občinskega sveta Ce bodo naložbe, bodo v ceste ... Žetalski župan Anton Butolen je na osmi redni seji, ki so se je poleg svetnikov udeležili tudi predstavniki vseh vaških odborov v občini, predstavil letošnji proračun. Tako velikih naložb, kot je bila lanska izgradnja vrtca, letos ne planirajo - prav obratno: če bo občina uspela na katerem od razpisov, bodo modernizirali ceste, sicer pa komaj kakšen manjši odsek. Razen, kot je dodal Butolen, če bo kakšen Žetal-čan na lotu zadel milijonsko sedmico... Žetalski proračun sicer tehta 1,8 milijona evrov, od tega je še vedno približno milijon namenjen naložbam; nekaj tega denarja bo šlo za poplačilo že izvedenih, večina investicijskega denarja pa je predvidena za modernizacije cest. „Pravzaprav imamo svojega lastnega naložbenega denarja le okoli 200.000 evrov, zato smo na razpis kmetijskega ministrstva prijavili štiri projekte; med njimi je največji modernizacija ceste Strajna-Prekože-Potni vrh. Finančna ocena tega projekta znaša slabih 420.000 evrov. Sicer načrtujemo iz vseh razpisov pridobiti kar dobrih 570.000 evrov; največ od kmetijskega ministrstva, in sicer 297.000 evrov, približno 42.000 evrov si obetamo iz projektov, prijavljenih na LAS Haloze, po zakonu o financiranju občin (ZFO) pa naj bi prejeli 126.000 evrov, kar je kar nekaj manj od pričakovane vsote 193.000 evrov. Ta denar bomo namenili za modernizacije cest. Za razpis Južna meja še ne vemo, ali sploh bo, vseeno pa pripravljamo projekt ureditve kanalizacije v centru občine, da se bomo lahko prijavili, če razpis bo. Pričakuje pa se poziv za denar iz regionalnih razvojnih programov (RRP), kamor bomo prijavili projekt prenove naše kulturne dvorane, za katerega že imamo izbran idejni osnutek, zdaj pa se pripravlja vsa ostala potrebna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja." Za sejnine svetnikov in odborov le 7000 evrov Butolen, ki je zbranim več kot uro natančno pojasnjeval in razlagal posamezne postav- ke proračuna na odhodkovni in prihodkovni strani, je med investicijske odhodke uvrstil tudi izdelavo projektne dokumentacije za poslovno-stano-vanjski objekt Žabjek: „Kot veste, nameravamo to naložbo izvesti na osnovi javno-zaseb-nega partnerstva. Prvi razpis za investitorja je že zaključen; interes je bil izjemno velik, saj se je za gradnjo zanimalo kar 40 potencialnih kandidatov, a žal ponudbe potem ni oddal prav nihče ... Razpis bomo še ponavljali in morda se že letos ali pa enkrat v prihodnje najde kdo, ki bo pripravljen zgraditi ta objekt." Med večjimi žetalskimi proračunskimi odhodki je seveda od letos še vrteško varstvo (dobrih 138.000 evrov), pa tudi šolski prevozi (okoli 110.000 evrov,), prav tako morajo letno odplačevati kredit v višini 86.000 evrov za vodovod. „Res je, za odkup planiramo pol milijona evrov, kolikor pač znaša naš delež. Upam, da bomo povezane zadruge s ponudbo uspele, sicer si raje ne predstavljam, kakšno izgubo to pomeni. Sicer pa letos gradimo oziroma financiramo gradnjo in ureditev živilske trgovine v sklopu poslovno-stanovanjskega centra v Mar-kovcih. Trgovina se bo raztezala na 250 kvadratnih metrih, namenjena bo prodaji izključno prehrambenih izdelkov, saj smo v tej občino povsem novo trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom odprli lani. Ocenjujemo, da nas bo ta naložba z notranjo opremo vred stala okoli 400.000 evrov, trgovina pa naj bi odprla svoja vrata avgusta letos," pojasnjuje direktor KZ Ptuj MarjanJan-žekovič. To pa ni edina infrastruktur-na naložba; KZ namreč postavlja še lastno fotovoltaiko na strehi enega svojih objektov, kar bo zahtevalo dodatnih Predstavitev proračuna v Zetaiah vsako leto poteka tako, da župan Anton Butolen na razširjeni seji podrobno pojasni vse postavke tako občinskim svetnikom kot predstavnikom vseh vaških odborov hkrati. Podravje • Naložbeni načrti KZ Ptuj Pol milijona za odkup deleža Ljubljanskih mlekarn Kmetijska zadruga Ptuj, ki je zadnja leta ogromno denarja vlagala v novogradnje in prenove svoj trgovin na podeželju, v letošnjem letu glavnino investicijskega denarja namenja odkupu deleža Ljubljanskih mlekarn - če bo seveda do tega prišlo. Zelo skromne pa so postavke za delo občinskega sveta, saj je za vse svetnike skozi celotno leto za sejnine predvidenih 6000 evrov, za delo vseh odborov in komisij pa 1000 evrov, kar je približno toliko, kot zasluži en svetnik skozi leto v nekaterih drugih občinah. Župan Butolen je ob koncu prestavitve sklenil: „Kot vidite, so letos naše investicije odvisne od uspešnosti na razpisih. Pričakujemo, da bomo dobili pozitivne odločbe s kmetijskega ministrstva, kjer se je razpis že zaključil, saj imamo po izdanem točkovniku kar precej točk za naše projekte. Če pa na razpisih ne bomo uspešni, žal večjih naložb ne bo! Lahko bomo modernizirali le kakšen odsek ceste z denarjem po zakonu o financiranju občin!" Po končani predstavitvi proračuna so se, po žetalski tradicionalni navadi, v loče- nih prostorih občinske stavbe takoj sešli predstavniki posameznih vaških odborov in še pregledali ter predebatirali proračun. Občinski odbori bodo morebitne amandmaje pripravljali na sejah prihodnji teden, osnutek in predlog proračuna pa naj bi bila sprejeta po hitrem postopku na seji konec marca. Vsaj tako je (bilo) v Žetalah vsako leto doslej. SM Vitomarci • Dvorana dobiva novo podobo Največ naložbenega denarja namerava ptujska KZ letos nameniti za odkup deleža Ljubljanskih mlekarn, okoli 400.000 evrov pa bodo vložili v gradnjo in opremo nove živilske trgovine v sklopu večnamenskega objekta v Markovcih (na posnetku). 100.000 evrov: „Seštevek zgolj teh treh največjih naložb daje vsoto milijon evrov, zato je seveda logično, da kakšnih drugih novogradenj letos najverjetneje ne bo. Pripravljamo pa projekte za več trgovin; prednostna je gotovo novogradnja v Podlehniku, kjer pa je vse odvisno od tega, kako se bo razpletalo z odkupi zemljišč za gradnjo avtoceste in vzporedne ceste. Tudi v Dupleku je predvidena gradnja ene naših trgovin, pripravlja se dokumentacija za trgovino v Zavr-ču, za novogradnjo skladišča v Juršincih in še nekaj manjših podobnih naložb." V primeru, da se predviden odkup deleža Ljubljanskih mlekarn „sfiži", se bodo v KZ po besedah direktorja lotili katere od drugih navedenih novogradenj; o prednostni se bodo odločali glede na okoliščine. Lansko leto je KZ Ptuj zaključila s 40 milijoni evrov prometa, kar je nekoliko več kot leto poprej. „Tudi za letos smo pripravili realne plane fizične obsega odkupa in prodaje, ki so približno na lanskem nivoju," je še povedal Janžekovič. SM Poleti že v novih prostorih Večnamenska dvorana v Vitomarcih, ki naj bi svoja vrata odprla poleti, že dobiva novo podobo. Gre za investicijo, vredno nekaj več kot 760 tisoč evrov. V letu 2012 bo občina Sveti Andraž imela nekoliko manj investicij, kar naj po besedah župana občine Sveti Andraž Francija Krepše bila posledica finančne krize. Bo pa v letošnjem letu zaključena lani začeta investicija obnove večnamenske dvorane. Gre za 760 tisoč evrov vredno pridobitev. Ometi, estrihi ter strojna in vodovodna inštalacija so že urejeni, trenutno pa se dela fasada. Kot pravi Krepša, vse poteka po načrtih in termin-skem planu. Edina novost je ureditev odra v dvorani, ki ni bila v prvotnem načrtu. To predstavlja dodatni strošek v višini 20 tisoč evrov, a po mnenju Krepše gre za po- Nova dvorana naj bi bila odprta do konca junija. membno in potrebno investicijo. Dvorana, za dokončanje katere ima izvajalec del rok 30. junij, naj bi bila tehnično pregledana v začetku julija in takoj za tem pa predana v uporabo. Ker gre za večnamensko dvorano, sedeži niso fiksni, ustrezala pa naj bi za nekaj več kot 150 ljudi. „To je pridobitev, ki bo občini še kako koristila. Imamo zelo pridna društva, ki bodo tu imela svoj prostor. Prej v starih prostorih nismo imeli niti ustreznih sanitarij," še poudarja andraški župan. Sočasno z dvorano se ureja tudi zgornje nadstropje, kjer bosta dve stanovanji. Eno naj bi merilo 70, drugo pa 40 kvadratnih metrov. Občina bo uredila osnovna gradbena dela, nato pa prostore namerava prodati. S tem naj bi pridobili dodatna investicijska sredstva, ki jih je zaradi finančne krize tako kot povsod tudi pri njih nekoliko manj. Dženana Kmetec Foto: SM Foto: SM Foto: DK Zahtevajo, da se postavi spomenik nazaj Potem ko smo v prejšnji številki zapisali, da je na seji sveta občine Kidričevo završalo zaradi poskusa izbrisa imena Borisa Kidriča iz imena tamkajšnje osnovne šole, se je spet ogorčen oglasil vodja nestrankarskega gibanja Branko Štrucl s kritiko na račun občinske uprave, nove dvorane, poslanca Mariniča in izločitve dela občine. Kidričevo • Civilna iniciativa proti izbrisu imena Borisa Kidriča V nestrankarskem gibanju za Kidričevo budno spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja v Kidričevem in bližnji okolici. Glavni vzrok za razburjanje je bil po besedah vodje gibanja Branka Štrucla poskus črtanja imena Borisa Kidriča iz imena kidričevske osnovne šole: „Za Kidričane postaja vse skupaj že resnično zelo moteče. Župan Leskovar spet pritiska na svetnike, da izbrišejo ime prvoborca in narodnega heroja, prvega predsednika slovenske vlade, in kar je najvažnejše, bil je gospodarstvenik, ki se je znal soočati s krizo, ki je bila takrat prisotna še bolj kot danes. Če jih tako moti ime Borisa Kidriča, naj dodajo zraven še ime France, to je ime njegovega očeta, priznanega zgodovinarja in znanstvenika, ki ni imel s politiko prav nobene zveze. Sicer pa bi bilo demokratično, da o tem Foto: M. Ozmec Branko Strucl ob spominskem obeležju Borisu Kidriču, ki je še vedno brez doprsnega kipa; saj je skrivnostno izginil v začetku lanskega leta. odločajo predvsem občanke in občani občine Kidričevo na referendumu, sočasno pa bi lahko dodali še odločanje o drugih problemih, kot so zaprtje Centra za predelavo nevarnih odpadkov, priključitev obeh vrtcev k OŠ ..." Kaj menite o očitku, da naj bi bilo izginotje kipa Borisa Kidriča in črtanje njegovega imena iz OŠ Ptuj • Predlogi arhitekturnih rešitev za Borl Študentje ponujajo rešitev za oživitev gradu Študentje arhitekture iz petih evropskih držav se te dni mudijo na Ptuju. Skupaj s svojimi mentorji pripravljajo predloge za oživitev gradu Borl in podobnih tovrstnih objektov v naši okolici. Kidričevo povezano? „Tudi jaz vidim tu več kot očitno povezavo. Sicer pa smo že tedaj ob izginotju kipa ugotavljali, kdo stoji za tem, in danes se ni treba čuditi, da prav ti ljudje z županom Leskovarjem na čelu hočejo izbrisati in spreminjati tok zgodovine. V tem primeru bi citiral politika Winstona Churchilla, ki je nekoč dejal: 'Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost.' S tem je vse povedano. Zato od občine zahtevamo, da Ormož • Prihodnost je v obnovljivih virih Možnosti je veliko: sonce, zemlja in biomasa Na Občini Ormož je bila nedavno predstavljena študija obnovljivih virov energije kot ene izmed trajnih perspektiv lokalne skupnosti. O energijah prihodnosti je govoril Janez Juvan. Minuli teden so v Ptuj prispeli študentje iz Nemčije, Švedske, Madžarske, Velike Britanije in Avstrije. Kar 55 jih skupaj z 11 mentorji dela na multidisciplinarnem izobraževalnem projektu. V sklopu programa Erasmus iščejo arhitekturne rešitve, ki bi oživile različne objekte v naših krajih. Osredotočeni niso le na arheologijo, temveč na celostno okoljsko ureditev, ki zajema tudi krajino, upravljanje, urejanje, trajnostne učinke in uporabo novih okoljskih tehnologij. Študentje v času od 27. februarja do 8. marca raziskujejo na terenu, delajo pa v delavnicah, ki jim jih je Šolski center Ptuj odstopil na Vičavi, in sicer v prostorih Elektro in računalniške šole ter Višje strokovne šole Ptuj. Nosilka projekta je nizozemska univerza University of applied sciences Harlem. Kot pojasnjuje koordinatorica projekta Maja Lebar iz Mestne občine Ptuj, so se organizatorji na ptujsko občino v lanskem letu obrnili s prošnjo za pomoč pri izvedbi delavnic. Občina jim je priskočila na pomoč na več načinov. Med drugim so jih seznanili z bogato zgodovino našega mesta, pripravili srečanje ter se s Šolskim centrom dogovorili, da v ta namen brezplačno odstopi svoje prostore. Vsi udeleženci programa so se srečali tudi na celodnevnem simpoziju, ko jih je pozdravil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in na kratko predstavil rešitve Ptuja za dominikanski samostan in nov arheološki muzej, ki naj bi ga dobili v kratkem. „Mesto se mi zdi majhno, a lepo in zgodovinsko bogato. Zgradbe govorijo zgodbo zase," o prvih vtisih pravi profesor iz Švedske Magnus Pers-son. Kot pojasnjuje, v sklopu delavnic obiskujejo različne zanimivosti na Ptuju in v okolici, rezultate svojega dvotedenskega dela in rešitve, ki jih ponujajo, pa bodo predstavili širši javnosti. Gotovo je, da bodo predlogi mednarodnih strokovnjakov in študentov zanimivi, možno pa je tudi, da bo iz njihovih predlogov nastalo nekaj, kar bo koristilo našim čudovitim krajem. Dženana Kmetec Za občino Ormož je predlagal tri realne možnosti, ki bi v tem okolju dale najboljše rezultate. To so pridobivanje energije s pomočjo sonca, uporaba geotermalne energije in uporaba biomase. Posameznikom je svetoval, da se za vse informacije obrnejo na energetske pisarne oziroma se povežejo direktno s podjetniškim sektorjem. Po pripravljenem predračunu se je treba informirati, kolikšen znesek je za posamezen projekt mogoče dobiti od države v obliki nepovratnih sredstev. Investicije v obnovljive vire se povrnejo v času od 5 do 9 let, je povedal Janez Juvan in dodal: „Investicija je v primerjavi z napeljavo za nafto ali plin postavi doprsni kip Borisa Kidriča nazaj v spominski park, na stojalo, ki je že dobro leto dni prazno." Kaj pa vas moti i glede športne dvorane v Kidričevem? „Na februarski seji občinskega sveta je župan dejal, da dela športna dvorana veliko izgubo. Kjer ni prave vizije, se dogaja prav to, zato pa potrebujemo uspešne menedžerje, ali učinkovite ekonomiste, ki vedo, kako in kaj. V občinski gospodarski družbi so kar trije vodilni, pa tega ne zmorejo razrešiti. Za kvazi ekonomiste je značilno ravno to, da breme svoje neuspešnosti prenašajo na druge. Športna dvorana je bila že na začetku obratovanja obsojena na neuspeh, saj že takrat, ko so začeli gradnjo, niso naredili niti osnovnega odra za gledališke predstave, kaj šele da bi razmišljali o kakšnem dvoranskem športu, ki bi prinašal dobiček, kot je to urejeno drugje." Kritični ste tudi do poslanca Branka Mariniča „Skoraj eno leto bo minilo od predaje prek 5000 podpisov na Občino Kidričevo, da nam omogočijo, da se krajani odločijo na referendumu ali so za center nevarnih odpadkov ali proti. In v malo dražja, a glede poznejših stroškov je neprimerno ugodnejša. Pri novogradnjah v Italiji danes najprej skopljejo geotermalno sondo, v Nemčiji pa je hišo brez sončnih kolek-torjev praktično nemogoče prodati." Država je glede na smernice EU dolžna letno razpisati sredstva. Interes je vedno večji, pogoji pa se zaostrujejo, saj zahtevajo vedno zmogljivejše naprave z dobrim izkoristkom. Juvan meni, da se javne ustanove premalo odločajo za uporabo obnovljivih virov, ker je premalo znanja in ker je pritisk klasičnih izvajalcev velik. Zato pravi, da je treba v lokalnem okolju prebuditi podjetnike, da pričnejo tovr- vsem tem času se poslanec Branko Marinič ni v državnem zboru o tej temi oglasil niti enkrat, kaj šele da bi posredoval v DZ na odboru za okolje in prostor, kamor smo posredovali zahtevek, da se nam omogoči referendum, pa četudi samo posvetovalni." Kaj pa je z vašo željo o izločitvi dela območja iz občine Kidričevo? Še vedno vztrajate pri tem? „Temu ne bi rekli želja, ampak zahteva, pravzaprav že kar nuja, ki se glede na vse to, kar se dogaja na sejah občinskega sveta, iz seje v sejo samo še povečuje. Če bodo ti ljudje, kot so župan Lesko-var, Napast in drugi strankarski kolegi še naprej vodili občino, se nam slabo piše. V Nestrankarskem gibanju ZA Kidričevo poudarjamo, da nimamo nič proti krajanom Cirkovc vse do Gaja pri Pra-gerskem, ampak le proti ljudem, ki soustvarjajo politiko izključevanja, namesto da bi povezovali ljudi. Upamo, da se bo to stanje v naslednjem mandatu spremenilo in da bodo volivke in volivci končno spoznali, da potrebujemo ljudi, ki znajo povezovati, ne pa razdruževati. Takrat pa ne bo nobene želje po izločitvi dela območja iz občine." M. Ozmec stno dejavnost, potem bo tudi povpraševanja več. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Janez Juvan meni, da se bo z okrepljeno ponudbo in informiranostjo v lokalnem okolju povečalo povpraševanje po tehnologiji, ki jo omogočajo obnovljivi viri. Študentje arhitekture ustvarjajo v prostorih Šolskega centra na Vičavi. -oto: DK Slovenija • Virusi na pohodu Na dan zboli tudi po sto otrok Prehod iz zime v pomlad je zmeraj čas, ko virusi napadejo z vso svojo močjo. Predvsem dojenčki in otroci so posebej dovzetni za različne nalezljive bolezni, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Kako prepoznati, da gre za resno obolenje, kako ukrepati in kdaj poiskati pomoč zdravnika, smo povprašali pediatrinjo Brigito Habjanič Mere. Redki so otroci, ki v teh mesecih vsaj enkrat niso zboleli za kakšnim virusom. Prehladi, gripe, ošpice, koze, rotavirusi in podobni se med otroki širijo zelo hitro. V enem dnevu samo na Ptuju posamezni pe-diater pregleda tudi po 50-60 otrok, v dežurni ambulanti še neprimerno več. O tem, ali smo starši res postali preveč panični in otroka k zdravniku peljemo za vsak nahod, kot tudi o tem, kako naj prepoznamo znake resne bolezni, ki potrebuje zdravljenje, smo se pogovarjali s ptujsko pediatrinjo Brigito Habjanič Merc, dr. med. Prehod iz zime v pomlad s seboj nosi širjenje različnih virusov. Zakaj ti najpogosteje napadejo ravno v tem obdobju? „Običajno gre za sezonsko pojavljanje nekaterih bolezni. Za virusne infekcije dihal je značilno, da so najpogostejše v zimskih mesecih. Tudi letos imamo v tem obdobju različne infekcije dihal, ki jih povzročajo virusi gripe, pa-rainfluence, običajni virusi prehlada, respiratorni sinci-cijski virus in drugi. Letos je vrh obolevanja za gripo nekoliko zakasnil, za približno en mesec. Zato je v času po pustu obolevanje za gripo ali njej sorodnimi boleznimi so- vpadlo tudi z večjim pojavljanjem infekcij z respiratornim sincicijskim virusom in drugimi prehladnimi obolenji. Po pustnem času je značilno, da se otroci več družijo med seboj in se število infekcij le še poveča. Prenos teh bolezni je kapljičen, lahko pa se prenašajo tudi ob stikih z bolnim človekom ali predmeti. Za zimo je značilno tudi, da se bolj zadržujemo v zaprtih prostorih, kar je drugi dejavnik, ki vpliva na širjenje različnih virusov." Se jim je sploh možno izogniti in kako lahko preprečimo širjenje bolezni? Previdnostni ukrepi so gotovo zelo pomembni. „Izogibati se moramo tem infekcijam načrtno, tako da mi ali naši otroci ne pridemo v stik s tistimi, ki so bolni. Ko zbolimo, se moramo tudi sami dovolj dolgo zadržati doma. Pomembno je, da skrbimo za domačo higieno in zaščito, da infekcije ne širimo naprej, da se ustrezno zdravo prehranjujemo in gibljemo na svežem zraku. Predvsem dojenčki in majhni otroci se morajo izogibati vsem mestom, kjer bi lahko bili izpostavljeni infektom; med temi so tudi nakupovalni centri. Za zdravje dojenčkov je priporočljivo tudi dojenje, ki Zdravnica Brigita Habjanič Merc, dr. med. dojenčka dodatno ščiti pred obolevanjem. Na obolevanje za infekcije spodnjih dihal vpliva tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu." Kako pa je z otroki, ki so v organiziranem varstvu, vrtcih in podobno. Kdaj je nujno otroka obdržati doma in s tem preprečiti nadaljnje širjenje bolezni? „V Sloveniji je zelo veliko predšolskih otrok vključenih v vrtce. Podatek za zadnje leto kaže, da kar 75 odstotkov in s tem smo v vrhu evropskih držav. Gotovo tudi to vpliva na večje obolevanje otrok. Starši ob vstopu otroka v vrtec dobijo natančna navodila, s katerimi znaki otrok ne sme v vrtec. Tega bi se vsekakor morali dosledno držati, pa bi bilo obolevanja neprimerno manj. Dobro je, da ko starši otroka vpišejo v vrtec, razmislijo o alternativi varstva v primeru, da otrok v večji meri oboleva, sami pa si težko privoščijo bolniški sta-lež za njegovo nego. Dejstvo je, da bolan otrok potrebuje nego skrbne osebe in mora ostati doma ter ne potrebuje v tem času nobenih vrtčevskih aktivnosti. Domače varstvo je v tem času nujno za njega Gerečja vas • Velik požar na perutninski farmi Zgorelo okoli 10.000 piščancev V sredo, 7. marca, okoli poldneva je izbruhnil požar na farmi piščancev v Gerečji vasi. V gašenju je sodelovalo 30 gasilcev iz sedmih enot. Skoraj popolnoma je pogorelo ostrešje objekta, v njem pa je poginilo okoli 10.000 piščancev. Kot je na požarišču pojasnil vodja gasilske intervencije Miroslav Zupanič iz PGD Gerečja vas, so nekaj minut po poldnevu zaslišali zvok sirene in nemudoma odhiteli na kraj požara. Že med vožnjo od gasilskega doma do požarišča so opazili, da je plamen predrl streho objekta, zato so na pomoč poklicali še druga gasilska društva, saj je obstajala nevarnost, da bi se ogenj razširil na sosednje objekte, ki so od gorečega oddaljeni le nekaj metrov. V akciji je sodelovalo okoli 30 gasilcev, poleg domačega društva PGD Gerečja vas še gasilci iz PGD Hajdina, Dra-ženci, Slovenja vas, Hajdoše, Ptuj in Turnišče, ki so na poža-rišče prihiteli z 11 gasilskimi vozili. „Kljub visokim ognjenim zubljem, neznosni vročini in pokanju salonitnih plošč smo požar omejili v dobrih 15 minutah, saj smo akcijo usmerili v gašenje, reševanje in obrambo sosednjih objektov. Na obeh straneh goreče farme sta namreč še dve podobno veliki piščančji farmi, ki ju je bilo treba zaščititi,"je dejal Zupanič. Kljub hitri in učinkoviti akciji gasilcev je požar popolnoma uničil ostrešje na večjem delu farme. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil lastnik objekta Marjan Ogrizek z Zgornje Haj-dine. Od vročine ali zadušitve je poginilo tudi okoli 10.000 mladih piščancev, starih teden dni. Požarišče so si podrobneje ogledali policisti, ki bodo poskušali ugotoviti vzroke za nastanek požara, vsekakor pa je materialna škoda izredno velika. Ob tem velja opozoriti, da je uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije od srede, 7. marca, razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države, razen na območjih s snežno odejo. Zato je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. -OM Foto: M. Ozmec Kljub hitri intervenciji gasilcev so ognjeni zublji popolnoma uničili objekt perutninske farme ter okoli 10.000 mladih piščancev. samega in za preprečitev širjenja infekcij. Samo en bolan otrok lahko prenese infekcijo na celo skupino." Otroci v vrtcih načeloma pogosteje zbolevajo kot tisti, ki so v domačem varstvu. „Otrokov imunski sistem v celem predšolskem obdobju ne doseže ravni imunskega sistema odraslega. Posebej to velja za prva tri leta otrokovega življenja. Statistični podatki kažejo, da otrok v domačem varstvu v prvih treh letih zboli 4-5 krat letno, otrok, ki je vključen v vrtec, pa vsaj dvakrat pogosteje. Nekateri otroci obolevajo tudi dvakrat mesečno. Ni čudežnega preparata za odpornost, ki bi ohranil zdravje otroka, če je ta vsak dan izpostavljen novim infektom." Pri črevesnih infekcijah so starši mnogo krat v dvomih, kdaj otroka pustiti doma. Kakšen je vaš nasvet? „Če otrok zboli za črevesno infekcijo, ki se kaže z bruhanjem ali drisko, mora še isti dan ostati doma, in sicer tako dolgo, dokler ni povsem zdrav. Najmanj en dan mora biti brez vsakega znaka črevesne infekcije, da sme ponovno v vrtec. Tudi otrok, ki ima huje izražene prehladne znake, tudi če nima vročine, mu pa teče iz oči, kašlja in kiha, ni za v vrtec." Kako pa je s širjenjem rotavirusov, ki so lahko zelo nevarni? „Virusne črevesne okužbe se v tem obdobju pojavljajo pogosteje. Med majhnimi otroki je najpogostejše obole-vanje za rotavirusi. Ti so največkrat vzrok tako hude dehi-dracije, da je potrebna hospi-talizacija. Z vsaj enim sevom rotavirusa se okuži praviloma vsak otrok do petega leta starosti. Ker je začetek bolezni intenziven in izguba tekočine velika, je rotavirusna okužba na drugem mestu po pogostosti kot vzrok hospitalizaci-je otrok v Sloveniji." Obstaja pa cepivo, ki naj bi bilo učinkovito, a je precej drago ... „Tako je. Zadnjih pet let obstaja učinkovito cepivo, tako da praviloma noben otrok, ki ga je prejel, ne dobi klinično pomembne bolezni. Na ceno na žalost nimamo vpliva. Opažam pa, da je v zadnjih dveh letih padlo število otrok, ki jih cepimo. Učinkovitost je zagotovljena, kar lahko rečemo po vsaj petletnih izkušnjah. Tudi stranskih učinkov ne opažamo. Vsakemu staršu povemo o možnostih cepljenja že pri drugem mesecu starosti dojenčka, odločitev pa prepustimo njim." Velikokrat nismo prepričani, ali je otroka treba peljati k zdravniku ali ga lahko zdravimo sami. Kako to ocenimo? „V našem okolju je opazno, da starši z otrokom pridejo k zdravniku velikokrat prehitro, ko se bolezen še niti ni do konca razvila. Pridejo tudi zaradi prehladnih obolenj, katerih znake lahko učinkovito blažijo sami doma. Cel sklop dejavnikov je, ki vplivajo na to, ali otroka peljati k zdravniku ali ne. Upoštevati moramo, da gripa in njej sorodne infekcije lahko povzročijo visoko vročino, tudi 39 ali 40 stopinj, pa prve dni pregled pri zdravniku ni nujen, če ne gre za dihalno stisko. Respirator-ni sincicijski virus, ki povzroča bronhiolitis pri otrocih do drugega leta starosti, pa hitro privede do dihalne stiske in je takrat obisk pri zdravniku seveda potreben. Starši naj bodo pri majhnem otroku vedno pozorni na hitrost in način dihanja. Blage infekcije lahko pozdravijo sami, tudi pri gripi v prvih dneh bolezni je potreben samo počitek in lajšanje simptomov. Sicer pa se k zdravniku vsekakor odpravite, če vas stanje otroka s kateregakoli vidika prestraši. To pa gotovo ni nahod ali enkratno bruhanje. Pri črevesni infekciji opažam, da starši, še preden so otroka pričeli rehidrirati, mu nadomeščati tekočino, prihitijo k zdravniku. Prvih nekaj ur bi se morali truditi samo s tem, in šele če to ni uspešno in otrok kaže znake dehidra-cije, je treba iti k zdravniku." S tem, ko z otrokom sedimo v polni čakalnici, mu najbrž lahko stanje le še poslabšamo oziroma se naleze še kakega drugega virusa? „Kljub sistemu naročanja imamo vsak dan toliko akutno obolelih, da se ne moremo izogniti temu, da starši v čakalnici ne bi čakali. Če je veliko nenaročenih pacientov, nastane gneča in prenosa infekcij enostavno ne moremo preprečiti. S tem lahko naredimo več škode kot koristi." Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • Vojni invalidi si tega niso zaslužili Odrinjenim na rob pomagajo z nakupom drv Člani društva vojnih invalidov Ptuj so na občnem zboru opozorili na izredno težke razmere, v katerih se nahajajo mnogi njihovi člani, ki so zaradi nizkih prejemkov potisnjeni na socialni rob družbe; ker jim zaradi pomanjkanja denarja ne morejo zagotoviti denarne pomoči, so petim pomagali vsaj pri nakupu drv. Kot je na občnem zboru društva minuli petek, 2. marca, v dvorani restavracija Gastro poudaril predsednik Boris Fras, sicer prvi ranjenec v vojni za samostojno Slovenijo, žal splošne krizne družbene razmere potiskajo starejše vojne invalide z nizkimi dohodki na socialni rob družbe: „Posameznim vojnim invalidom gre res težko, saj se z zelo nizkimi prejemki komaj preživljajo. A kljub temu se nekateri socialnim prejemkom raje odpovedujejo, samo da bi zavarovali svoje že tako skromno premoženje. Mlajši invalidi iz vojne 91 in Slovenske vojske iščejo svoje priložnost za delo tudi v tujini, petim članom s posebej nizkimi prejemki pa smo v tej hladni zimi lahko pomagali le pri nakupu drv. Sicer pa se problemi, s katerimi se soočamo vojni invalidi, še zdaleč ne dajo rešiti samo s pravilniki in programi, ki jih predpisuje Zveza vojnih invalidov." Kljub skromnim finančnim sredstvom so v ptujskem društvu vojnih invalidov tudi v minulem letu svoje člane vključevali v posamezne programe. Petim so sofinancirali stroške bivanja v termalnih in naravnih zdraviliščih in Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Predsednik društva Boris Fras: „Splošne krizne razmere potiskajo starejše vojne invalide z nizkimi dohodki na socialni rob družbe!" po predlogu zdravnika tudi zdraviliške storitve. V okviru programa integracije socialno ogroženih in socialno izključenih vojnih invalidov v kulturno in družabno življenje so 34 vojnim invalidom omogočili udeležbo na strokovni ekskurziji na Notranjsko, udeležili pa so se tudi 7. srečanja vojnih invalidov v Gornji Radgoni ter srečanj, ki so jih organizirala druga društva. S pomočjo članov in njihovih družinskih članov so pripravili srečanje s špor- tnim dnevom, poleg tega pa so 29 članom omogočili aktivno rekreacijo oziroma plavanje s telovadbo v bazenih v Termah Ptuj in Mali Moravci. Organizirali so tekmovanje vojnih invalidov v lovu rib s plovcem, po programu Zveze društev vojnih invalidov pa so se udeleževali tudi tekmovanj, ki so jih organizirala druga sorodna društva in državnih tekmovanj. V skrbi za ohranjanje socialnih stikov so 17 svojih članov, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali starosti težko skrbijo zase, obiskali na domu, dvema invalidkama pa so sofinancirali tudi pomoč na domu iz drugih institucij. V skrbi za negovanje svojih tradicij so se tudi lani udeležili različnih srečanj, proslav in zborovanj ob obletnicah pomembnih dogodkov v zgodovini NOB in vojne 91 ter svečanosti ob odprtjih spomenikov in obeležij. Tudi lani so sodelovali na proslavi ob spomeniku braniteljem Slovenije v vseh obdobjih, ki je bila v Ptuju, kar 11 njiho- Vasja Cimerman iz mariborske zveze vojnih invalidov je poudaril, da je ptujsko društvo na področju izvajanja socialnih programov, ki jih nudijo vojnim invalidom, korak pred drugimi. vih članov pa je sodelovalo tudi na spominski proslavi padlim borcem Pohorskega bataljona na Osankarici. Kot je dejal Boris Fras, jim kljub težkim razmeram uspe zagotoviti ustrezne pogoje za delo društva in njegovih organov. Enkrat tedensko, ob ponedeljkih, je vodstvo društva na voljo članom v društveni pisarni. Posebej aktivni so v komisiji za socialno-zdra-vstvene zadeve ter komisiji za rekreacijo in šport. Čeprav se poleg članarine in prostovoljnih prispevkov v društvu tudi lani uspeli pridobiti nekaj finančnih sredstev iz javnih virov, organizacije FIHO ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je za vse omenjene aktivnosti in dejavnost društva komaj zadostovalo okoli 25.000 evrov prihodkov. Smo pa slišali, da je ptujsko društvo vojnih invalidov eno aktivnejših v državi, kot je poudaril Vas-ja Cimerman iz mariborske zveze vojnih invalidov, pa so na področju izvajanja socialnih programov celo za korak pred drugimi. Podobnega mnenja pa je bil tudi Leon Pilinger iz mariborskega društva civilnih invalidov Slovenije, s katerimi že dalj časa dobro sodelujejo. Da se z na moč podobnimi težavami ubadajo tudi v ptujskem Društvu veteranov vojne za Slovenijo, je pojasnil Stane Žitnik, željo po tesnejšem sodelovanju, saj gre za sorodna društva, pa je izrazil tudi predstavnik Zveze društev vojnih invalidov Pomurja. Po sklepu upravnega odbora društva so na občnem zboru zaslužnima članoma Jožetu Hojniku in Matildi Ve-selič izročili plaketo častnega člana Društva vojnih invalidov, saj sta bila oba udeleženca NOB, kljub visoki starosti pa sta še vedno aktivna člana društva od ustanovitve leta 1995 naprej. M. Ozmec Dornava • Naporno leto polenških gasilcev Na nogah zaradi požigalca Za polenško PGD, ki leto obeležuje 78 let obstoja, je bilo lansko leto precej naporno predvsem zaradi neznanega požigalca, ki je kar lep čas prižigal ogenj po gričevnatem območju dornavske občine in zbujal strah med ljudmi. Po uvedbi nočnih straž so požari prenehali. sta delo polenških gasilcev na kratko povzela predsednik PGD Bogdan Vršič in poveljnik Jože Vršič. Seveda je bilo opisano le operativni del dejavnosti, saj so polenški gasilci ob tem s svojimi desetinami uspešno tekmovali na različnih tekmovanjih, veliko je bilo operativ- „Leto je bilo res naporno. Zaradi sušnega obdobja v zimskem času smo šli v marcu na teren štirikrat, vedno je šlo za požare na prostem. Junija nas je udar strele presenetil v istem dnevu dvakrat v časovnem razmaku 40 minut. Tako je najprej zagorelo na gospodarskem poslopju Kekčevih v Bratislavcih, takoj zatem še pri Hojnikovih na Polenšaku. V teh primerih bi bili brez pomoči ostalih društev nemočni, zato se jim še posebej zahvaljujemo. Julija smo nato gasili požar v gozdu ob cesti Polenšak-Lasigovci, kjer je gorel kup vejevja in listja. Toliko požarov v naravi nam je postalo sumljivih; zelo verjetno je šlo namreč za to, da je bil na delu požigalec, zato smo postali pozorni na vsako sumljivo osebo v gozdu in ob njem. Konec julija smo ob močnem nalivu posredovali na perutninski farmi Vogrinčevih v Hlaponcih, kjer je bilo treba izčrpati vodo. Potem je spet gorelo: enajstega avgusta smo pomagali PGD Žamenci pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Strejacih, osem dni kasneje smo bili ponovno poklicani na pomoč pri gašenju požara na gospodarskem objektu v Žamencih. Tokrat je bilo jasno, da je na delu poži-galec, zato smo skupaj z ostalimi društvi naše zveze izvajali nočno požarno stražo po vsej občini. Potem so ti zaporedni požari prenehali. Ponovno pa je zagorelo novembra na hiši družine Gracer na Polenšaku. Zaradi izjemno hitre intervencije je bilo požar takoj lokalizi-ran. Takoj v začetku tega leta pa so naši gasilci že spet gasili stanovanje na Polenšaku, kjer so zagorele saje v dimniku," Gasilci iz PGD Polenšak so imeli lani polne roke dela zaradi neznanega piromana, ki se je umiril šele potem, ko so z vsemi društvi in krajani skupaj organizirali nočno stražo. nih vaj, udeležili so se strokovnih izobraževanj, pregledali hidrantno omrežje, postavili majsko drevo in potem še gasilski klopotec, sodelovali pri prireditvah drugih društev, organizirali lastna tekmovanja in srečanje veteranov, opremili pa so tudi garažo, sejno sobo in pisarno v novem vaško-gasil-skem domu ter zasadili zeleno ograjo. Tudi za letos so si zastavili kar nekaj ciljev. „Predvsem bi želeli urediti dovozno pot do gasilskega doma, kar je obljuba občine že od postavitve novega objekta. Žal namreč sploh nimamo svoje dovozne poti in tako uporabljamo dovoz preko sosedove parcele," je poudaril predsednik Bogdan Vršič in še dodal, da bodo tudi letos speljali vse že tradicionalne akcije in prireditve ter tekmovanja z društvenimi igrami vred, v načrtu pa imajo še nakup opreme za delilnico, zaves za ozadje odra v dvorani in obnoviti točilni pult, organizirali bodo še tečaj za delo z motorno žago, v dolgoročnem planu pa je tudi nakup novega vozila; predvidoma čez dve leti, ko bo PGD praznovalo okroglo osemdesetletnico delovanja. Foto: SM Slovenija • Pred akcijo Očistimo Slovenijo 2012 Največji okoljski projekt v zgodovini Le še dva tedna nas ločita od velikega čistilnega dneva, ko se bomo 24. marca družno spopadli z odpadki na divjih odlagališčih in javnih površinah. V Sloveniji je trenutno na akcijo prijavljenih okoli 72.000 prostovoljcev. Organizatorji pričakujejo, da se bodo v akcijo Očistimo Slovenijo tudi letos vključila društva. Foto: M. Ozmec Kot so sporočili pobudniki akcije, društvo Ekologi brez meja, se projekt Očistimo Slovenijo 2012 letos povezuje v pobudo Očistimo svet 2012 in predstavlja največji okoljski prostovoljski projekt v zgodovini človeštva. Projekt bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra. V tem okviru poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in največji digitalni register odlagališč na svetovni ravni. V Sloveniji bo osrednja čistilna akcija v soboto, 24. marca, vanjo pa želijo organizatorji povezati 250.000 prostovoljcev, ki bodo čistili odpadke na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, v okolici šol in vrtcev ter ob sprehajalnih poteh. Pričakujejo, da bodo prostovoljci zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov na vsakega prebivalca Slovenije. K sodelovanju so vabljeni vsi še pred dnevom čiščenja, saj je ekipa v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti. V registru divjih odlagališč je trenutno več kot 14.000 lo- Že na 12. seji so dali pobudo o spremembi imena ČS Jezero in o predlogu za krajevni praznik četrtne skupnosti po vzoru drugih skupnosti, ki so že izbrale svoje praznične dneve. Območje ČS Jezero je bilo nekoč naselje Kaniža, a to po mnenju zgodovinarke Marije Hernja Masten naj ne bi bilo priporočljivo novo ime; eno o od možnih poimenovanj bi lahko bilo Trate-Budina-Br-stje. Nov sistem ločevanja in odvoza odpadkov je pri krajanih ČS Jezero naletel na različne odzive. Predvsem si želijo, da bi bil odvoz embalaže, ki se po novem zbira v rumeni vrečki, pogostejši, najmanj na 14 dni, zlasti v poletnem času, saj se bo zaradi razkrajanje hrane in tekočine v umazanih pločevinka in konzervah povečal smrad. Za nekatere krajane kacij. Pri projektu je tudi letos ključno povezovanje občin, komunalnih podjetij, izobraževalnih in drugih lokalnih organizacij z občinskimi koordinatorji, ki vodijo projekt na lokalnem nivoju. Organizatorji pozivajo vse posameznike ali skupine, naj se na akcijo prijavijo čim prej. S tem bo močno olajšana organizacija, saj bodo posameznike lahko enakomerno razporedili na ustrezna mesta. Prijave potekajo na spletni strani projekta www. očistimo.si, na zavihku Pridruži se. Izobraževalne ustanove se akciji lahko pridružijo 23. ali 24. marca, svojo odločitev pa naj potem sporočijo svojemu občinskemu koordinatorju, ki bo z njimi stopil v stik. Organizatorji prav tako pozivajo vse, ki vedo za kakšno divje odlagališče, da ga prijavijo na www.očistimo.si ali na brezplačno številko 080 2622. Konec divjim odlagališčem Celoten projekt Očistimo Slovenijo je tudi letos organiziran na občinski ravni. Vsaka občina ima svojega koordinatorja, ki je odgovoren za aktiviranje in povezovanje občine, komunale, društev, šol, so moteče tudi vrečke, ker jih nimajo kam odložiti, poleg tega pa Javne službe zamujajo z odvozom; odložene vrečke kazijo podobo kraja, če jih ne odvažajo redno, dogaja pa se, da so plen psov. Rajko Kaučič iz podjetja Javne službe Ptuj si je pobude in predloge zapisal, povedal pa je, da razmišljajo o tem, da bi gospodinjstva opremili še z rumeno posodo za embalažo, vendar tega ne bo mogoče izvesti brezplačno. Nov sistem ločevanj in odvoza odpadkov je na praktičnih primerih predstavila dr. Marinka Vovk iz Okoljskega zavoda Slovenske Konjice, ki je povedala, da v bistvu ne gre za nov sistem, saj ga v Sloveniji uporablja že 145 občin, ki so ugotovile, da lahko s tem bistveno povečajo ločeno zbiranje odpadkov. V vsakodnev- vrtcev in občanov. To je tudi tista ključna oseba, ki pozna projekt, spremlja in pozna aktivnosti na svojem območju, vezane na projekt. Sodeluje tudi pri zbiranju in preverjanju podatkov o divjih odlagališči ter skupaj z društvi določi zbirna mesta za prostovoljce. V primeru kakršnih koli vprašanj in predlogov se lahko občani obrnejo tudi nanj. Urad Predsednika Republike Slovenije je 14. februarja letos na Brdu pri Kranju organiziral posvet z naslovom »Ko- nec divjim odlagališčem«, na katerem so udeleženci predstavili svoja stališča in ugotovitve na področju divjega odlaganja. Ugotovili so, da je od leta 2010 prišlo do izboljšave inšpekcijskega nadzora, saj občinski inšpektorati v večini občin učinkovito delujejo in izrekajo kazni, po drugi strani pa državni inšpektorat še vedno izreče premalo kazni. Društvo ga je lani zaprosilo za podatke o delu inšpektoratov na področju divjih odlagališč v letu 2010 in 2011. Po podatkih, ki so jih posredovali, so bila obravnavana 4 odlagališča na inšpektorja na leto, torej okoli 50 delovnih dni inšpektorja na eno obravnavano odlagališče. V letu 2010 je bila izrečena 1 globa, v letu 2011 pa dve. Vse so bile izdane v OE Ljubljana. Ostalih sedem območnih enot glob ni izdajalo. Na državni inšpektorat so tudi sami podajali prijave divjih odlagališč, in čeprav so jim poslali posnetke nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov, kjer se vidi registrska tablica vozila, kazen ni bila izrečena. Na posvetu pa je Zavod za gozdove Slovenije napovedal, da bo dobil pristojnosti prekrškovnega organa. Sicer pa projekt Očistimo Slovenijo 2012 ni le enodnevna čistilna akcija, obsega namreč več dejavnosti, ki bodo polepšale naše okolje, ga naredile prijaznejšega za bivanje, hkrati pa skušale premikati meje v naših glavah. Ekokara-vana je do sedaj že obiskala Izolo, Postojno, Kočevje, Mursko Soboto in Maribor. Nagradna igra Ne smetim - dobim se seli po državi. V ponedeljek, 27. februarja, so pripravili smetarsko zasedo nekje na Dolenjskem. Začel se je tudi tretji Ekoizziv, v katerem se organizatorji sprašujejo, ali lahko zdržimo 14 dni, da ne odmetavamo hrane. Vsak prebivalec Slovenije namreč na leto odvrže 180 kg hrane, kar je popoln nesmisel, saj se vse lahko ponovno uporabi. Da bi se vabilu na akcijo odzvalo čim več ljudi, poteka natečaj »Smetovno povabilo«, s katerim želijo organizatorji projekta Ekologi brez meja in Nedelo spodbuditi vse, ki imajo vsaj kanček žilice po ustvarjanju, da na ustvarjalen način k čistilni akciji povabijo prav vsakega. Natečaj poteka do 10. marca. Častni pokrovitelj projekta Očistimo Slovenijo 2012 je predsednik Danilo Turk, celoten projekt pa je prostovoljski in bo po mnenju organizatorjev vplival tudi na krepitev prostovoljstva pri nas ter ko-hezijo med organizacijami, ki delujejo na tem področju. -OM je bilo potrebno sistem zbiranja in odvoza poenostaviti, je poudarila Vovkova in ob tej priložnosti poudarila pomen odpadkov kot surovin za nadaljnjo predelavo. Doslej je bilo med mešanimi komunalnimi odpadki veliko embalaže, ker ljudje niso vedeli, kam naj jo odložijo. Na pogosto vprašanje, kaj je prijaznejše do okolja, papirnata vrečka ali plastična, večina odgovarja, da papirnata, kar pa ni res, odgovarja dr. Marinka Vovk. Reciklirati je mogoče vso plastiko, mora pa biti ustrezno odložena. Ne more pa se reciklirati v okolju odložena embalaža. Steklo se bo še vedno zbiralo na ekoloških otokih. Doslej v občinah z že omenjenim sistemom niso imeli večjih težav. Svetovalni nadzor, ki se izvaja ob pobiranju vreč hitro, pokaže, če je v vreči za embalažo na primer odložena klobasa ali bananini olupki; v tem primeru „lastnik" vreče dobi nalepko, da nekaj ni v redu. Pri nadzoru ne gre za to, da bi se ljudi kaznovalo, temveč da se naučijo ločevati odpadke in da že ob nakupu vedo, kam bodo neki odpadek odložili. Ptuj • V ČS Jezero o novem sistemu ločevanja odpadkov Reciklirati je mogoče vso plastiko V prostorih Doma krajanov Budina - Brstje je 29. februarja potekala 13. seja sveta ČS Jezero. V prvem delu so se je udeležili predstavnik ptujskega podjetja Javne službe Rajko Kaučič in dr. Marinka Vovk s sodelavko Mihaelo Koprivnik, Okoljski raziskovalni zavod Slovenske Konjice ter krajani, v drugem delu pa je svet razpravljal o nekaterih tekočih nalogah, med katerimi že nekaj sej postavljajo hišniška opravila in njihovo plačevanje. nem življenju imamo vedno pogosteje opravka z drobno embalažo, ki se na ekoloških otokih sploh ni zbirala. Po odredbi iz lanskega leta morajo Javne službe zbrati točno do- ločene odstotke posameznih vrst embalaže, ker če jih ne zberejo, sledijo sankcije, zato Foto: Črtomir Goznik Na razširjeni seji sveta CS Jezero so predstavili nov sistem ločevanja in odvoza odpadkov. Videm • Varuhi semen o semenski knjižnici Preden bo prepozno ... Predsednica društva Varuhi semen Mateja Koler je minuli teden v sodelovanju z Las Haloze zainteresirani javnosti v videmski občinski dvorani predstavila projekt Semenska knjižnica, ki je nastal v okviru programskega sklopa Urbane brazde Evropske prestolnice kulture. Gre za v Sloveniji dokaj neznan način ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin in vzpodbujanje ponovne pridelave starodavnih sort. Uvodoma je zbranim najprej spregovorila predsednica zadruge Dobrina Suzana Črnčec, ki je povedala, da je zadruga nastala z namenom trajnostne lokalne preskrbe z domačo hrano: „Samooskr-ba danes je izjemno nizka in še se znižuje, zato smo želeli obuditi star, tradicionalni način kmetovanja, ki temelji na samooskrbi. Podeželje je namreč polno zakladov in nesmiselno je , da bi na vseh dobrih poljih gojili le pšenico. Zato je zadruga nastala tudi kot možnost prodaje ostalih poljščin, zlasti zelenjave in sadja. Naša zadruga tako že oskrbuje z domačimi pridelki kar nekaj vrtcev in šol na mariborskem območju, v teh dneh pa bomo začeli tudi prodajo tedenskih zabojčkov sveže hrane, ki jo pridelajo naši kmetje. Poskrbimo tudi za catering, seveda spet z domačimi pridelki in dobrotami, v načrtu pa je še manjša trgovina s svežo lokalno ponudbo kmetov. Vendar če hočemo vrniti na polja tiste pridelke, ki so bili nekoč, je za začetek treba imeti semena. In tukaj nastopajo varuhi semen s svojo semensko knji- Mateja Koler je nadaljevala: „Dejstvo je, da se vse bolj izgublja pestrost rastlin in posledično tudi njihov ge- f:f W * Ifl n M H Foto: SM Predsednica društva Varuhi semen Mateja Koler je javnosti predstavila zanimiv projekt, kako z ohranjanjem starih semen ponovno obuditi stare, tradicionalne rastlinske sorte. Direktorica zadruge Dobrina Suzana Crnčec je govorila o praksi delovanja zadruge, ki vzpodbuja pridelavo in trženje lokalnih pre-hranskih pridelkov, zlasti zelenjave in sadja. netski material. Hibridne sorte rastlin, ki preplavljajo naš trg, ne omogočajo pridelave semen, slednja pa se vse bolj dražijo. Izbira rastlin je hkrati vse manjša, monopoli pa nam vse bolj diktirajo, kaj se bo pridelovalo. Danes se prideluje kar 1250 krat manj rastlinskih vrst kot nekoč. Stare, lokalne sorte rastlin, ki so najbolj prilagojene našemu okolju, tako izginjajo in skrb zbujajoč je podatek, da smo v Sloveniji že izgubili kar 85 odstotkov tradicionalnih sort rastlin. Semenska knjižnica je alternativni pristop k reševanju izgubljanja pestrosti kulturnih rastlin, namenjena pa je prav vsem zainteresiranim ljudem. Knjižnica sicer ni novost v svetu, saj v ZDA obstaja recimo že 35 let, imajo pa jo tudi že številne evropske države." Semena se dobijo brezplačno Kolerjeva je v nadaljevanju povedala, da je poslanstvo Semenske knjižnice v varovanju, ohranitvi in obujanju pridelave starih sort rastlin, zaenkrat zgolj na območju širšega Podravja, nato pa jo želijo razširiti na vso državo, ter da želijo hkrati tudi osve-ščati javnost: „Ljudem želimo v prvi vrsti omogočiti brezplačen dostop do semen starih sort in seveda hkrati do znanja o semenarjenju. Naša Semenska knjižnica je v bistvu sestavljena iz prostorov s semenskim arhivom, kjer se hranijo vzorci semen, drugi, izjemno pomemben del pa so t. i. varuhi semen. To so ljudje, ki si seme pri nas izposodijo, ga doma zasadijo, pridelajo izbrani pridelek in tudi seme in ga nato v enaki ali večji količini vrnejo v knjižnico. Zaenkrat hranimo 60 vrst različnih semen; predvsem gre za poljščine in zelenjadarice, nekaj je semen sadja, trsnih cepljenk še nimamo. Lani smo bili zelo uspešni s semenom slovenskega česna, ki ga je zraslo kar precej, zato je tega semena kar veliko." Kolerjeva je povedala še, da bo prav kmalu začel delovati še semenski laboratorij za raz- lične vrste analiz, nastajajo pa tudi že priročniki z nasveti za vzgojo različnih semen, ki jih bo društvo objavljalo na svoji spletni strani: „Vabimo vse, da se nam pridružijo, le tako bomo lahko obdržali stare, avtohtone rastline! Vizija semenske knjižnice je brezplačna izmenjava semen ali sadilnega materiala med svojimi člani. Sistem brezplačne blagovne menjave krepi skupnost varuhov semen, ki s skupnimi močmi in v dobri veri ohranjajo pestrost kmetijskih rastlin. Vsak delček, ki ga posamezen varuh prispeva v bazen pestrosti starih slovenskih sort, neposredno vpliva na večjo izbiro in dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala ce- lotni mreži varuhov semen. Vrata semenske knjižnice so vedno odprta vsakomur, ki želi stopiti skoznje. Tako je vsakemu posamezniku dana možnost, da prevzame varstvo nad izbrano rastlino, da podpre poslanstvo semenske knjižnice ali da na kakršenkoli drug način prispeva k delovanju in izboljšanju semenske knjižnice." Varuhi semen proti multinacionalkam kot David proti Goljatu Gruča zbranih ljudi na poljudni in zanimivi predstavitvi Semenske knjižnice je bila nad slišanim navdušena, še posebej zato, ker so se projekta ohranjanja starih semen lotili mladi in zagnani ljudje, ki jim bo morda vseeno uspelo ohraniti vsaj nekaj od izginjajoče semenske dediščine. Dejstvo je namreč, kot je bilo slišati v sproščenem razgovoru po uradni predstavitvi, da svetovni trg semen obvladuje pet multinacionalk - a žal ne le trga semen, ampak kar trg človeških življenj. Te iste multinacionalke namreč poleg proizvodnje semen (ki niso ponovno kaljiva, da lahko vsako leto prodajajo nova semen), proizvajajo in prodajajo tudi škropiva in ostale preparate, da hibridi sploh zrastejo in dajo pridelek. In da bo krog popoln: vsa škropiva in preparati škodujejo človeškemu zdravju in okolju, kar je za te iste multinaci-onalke zelo profitabilno, saj imajo tudi svoje farmacevtske gigante za proizvodnjo zdravil ... SM Žetale • Delo strojnega krožka v 2011 Uspešni, a razočarani nad Agencijo V strojni krožek Žetalanec je vključenih 139 kmetij s skupno 2022 hektarji kmetijskih površin. V lanskem letu so člani krožka izdali računov za 4435 delovnih ur, vendar kot odkrito pravi vodja krožka Izidor Štajnberger, je bilo opravljenih ur dela kar nekaj več: „Je pač tako, da kmetje raje delamo, kot se ubadamo z administracijo ..." Sicer pa je bilo minulo leto za SK Žetalanec uspešno, saj so izvedli vse aktivnosti, ki so si jih zadali, med njimi poleg medsosedske pomoči tudi izvajanje zimske službe oziroma pluženja cest, udeležbe na krvodajalskih akcijah, strokovne ekskurzije, organizirali so tudi tradicionalni gozdarski praznik itd. Predsednik SK Žetalanec Franc Stojnšek je povedal še, da so člani pomagali tudi v veliki akciji pomoči družini Piškur iz Podlehnika, saj so za novogradnjo hiše do-nirali in dostavili potreben les za ostrešje. Vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger pa je ob pozitivnih rezultatih izpostavil tudi bolj grenko zadevo: „Naše društvo se je tudi lani, tako kot vedno, prijavilo na dva razpisa za sofinanciranje naše dejavnosti; gre za razpis občine Žetale in za razpis kmetijskega ministrstva oz. Agencije za kmetijske trge Za podporo stanovskim organizacijam. Sicer smo bili na obeh razpisih uspešni, ampak je pa ostal hudo grenak priokus po rezultatih razpisa Agencije. Čeprav smo glede na plan dela gotovo med uspešnejšimi tovrstnimi društvi, sem osebno zelo razočaran nad odnosom zaposlenih oz. odgovornih. Razpis so objavili zelo zgodaj, tako da smo morali program pripravljati kar prve dni v letu, predčasno organizirati občni zbor v prvih dneh februarja in takoj poslati položnice za članarino, saj je bil rok za oddajo razpisa okrog 20. februarja. Maja so nas poklicali Vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger (na sredini) je javno okrcal odnos Agencije za kmetijske trge: „Lani so nam za obširen program dela po razpisu, na katerega se je naše društvo prijavilo, odobrili le 2000 evrov, brez pojasnil in kriterijev ..." z Agencije in zahtevali, da naj popravimo poslano dokumentacijo tako, da iz programa izbrišemo vse dejavnosti, ki smo jih opravili od januarja do njihovega klica v maju ...Če to ni absurd, potem ne vem, kaj je. Kakorkoli, zahtevo smo seveda morali upoštevati, nato pa smo septembra dobili odločbo z odobreno zelo nizko vsoto denarja. Odkrito lahko povem, da je bila naša vloga s programom ocenjena na 16.000 evrov in ponavadi smo dobivali od Agencije okoli 4000 evrov. Lani pa so nam odobrili le 2000 evrov, čeprav aktivnosti ni bilo nič manj kot prejšnja leta. Po klicu na Agencijo, ali lah- ko razložijo kriterije in seveda odstotek dodeljenih sredstev društvom, kar je bilo v prejšnjih letih vedno napisano na odločbi, smo dobili odgovor, da „ničesar ne sprašujte, pustite vse pri miru, da še teh sredstev ne zgubite". Ne vem, ali je to ravno prijazna državna uprava ... " Sicer pa je Štajnberger ob koncu kot aktiven član gozdarske ekipe, ki se redno uvršča v sam vrh na državnih tekmovanjih gozdarjev, v luči vedno pogostejših nesreč pri podiranju drevja (samo minuli konec tedna jih je bilo pet), še pozval vse lastnike gozdov: „Ne podcenjujte nujno potrebne gozdarske zaščitne opreme, seveda pa je potrebnega tudi nekaj znanja. Vse lastnike gozdov tudi vabim, da se prijavijo na naše vsakoletno tekmovanje, naj jih ne bo strah! Na tekmovanju lahko vsak izgubi le nekaj točk, kar pa je zelo malo v primerjavi s tistim, kar se lahko izgubi ob delu v gozdu!" Foto: SM Ormož • Predstavili slovar prleških izrazov Darilo rojakom in zanamcem Ciril Vnuk od Miklavža pri Ormožu je spisal Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom in ga minuli teden predstavili javnosti. Slovar je nastajal „pet zim, ko ni bilo dela okoli hiše", se je slikovito izrazil avtor. Vendar gre za veliko delo, ki mu tudi strokovnjaki priznavajo izjemno vrednost za ohranjanje dialekta ormoškega območja. „Odločitev za slovar ni bila na samem začetku, ampak je rasla. Sprva sem besede zbiral pri učencih kot napake pri govornih vajah. Potem pa sem se odločil, da bi zapisal besedje, ki izumira ali pa je že izumrlo. Zamenjale so se tehnologije v kmetijstvu, obrteh, spreminjali so se družbeni sistemi, zato so nekatere stare besede utonile v pozabo. Pri svojih učencih sem opazil, da so jim postale neznane in sem jim moral pomene razlagati. Slovar je tako rasel z mano, besedje se je širilo do obsega, ki je zajet v knjigi," je povedal avtor Ciril Vnuk, ki je imel pri zbiranju besed kar nekaj pomočnikov; ti so že sami imeli manjše ali večje zbirke prle-ških besed ali pa so bili sami bogat vir narečnih besed. Slovar obsega preko 3670 gesel, ki imajo pomene razložene ne le v enem, ampak pri nekaterih tudi v treh pomenih. Avtor je povedal, da v slovarju najbolj ceni fraze, stalne besedne zveze. Teh tisti, ki be-sedje zapisujejo, običajno ne zabeležijo, Cirilu Vnuku pa so se zdele izredno dragocene, ker so odsev originalnega izražanja. „Pri sestavljanju slovarja sem se vživljal v svoje otroštvo, ki sem ga preživel na majhni kmetiji v Jastrebcih. Pogosto sem pasel krave. Pastir sem bil skoraj do konca osnovne šole. Izhajam iz številne družine, v kateri so se vsi česa izučili, tako da mi je domače izrazje iz številnih obrti. Oče in najstarejši brat sta bila mizarja, eden od bratov je bil kovač, drugi je bil Foto: Viki Ivanuša Ciril Vnuk je izumirajoče besedno bogastvo severovzhodnega ormoškega govora ujel v slovar. čevljar, tretji vrtnar in vse te obrti so mi dale številne izraze." Ko je imel zbranih že precej besed je začel razmišljati o mejah območja, ki ga bo slovar zajemal. Na terenu je namreč slišal veliko variant (koj ali kuj za konja, priša ali prišo za prišel). Sprva je razmišljal, da gre za kogovsko ali morda miklavževsko govorico, potem pa je spoznal, da je treba območje širše definirati in se je odločil za severovzhodni del občine Ormož. Pri izdaji knjige je z 2000 evri pomagala tudi občina, za kar je avtor županu Alojzu Soku zelo hvaležen, saj sicer slovarja ne bi bilo. Ostanek denarja je Ciril Vnuk primaknil sam: „Nisem iskal sponzorjev v teh težkih časih. Sklenil sem tudi, da od denarja, ki se bo zbral od prodaje, nočem niti centa. To je moje darilo rojakom, tistim, ki jih to zanima." Prof. dr. Bernard Rajh s Filozofske fakultete v Mariboru je ocenil, da je izid slovarja za slovensko dialektologijo, zlasti pa za ormoško območje, velik dogodek: „To besedje pospešeno izumira in vse, kar uspemo sedaj še zapisati, bo ohranjeno za bodoče rodove. Iz tega slovarja lahko razbiramo bogastvo pomenov in oblik." Veliko je bilo govora o Prle-kiji, zato nas je zanimalo, kje so meje tega narečja, kajti to je pogosto predmet silnih debat. Dr. Rajh pravi: „Jezikovno gledano je Prlekija povsod tam, kjer se v Slovenskih goricah govori enoglasniški sistem. To pomeni, da ne rečemo rouža ali pejsek, ampak roža in pesek. Obstajajo tudi razmejitve geografskega pojma Prlekije, ki pa so veliko bolj nepregledne. Poleg enoglasniškega sistema je značilnost prle-škega jezika tudi to, da so vsi samostalniki dolgi in kratki, značilen je nosni nj, ki ga najdemo v besedah svija, blaja; to je glas, ki ni niti n niti j. Značilen je tudi u namesto u (luk, kruh) in u namesto l (vuk namesto volk). Za prleški govor je specifično tudi besedje, ki je zelo samosvoje, veliko je staroslovanskih in izposojenih nemških ostankov. Zanimive so besedne tvorjenke, ki sicer uporabljajo običajne besedotvorne postopke, v njih pa se združita staroslovanska podstava in tipično narečno obrazilo v povsem novo obliko - potač za kolo, tikva za bučo. Prleški govor ima zelo niansirane pomene." Predstavitev knjige se je dogajala v nabito polni dvorani ormoškega gradu v sproščenem vzdušju, saj je bilo veliko vprašanj o prleških besedah, njihovem pomenu in različnih variantah izgovarjave, ki so jih imeli v spominu ljudje iz različnih krajev občine. Najbolj sočna dilema je bila, kakšna je razlika med besedama pezdec in prdec, ki so jih pevke zasledile v ljudski pesmi. Razvila se je hudomušna, a resna debata o obeh besedah, ki označujeta podobno dejanje, ki pa je vendar tudi precej različno. Na koncu je obveljalo, da je pezdec veliko zahrbtnejši pojav nedoločljivega izvora, saj je tišji in mu ni mogoče določiti avtorja. Torej je pezdec lahko na nek način ilegalni prdec. Tako so obiskovalci na zabaven način raziskovali ni-ansiranost prleškega govora, sama predstavitev pa je bila izjemno sproščen in prijeten družabni dogodek. Za glasbeno doživetje je poskrbelo pevsko društvo Kapljica. Pri izdaji slovarja je pomagalo tudi Zgodovinsko društvo Ormož, knjigo pa je javnosti predstavila Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Viki Ivanuša Majšperk • Razstava Maksa Menonija Prva razstava po desetih letih Društvo Ustvarjalec novo sezono razstav v Galeriji AP v Majšperku pričenja z deli Maksa Menonija. Od 2. marca pa vse tja do 10. aprila bo majšperška Galerija AP gostila dela ljubiteljskega slikarja Maksa Menonija. Razstavo je odprl podžupan obči- ne Majšperk Cvetko Pepelnik, za glasbeni del programa pa je bil zadolžen moški pevski zbor kulturnega društva Ro- goznica. Foto: arhiv Društvo Ustvarjalec je pripravilo prvo razstavo v novi sezoni. Umetnostna zgodovinarka Nina Jeza je Menonija na otvoritvi opisala kot nekoga, ki je kot človek in umetnik konstantno na poti iskanja, učenja, spoznavanja in predvsem čutenja. „Maks Menoni se je ukvarjal z ekonomijo, bil je novinar, kovinar in direktor varnostne službe. Danes je upokojen kot učitelj praktičnega pouka za likovno in športno vzgojo, vendar je še zmeraj zelo aktiven in zaposlen ne le v vlogi dedka, temveč se ukvarja še z vodenjem likovnega krožka na osnovni šoli Rogoznica," je o slikarju povedala Jezova in dodala, da je njegova slikarska pot povezana z radovednostjo in naključji. Nikakor pa ni naključje, da je to njegova prva samostojna razstava po desetih letih, ki se jo nedvomno splača pogledati. Pred leti je Menoni razstavljal veliko pogosteje. Postavil je že preko 100 samostojnih in sodeloval še na veliko več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. „Njegove slike krasijo domove po skoraj vseh celinah sveta. Po upokojitvi je še bolj predan slikanju, ker ima več časa in sproščenosti pri likovnem ustvarjanju," je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal Menonijev prijatelj, likovnik Franc Simonič. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica O majhnem kamnitem levu Minuli teden je mesečniku za najmlajše gledalce in bralce, vsem dobro znanemu in cenjenemu Cicibanu, bila storjena krivica. Grdo obrekovanje čez avtorsko zgodbico in uredniško dejanje objave mi je priskutilo tematiko osmega marca in materinskega dne, da družinskega zakonika sploh ne omenjam, da sem pospravila pripravljene knjige na to temo. V tej jezljivi ihti, priznam to zoprno čustveno stanje, ki mu kot naročeno prilije nekaj petroleja na ogenj še kupček vsakdanjih neumnosti, sem na srečo uzrla vabljivo avtorsko slikanico: malo besed, čudovite slike, vse skupaj pa daleč, daleč stran od ponorelega sveta. Naj vam opišem mamljivo podobo: Odpreš platnice knjige, tokrat tam ni beline listov, marveč najprej na notranji strani naslovne platnice in na veznem listu podoba pihljajoče sape in jate lastovk - tako je slutiti, ki se morda pred večerno zarjo sprele-tavajo nad strehami strnjene vasice. Nad strehe se boči-ta dve manjši in ena velika drevesna krošnja. Ilustracija je nežno narisana s svinčnikom, morda ogljem, morda pastelom, lahno je kolorirana v zelenih niansah. Kako lepo! Kot nekoč v starodavnih spominskih knjigah, ko so enak učinek dosegali z nastrganim in s prstom na-nešenim, rahlo pomazanim prahom s konice barvice. Potem sledi naslovna stran, kjer je pod samim knjižnim naslovom - ta je napisan z unikatno pisavo - drobna deklica s svetlečim lampijončkom na paličici pred seboj. Sledi zgodba, ki jo pripoveduje lev, in ta zre bralcu naravnost v oči, v ozadju, pod levjo glavo, pa so tiste strehe, tista tri drevesa in tista jata lastovk, ki pa so verjetno hudourniki. A sama vrsta ptic ni toliko pomembna za mladega bralca. Jaz sem varuh duha vasice, se predstavi lev. U, na naslednji strani je - no, drobna lunca medlo sveto, a tista jata, ki kroži po nebu vasice, so netopirji, Lev, ki gleda z velikimi, človeškimi očmi v bralca, tako čisto od blizu deluje skoraj strašljivo, pravi, da je edini vaški kamniti lev. Naslednja stran (obojestranska) ima še bolj približano podobo levjih oči, njegova glava le nekoliko odkriva vasico s hiškami. Kamniti lev je edini varuh duha. Naslednja podoba prikazuje gospoda, ki drži roko na levji glavi, prizor opazuje mucek. Kamniti lev je, resnici na ljubo, manjši od mačke. Toda kamniti lev je starejši celo od najstarejšega vaščana in vsi ga imajo radi. Tudi ko pride novo leto, ga vaščani ne pozabijo: v snegu mu nadenejo kapo in šal, za praznik mu nastavijo hrano v lični porcelanasti skodelici. Ponoči se otroci počutijo varni, če vidijo kamnitega leva. Stari ljudje gladijo in čuvajo levjo glavo, spominjajo se, kako je bilo, ko so bili sami otroci. Kamniti lev se spomni vsega. Spomni se vseh ljudi in vsega, kar se je zgodilo. Otroci zrastejo in zapustijo vasico. Mogoče bodo pozabili na kamnitega leva iz vasi? Toda kamniti lev si bo zapomnil vse in jih pogrešal. Nikogar ne bo pozabil, saj je vaški kamniti lev - edini varuh duha vasice. Zdaj pomislim, da je še kako pomembna vrsta ptic: lastovke se vedno vračajo v svoje gnezdo iz daljnih krajev (seveda, če jih ljudje ne uničijo), hudourniki so izjemni, hitri, akrobatski letalci med pticami in njihove jate tako pod večer s predirljivimi piski lovijo predvečerne žuželke, netopirji so pol ptice, pol miši in so večini ljudi grozljivi nočni letalci, a so zelo koristni in prav nič nevarni ... Kim Xiong, avtor slikanice Majhni kamniti lev (The Little Stone Lion), je slovenskim bralcem neznan avtor, v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj si je mogoče izposoditi angleški prevod te odlične slikanice, ki bi jo priporočala še marsikateremu slovenskemu avtorju in ilustratorju zaradi njene vsebinske in likovne odličnosti. Liljana Klemenčič Tajski boks Uspešen start ptujskih tekmovalcev Stran 12 Šolski šport Lep uspeh košarkaric z Olgice Stran 12 Namizni tenis Piljak dvakrat med najboljšo osmerico Stran 13 Strelstvo Mariborčani presenetili, v vodstvu Juršinčani Stran 13 Futsal Legionarji pripeljali na Ptuj državni naslov Stran 14 Nogomet Kadeti Aluminija v spomladanski del z zmago Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Aluminij V Šmartno po tri točke Prvi pomladni krog v 2. slovenski ligi na prvih dveh mestih ni prinesel sprememb: Aluminij je ohranil 9 točk prednosti pred nogometaši Doba. Kidričani proti Kalcerju iz Radomelj niso navdušili, pa tudi ne razočarali. Še najvažnejše so tri vknjižene točke in to proti tekmecu, ki ni izbiral sredstev za dosego želenega rezultata. V nedeljo nogometaše Aluminija čaka še en nasprotnik iz spodnjega dela lestvice -tokrat bodo gostovali v Šmar-tnem ob Paki. Njihovi tokratni gostitelji so v podobnem položaju kot Radomeljčani, saj ima- jo le dve točki več. Nogometaši Aluminija lahko pričakujejo težko in blatno igrišče, glasne domače navijače in borbene domačine. Vsega tega so že navajeni, saj si proti vodeči ekipi vsi še posebej želijo kakšno točko. Na zahtevno gostovanje bodo Kidričani odpotovali v polni postavi, saj v ekipi ni kaznovanih ali poškodovanih igralcev. Po vsej verjetnosti ni pričakovati sprememb v začetni enajsterici, saj trener Bojan Flis zaupa ekipi, ki je začela uvodno srečanje s Kalcerjem. Eden tistih, ki veliko pomeni za igro Aluminija, je Gregor Režonja, ki se velikokrat znajde v priložnosti za zadetek in zna zadeti tako od blizu kot z razdalje. »V nedeljo nismo odigrali tako, kot bi si želeli. Sicer smo si močno želeli zmage in jo na srečo z enim doseženim zadetkom tudi vknjižili. Pomembno je, da smo na uvodu ohranili prednost devetih točk pred Dobom. Na zahtevno nedeljsko gostovanje gremo po zmago. Vse je v naših glavah in nogah: če bomo zaigrali tako kot znamo, potem ne bi smelo biti težav,« je pred srečanjem dejal izkušeni igralec zvezne vrste. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Gregor Režonja (Aluminij) je skupaj s soigralci uspešno začel drugi del prvenstva. Rokomet • 1. A SRL (ž) Visok poraz je bil neizbežen Foto: Črtomir Goznik Razredčena ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj se ni mogla resneje upirati Krimu. Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 47:19 (21:9) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Petrovič, Križanec, Kolednik 1, Ko-rotaj 6, Žiher 4, Bolcar 2, Prapro-tnik, Majcen, Močnik, Borovčak 5, Tumpej, Zorec 1, Selinšek, Ivančič. Trener: Nikola Bistrovič. Vnaprej odigrana prvenstvena tekma med Krimom Merca-torjem in Mercatorjem Tenzor-jem je postregla s pričakovanim scenarijem. Oslabljene gostje, ki jih pestijo predvsem težave z Nogomet • NK Zavrč Doris Kelenc kot smetana na torti Še dober teden je ostalo do pričetka tekmovanja v 3. slovenski ligi, klubi pa pilijo še zadnje tehnično-taktične elemente, da bi spomladanski del sezone pričakali kar najbolje pripravljeni. Tudi nogometaši Zavrča, ki premočno vodijo v tretjeligaškem tekmovanju -vzhod, so v sklepnem delu priprav, pred začetkom pomladi pa je pred njimi le še eno prijateljsko srečanje, ki ga bodo v nedeljo odigrali v Beltincih z domačim nižjeligašem. To bo tudi zadnja priložnost, da igralci dokažejo trenerju Miranu Emeršiču, da si zaslužijo priložnost v prvi enajsterici, čeprav so obrisi le-te že precej vidni. Odslej bo imel strateg, ki Zavrč vodi že nekaj let, še eno Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc bo spomladi ekipi Zavrča pomagal pri ohranitvi prvega mesta v 3. SNL - vzhod. sladko skrb več, saj je zvestobo klubu, ki bo najverjetneje v prihodnji sezoni igral med drugo-ligaši, obljubil Doris Kelenc. Gre za 26-letnega nogometaša, ki ima za seboj številne prvoli-gaške izkušnje (precej časa je nastopal za Dravo, nekaj časa pa tudi za Rudar in Koper), nase pa je prvič opozoril v dresu Aluminija. Napadalno usmerjeni vezist, ki prihaja iz Stojncev, bi moral biti dodana vrednost že tako močni ekipi, ki nasprotnikom že sedaj vliva strah v kosti. Kljub temu da je bil Kelenc nekaj časa brez kluba, pa je ta odlični nogometaš dobro pripravljen, saj je treniral z Aluminijem, manjkajo mu le tekme. Tadej Podvršek igralskim kadrom, nepomembne pa niso niti težave s financami, so v Ljubljani nastopile brez Mateševe, Praprotnikova pa je nastopila brez resnejšega treninga v zadnjem obdobju. Če vemo, da ima težave s poškodbo še vratarka Križančeva in da je pred kratkim klub zapustila Strmškova, zadnje predstave deklet v rdečih dresih niti niso presenetljive, temveč so le odsev vsega napisanega. Pričetek srečanja med nekdanjimi evropskimi prvakinjami (v nedeljo so sicer izgubile vse možnosti za preboj v letošnji polfinale Lige prvakinj) in Ptujčankami je bil presenetljivo izenačen, saj je bilo še v 12. minuti 5:5. Toda domači »stroj« se je počasi segreval, tempo je za mlada ptujska dekleta postajal prehud in razlika je pričela kmalu naraščati. Kljub vsemu si mladenke v rdečem za prikazano v prvih 30 minutah zaslužijo vse čestitke. V drugem delu so Štajer-kam dokončno pošle moči, domačinke, ki so nastopile v praktično najmočnejši zasedbi, pa so se povsem razigrale ter uprizorile številne poteze 1. A SRL ŽENSKE REZULTAT 21. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 47:19 (21:9) 1. KRIM MERCATOR 20 20 0 0 40 2. ZAGORJE GEN I. 20 18 0 2 36 3. KRKA 20 15 0 5 30 4. MER. TENZOR PTUJ 21 14 0 7 28 5. VEPLAS VELENJE 20 13 0 7 26 6. PIRAN 20 10 0 10 20 7. CELJSKE MESNINE 20 10 0 10 20 8. MLIN. AJDOVŠČINA 20 8 0 12 16 9. ANTRUM SEŽANA 20 5 0 15 10 10. NAKLO-TRŽIČ 19 4 0 15 8 11. OLIMPIJA 20 2 0 18 4 12. BURJA ŠKOFIJE 20 1 0 19 2 za občinstvo. Pri krimovkah je največ zadetkov dosegla Korenova, ki je ob stoodstotnem izkupičku zadela kar 13-krat, medtem ko je največ zadetkov (6) za Mercator Tenzor dosegla Korotajeva. Končni izid srečanja je bil 47:19, kar se zdi glede na prikazano v prvem delu nekoliko previsoka razlika. Na strani domačih so vendarle bogate izkušnje, medtem ko za varovanke Nikole Bistroviča v tem trenutku velja, da so najmlajša ekipa lige. tp Tudi s Cioro? Sledi krajši premor, ki bo za ekipo Mercatorja Tenzorja prišel kot naročen. V klubu predvsem upajo, da bo odlična hrvaška rokome-tašica Mateševa do konca prihodnjega tedna sanirala poškodbo do bržčas ključne tekme z Mlinotestom iz Ajdovščine (če Veplas v soboto premaga Krko, potem bodo Velenjčanke v prednosti glede uvrstitve med štiri najboljše). Vsaj točka Novomeščank bi Ptujčankam še vedno ohranjala upe o uvrstitvi v končnico. V taboru Mercatorja Tenzorja bodo skušali za morebitno uvrstitev med najboljše štiri aktivirati vse moči, dekletom bo najverjetneje na pomoč priskočila tudi Ana Mihaela Ciora. Rokomet • 1. A SRL (m) Minutažo razdeliti čim več igralcem Po napornem in zelo uspešnem nastopu v Pokalu Slovenije so rokometaši Jeruzalema ta teden porabili za »celjenje ran«, pridobljenih v Podčetrtku. Ponedeljek je bil dela prost dan, v torek sta bila na sporedu nogomet in bazen, v sredo je že sledila prva lažja priprava na gostovanje pri Gorenju. Žal vse rane niso zakrpane, pred Ormožani pa je tekma, ki je -roko na srce - ni možnost do- biti. V tem hipu so Velenjčani premočni (tudi spočiti) za načeto ekipo Saše Prapotnika, kateri je zdaj prvi cilj spočiti igralce in jih pripraviti na boj za obstanek v ligi, ki se prične že 17. marca. Priložnost za minutažo bodo v Velenju vprvi vrsti dobili vratar Sandi Zuran, Jaša Rajšp, Aleš Šišmanovič, Gašper Hrastnik, Jaka Špiljak, Nejc Žmavc in mogoče še kdo iz mladinske ali kadetske vrste. Kar nekaj fantov je poškodovanih do takšne mere (Anže Kljajič, Darko Cingesar, Si-niša Radujkovic), da zagotovo ne bodo nastopili, saj je obstanek v ligi pomembnejši kot dokazovanje proti vodilnemu moštvu lige. Da znajo in zmorejo, so fantje dokazali v Pokalu Slovenije, kjer so osvojili bron. Tekma v Velenju je na sporedu v soboto, 10. marca, ob 19.00 v Šolskem centru Velenje, saj je Rdeča dvorana zasedena. Tako so zdaj v ormoškem klubu vse misli usmerjene v Ligo za obstanek in v 1. krog, ko bo na Hardeku najbrž gostovala novomeška Krka, ki se uspešno pobira z dna lestvice. Borba za obstanek bo letos kruta in neizprosna. Iz 1. B lige izpade enajstouvrščena ekipa. KU Tajski boks • Mednarodna liga Uspešen start ptujskih tekmovalcev V soboto je v Črnomlju potekal 1. krog mednarodne lige v tajskem boksu, na katerem so se merili predstavniki in predstavnice iz Češke, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Skupno so nastopili tekmovalci iz enajstih klubov, veliko število gledalcev pa je videlo skupno petnajst dvobojev. Lani so bili v tem tekmovanju zelo uspešni člani Muay Thai Gym kluba iz Ptuja, ki so ga tokrat zastopali Ana Hu-dak, Niko Kocmut, Aleksander Bedrač, Samo Petje in Jure Cesar. Žal na Dolenjskem tokrat nista nastopila najboljši ptujski borec Tadej Toplak, ki zaradi svojih odličnih uspehov težko dobi primernega tekmeca, in Elio Artič, ki je poškodovan. Tokrat se je v ptujski ekipi znašla tudi tekmovalka Ana Hudak, ki se je zelo trudila, vendar je z 0:3 izgubila proti Katarini Koren. V svojem drugem uradnem dvoboju je v kategoriji do 81 kilogramov nastopil Aleksander Bedrač, a je proti Mihu Zupančiču začel dvoboj premalo odločno. Slednji je dobil prvi dve rundi, medtem ko se je Bedrač prepozno »prebudil« in dobil le tretjo rundo. Še en mladenič, bil pa ga je naš borec. Statistika prvega kroga je iz zornega kota Muay Thai Gym kluba iz Ptuja zelo ugodna, saj je zabeležil tri zmage in dva poraza. To Ptujčanom prinaša skupno vodstvo med klubi, saj so zbrali 10,5 točk in imajo pol točke prednosti pred Lanna Gymom iz Prage in 3,5 točke več kot No Fear iz Trebnjega. Naslednji krog bo na sporedu junija v Srbiji; do takrat bodo ptujski tekmovalci nastopili še na kakšnem mednarodnem turnirju in na majskem državnem prvenstvu. David Breznik Niko Kocmut (Muay Thai Gym Ptuj) je slavil v dvoboju s Celjanom Sivrom. 17-letni Niko Kocmut, ki sicer meri kar 194 centimetrov in nastopa v kategoriji do 67 kg, je pokazal svoj nesporni talent. Po približno 40 sekundah borbe je tekmeca položil na tla. Novi pridruženi član kluba iz Ptuja Jure Cesar je profesionalni dvoboj s Čehom Ondro Spilerjem oddelal suvereno in zmagal z rezultatom 3:0. Na pobudo organizatorjev iz Črnomlja je bil organiziran še en profesionalni dvoboj: v zadnjih letih eden najboljših borcev v Sloveniji in novi član ptujskega kluba Samo Petje se je pomeril s Čehom Ilijem Miknewi-chem. Šlo je vsekakor za enega najzanimivejših in najbolj izenačenih dvobojev večera, do- Rezultati: Katarina Koren (Kun Kao Ljubljana) - Ana Hudak (Muay Thai Gym Ptuj) 3:0 Niko Kocmut (Muay Thai Gym Ptuj) - Hamza Sivro (Warrior Celje) 3:0 (K. O.) Aleksander Bedrač (Muay Thai Gym Ptuj) - Miha Zupančič (MTG Trebnje) 1:2 Samo Petje (Muay Thai Gym Ptuj) - Ilija Miknewich (Lanna Gym Praga) 3:0 Jure Cesar (Muay Thai Gym Ptuj) - Ondra Spiler (Lanna Gym Praga) 3:0 Šolski šport • Košarka Lep uspeh deklet z Olgice Korak za korakom oz. od tekme do tekme so stopale starejše deklice OŠ Olge Meglič (letnice 1997 in mlajše) do pol-finala letošnjega slovenskega šolskega tekmovanja, ki je bil odigran v njihov šoli v sredini februarja. Dekleta so zadnja tri leta trenirala pod vodstvom Dušana Lubeja (ta jih je letos zaradi bolniškega dopusta treniral manj, resneje šele tik pred četrtfinalnim turnirjem). Mlade Ptujčanke so decembra postale medobčinske prvakinje, nato pa so ob koncu januarja igrale v četrtfinalu državnega prvenstva osnovnih šol. V Šmarjah pri Jelšah so za domačo ekipo osvojile 2. mesto in se uvrstile v polfinale 46. pionirskega festivala 2011/2012. Na OŠ Olge Meglič so gostili enega izmed osmih polfinalnih turnirjev, na katerem sta poleg domače ekipe zaigrali še OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in OŠ Ivana Cankarja Trbovlje. Pri slednjih se je videlo, da imajo v mestu tudi prvoligaško žensko vrsto in da odlično delajo z vsemi mladimi selekcijami. Tako so dobile tekmo s Ptujčan-kami z visoko razliko 68:24. Domačinke so drugo tekmo proti OŠ Pohorskega bataljo- Dušan Lubaj: »Zadovoljen sem s končno uvrstitvijo naše ekipe, vendar bi lahko - če bi imeli več treningov - prišli še dlje, saj so punce nadarjene in so v zadnjih letih vidno napredovale. Na polfinalnem turnirju so se zelo borile, a so bile izredno močne tekmice iz Trbovlja boljše od nas in so zasluženo zmagale.« na Oplotnica po izredno borbeni igri dobile z rezultatom 22:16. To je pomenilo, da so na polfinalnem turnirju na Ptuju osvojile 2. mesto. S tem dosežkom so med približno 300 slovenskimi OŠ zasedle 9. do 16. mesto, kar je vsekakor izjemen uspeh. David Breznik 1. vrsta: Dešira Borova, Mihaela Stočko, Spela Hlupič, Vanessa Petek in Tjaša Galič; 2. vrsta: Sandra Srajner, Saša Lazar, Tea Ži-brat, Lina Sirec, Nuša Puž, Tina Sirec, Tonja Koletnik Polfinalni turnir na Ptuju, rezultati: OS Olge Meglič - OŠ Ivana Cankarja Trbovlje 24:68 (7:22, 9:27, 8:19); OŠ Olge Meglič: Šrajnerjeva 10, Galičeva 9, Koletnikova 5 OS Olge Meglič - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 22:16 (11:4, 7:6, 4:7); OŠ Olge Meglič: Galičeva 7, Lazarjeva 2, Šrajnerjeva 4, Koletnikova 2 OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Ivana Cankarja Trbovlje 18:44 OS OLGE MEGLIČ: Dešira Borova, Mihaela Stočko, Špela Hlupič, Vanessa Petek, Tjaša Galič, Sandra Šrajner, Saša Lazar, Tea Žibrat, Lina Širec, Nuša Puž, Tina Širec in Tonja Koletnik. Rokomet • Tadej Prejac »Vratarji smo odvisni od igre v obrambi« Rokometaši iz Velike Nedelje se trenutno nahajajo v zlati sredini prvenstvene razpredelnice: do 3. mesta jih ločijo tri, do predzadnjega pa štiri točke. Za uspeh je pomembna složna in motivirana ekipa, iz katere vedno izstopa kakšen posameznik. Eden izmed teh je vsekakor vratar Tadej Preac, ki je v odlično formi: »S trenutno uvrstitvijo smo vsekakor zadovoljni. Obenem se zavedamo, da moramo pokazati še več in zmagovati naprej, s čimer bi uresničili naš cilj, to je končno 3. mesto. Konec tedna bomo gostovali pri vodeči ekipi Sviš, ki bo v tem srečanju seveda favorit. To ne pomeni, da odhajamo k njim na izlet, ampak si želimo zmago ali vsaj točko. O vratarjih v klubu pa bi dejal, « da ni med nami nobene ljubosumnosti: enkrat gre bolje enemu, drugič drugemu. Je pa lažje braniti, če v obrambnih akcijah dobro igrajo igralci v polju. Eni brez drugega pač ne moremo.« Za vratarje pravijo, da so kot vino: starejši so, boljši so. Tadej šteje šele 23 let in pred njim je svetla prihodnost. O svojih ciljih je dejal: »Najprej si želim dobre uvrstitve z Veliko Nedeljo. Letos bi bili radi tretji, v naslednjih letih bi bili radi prvaki in si priborili vstopnico za slovenski elitni rokometni razred. Takrat bi lahko prišlo na vrsto spogledovanje z večjimi klubi ali tujino. V tem trenutku sem povsem osredotočen na Veliko Nedeljo.« Danilo Klajnšek Rokomet • Mlajše selekcije KADETI 1. CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12 2. KRŠKO 6 5 0 1 10 3. JERUZALEM ORMOŽ 7 3 13 7 4. TRIMO TREBNJE 6 2 13 5 5. KRKA 5 2 0 3 4 6. SLOV. GRADEC '11 6 2 0 4 4 7. DRAVA PTUJ 3 10 2 2 8. ČRNOMELJ 7 10 6 2 9. RIBNICA RIKO HIŠE 0 0 0 0 0 ČRNOMELJ - JERUZALEM GORI-SNICA 23:27 (12:14) JERUZALEM GORISNICA: T. Cvetko, Šulek; Bedrač 3, Bezjak 4, R. Cvetko 6, Kirič 8, A. Sok 2, Bom-bek 2, Pfeifer, Vukan 2. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek. Težko in že zaradi poti negotovo potovanje v Črnomelj so kadeti Jeruzalema Gorišnice uspešno zaključili. Fantje so zasluženo dosegli svojo tretjo zmago v polfinalni skupini, kar je izkupiček nad pričakovanji. V petek, 9. 3., Ormožani ob 18.50 gostujejo pri ptujski Dravi. mlajSi dečki b JERUZALEM - SVlS 18:11 (7:4) JERUZALEM: Firšt Šeruga (14 obramb); Munda, Notersberg 8 (1), G. Hebar 5, Sovič 1, Šulek, Torič, Vrankovečki, G. Cvetko, P. Ozmec, Škerjanec 4, Trstenjak. Trener: Iztok Luskovič. V tekmi 1. kroga polfinala so Ormožani na Hardeku ugnali močno zasedbo Sviša iz Ivančne Gorice. V 2. polčasu je Jeruzalem prikazal odlično igro in povedel celo s +10, 17:7. V 2. krogu ekipa gostuje v Slovenj Gradcu (ob omenjenih treh nastopa v tej skupini še Krško). mlajSi dečki a JERUZALEM - DRAVA 22:19 (10:12) JERUZALEM: Rizman (11 obramb), Firšt Šeruga; Niedorfer 7 (1), M. Hebar 4 (3), Šoštarič 2, Ž. Kociper, Zidarič 5, Voljč, Petek 1, G. Hebar, Voršič 2, Kozel, Štrucl, Škorjanec, Munda 1, Notersberg. Trener: Iztok Luskovič. DRAVA: Letonja 3, Ekart, Šilak, Koderman 5, Ovčar, Sarič, Ivaniše-vič, Kovačič, Satler 5, M. Letonja, Šmigoc, J. Kovačič, Kokol 6. Trener: Rastislav Vnuk. Kljub okrnjeni zasedbi je ekipa Jeruzalema uspela ugnati fizično močnejšo zasedbo Drave. Gostje so izkoristili svojo fizično premoč in v nekaj primerih vodili tudi za tri zadetke. Z odlično igro v obrambi in hudim tempom so na koncu Ormožani zlomili odpor žilave Drave. starejSe deklice ŽRK TARA TENZOR PTUJ - ŽRK BREŽICE 24:18 (13:8) RK RAČE - ŽRK TARA TENZOR PTUJ 23:29 (12:11) ŽRK TARA TENZOR PTUJ: S. Lazar, S. Kozel, G. Kukovec, B. Borov-čak 11, T. Kolednik 5, S. Zorec 2, M. Grabrovec 1, A. Ambrož 4, D. Lah, N. Gavez 2, M. Majcen 3, E. Sirc, D. Kovačec, K. Valenko, M. Kopold 1. Trener: Sašo Petek. Pretekli teden je bil za ptujske igralke zelo pester, saj so odigrale kar dva prvenstvena kroga. Na obeh tekmah so zmagale in tako po koncu rednega dela na vzhodu ostale edina neporažena ekipa (15 zmag in 1 neodločen izid). Sledi teden premora, nato pa se prične končnica, ki bo odločala o prvaku Slovenije (od 1. do 6. mesta). mlajSe deklice b RK NAZARJE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 21:25 (10:15) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: N. Puž 5, I. Zidarič, N. Bedrač 9, N. Vidovič 1, S. Šegula 3, T. P. Malek 4, A. Jakomini 3, K. Hliš, Š. Topol-nik. Trenerja: Mihaela Ana Ciora in Ladislav Sabo. UK, TP Šolski šport: namizni tenis: osnovnošolsko prvenstvo ŠZ Ljutomer Športna zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje osnovnih šol v namiznem tenisu za mlajše in starejše deklice ter dečke. Pri ml. deklicah (6) je slavila Eva Grabnar, pri ml. dečkih (4) Marko Škrobar (oba OŠ Cven). Najuspešnejša v konkurenci st. deklic (7) je bila Ines Frlin (OŠ I. Cankar, Ljutomer). Starejši dečki so bili razvrščeni v dve skupini s po štirimi tekmovalci. V skupini A sta se v končnico uvrstila Samo Štottl in Tadej Rožmarin (oba OŠ Cven), iz skupine B pa sta napredovala Damir Vrbnjak (OŠ Mala Nedelja) in Jakob Škrobar (OŠ Cven). Rezultati - polfinale: Štottl - Škrobar 3:2, Vrbnjak - Rožmarin 3:0; za 3. mesto: Škrobar - Rožmarin 3:0; za 1. mesto: Štottl - Vrbnjak 3:0. Vrstni red: 1. Štottl, 2. Vrbnjak, 3. Škrobar. NŠ Namizni tenis • DP za člane in članice Piljak dvakrat med najboljšo osmerico V soboto in nedeljo je v Velenju potekalo člansko državno prvenstvo za posameznike in dvojice. Turnir pomeni za igralce, ki nastopajo v slovenski ligi, enega izmed vrhuncev sezone, redno pa se ga udeleži tudi nekaj tistih, ki nastopajo za tuje klube. Ptujski klub so na turnirju zastopali Bojan Pavič, Danilo Piljak, Matic Slodej in Luka Krušič. Med fanti je nastopilo več kot 70 igralcev, prav vsi člani NTK Ptuj pa so se iz kvalifikacijskih skupin prebili na finalni turnir (med najboljših 36): Piljak, Pavič in Slodej so zmagali trikrat, Krušič pa dvakrat. Najmlajši, Luka, se je poslovil Plavanje • Gregor Šerbec Štirje finalni nastopi Ptujski plavalec Gregor Šerbec v zadnjih letih pod vodstvom trenerja Andreja Pa-hernika trenira in tekmuje za Plavalno društvo Maribor. Ob šoli skuša ujeti čim večjo prisotnost na treningih. Dobro pripravljenost je bivši član PK Terme Ptuj pokazal na minulem zimskem državnem prvenstvu v kratkih bazenih. Nastopil je v petih disciplinah in kar v štirih popravil osebni rekord, kar je bil tudi njegov osrednji cilj. S štirimi osebnimi rekordi se je Šerbec uvrstil v štiri članska finala -najbolje se je odrezal v t. i. kraljevski disciplin, na 100 metrov prosto. S časom 54.16 je osvojil odlično 4. mesto. Prav tako odlično je nastopil na polovico krajši razdalji, kjer se je prvič spustil pod magično mejo 25 sekund: štoparice so se ustavile pri času 24.98, kar je zadostovalo za končno 6. mesto. Gregor Šerbec: »Letošnje državno prvenstvo se je glede na rezultate končalo nad vsemi pričakovanji. Moj najboljši rezultat na 100 metrov prosto (54.16 sekunde) je tudi najboljši rezultat kateregakoli ptujskega plavalca na tej razdalji.« Gregor Šerbec je na DP potrdil svoj talent, ki ga nadgrajuje s trdim, zavzetim in načrtnim delom, ter prišel do izvrstnih rezultatov. Ti mu bodo prav gotovo dobra motivacija za nadaljnje treninge pred poletnim delom sezone. David Breznik Košarka • PARKL Različna derbija v 1. in 2. ligi 1. LIGA Na srečanju prvo- (Pragersko) in drugouvrščenega (Starše) se je obetal pravi derbi, vendar je ostalo samo pri besedah. V bistvu so gostje iz Starš na tej tekmi samo sodelovali in končalo se je z visoko zmago (84:55) večkratnih prvakov s Pragerskega, ki bodo konec meseca še petič nastopili na zaključnem turnir kot številka 1 in prvi favorit. Staršani so ob dejstvu, da so zanesljivo uvrščeni na zaključni turnir, hranili svoje adute za odločilne tekme. V polfinalu jih očitno čaka ekipa Vinag MCApro, ki je v 12. krogu zabeležila zanesljivo zmago nad GG Felnar. Pravi polom je doživela ekipa Rač, ki doma ni zmogla slediti razpoloženim Kidričanom - na koncu je bilo kar 52 točk prednosti za goste (57:109). Tudi igralce iz Rač čaka pomembnejša tekma v 13. krogu, ko se bodo pomerili z neposrednimi konkurenti za 6. mesto, ekipo Adecco. Slednji so v tekmi s Cirkovcami izpustili lepo priložnost, da bi rešili vse dvome o šestem mestu. Adeccu ni pomagalo niti 47 točk Glinika, veliko zadovoljnejši je bil najboljši igralec pri Cirkovcah Ocepek s 36 točkami. Že druga zaporedna zmaga ekipe TED ŠD Cir-kovce dokazuje, da se forma tiskarjev dviguje, a najverjetneje nekoliko prepozno, da bi se še lahko rešili zadnjega mesta. Derbi kroga v 2. ligi se je odvijal na Ptuju med ekipama Kluba ptujskih študentov in NKB Maribor. Začetek tekme je minil v znamenju domačinov, ki so ob polčasu vodili za 18 točk. Da gre za ekipo, ki letos ni doživela poraza, so gostje pokazali v 3. četrtini, ko so uspeli izničiti vso prednost (59:59). V zadnji četrtini so igralci KPŠ spet strnili svoje vrste in si hitro priigrali nekaj točk prednosti ter jih v zaključku suvereno ubranili. Zmaga ekipi KPŠ veliko pomeni v boju za 2. mesto, ki pomeni možnost preboja v 1. ligo. REZULTATI 12. KROGA: Rače - Kidričevo 57:109 (17:36, 13:20, 10:26, 17:27), KK Pragersko - KK Starše 84:55 (27:9, 16:10, 21:19, 20:17), Vinag MCAPro - GG Felnar 98:82 (18:26, 20:26, 30:16, 30:14), KK Adecco - TED ŠD Cir-kovce 88:95 (20:20, 16:25, 25:24, 27:19). 1. KK PRAGERSKO 12 11 1 23 2. KK STARŠE 12 9 3 21 3. VINAG MCAPRO 12 8 4 20 4. ŠD KIDRIČEVO 12 7 5 19 5. GG FELNAR 12 6 6 18 6. KK ADECCO 12 3 9 15 7. KK RAČE 12 2 10 14 8. TED ŠD CIRKOVCE -1 12 2 10 13 2. LIGA REZULTATI 12. KROGA: KMO Dornava - ŠD Majšperk 52:70 (13:18, 12:11, 14:19, 13:22), Čre-šnjevec - ŠD Ptujska Gora 70:59 (13:10, 18:11, 23:9, 16:30), Starše Čiro - Pragersko veterani 86:58 (28:15, 14:18, 29:11, 15:13), Klub ptujskih študentov - Nova KBM Maribor 84:72 (24:16,25:15,10:28,25:13). 1. NKBM MARIBOR 12 11 2. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV12 9 3. KK STARŠE ČIRO 4. ŠD MAJŠPERK 5. ČREŠNJEVEC 6. ŠD PTUJSKA GORA -1 7. PRAGERSKO VETERANI 8. KMO DORNAVA -1 12 8 12 7 12 6 6 12 4 8 12 2 10 12 1 11 1. LIGA, PARI 13. KROGA: KK Starše - Vinag MCApro (petek, 9. 3., ob 20.15 - Starše), KK Adecco - KK Rače (sobota, 10. 3., ob 17.00 - Fram). 2. LIGA: ŠD Majšperk - KK Starše Čiro (sobota, 10. 3., ob 18,15 - Majšperk), KPŠ - KMO Dornava (sobota, 10. 3., ob 13.30 - Ptuj). Danilo Klajnšek v 1. krogu glavnega turnirja, Pavič in Slodej pa v drugem -slednjega je v klubskem obračunu izločil kar Piljak. Ta se ni ustavil niti v naslednjem krogu, ampak je ugnal člana Krke Tilna Novaka. Njegova pot se je končala šele v četrtfinalu, kjer ga je izločil Mitja Horvat (Kema). Odlično je igral tudi Gregor Zafošnik, ki je klonil šele v finalnem obračunu proti Janu Žibratu, ki igra in trenira v Nemčiji. Rezultati: 1. krog: Krušič - Koban (Branik) 1:4; 2. krog: Pavič - Škraban (Kema) 3:4, Slodej - Piljak 1:4; 3. krog: Piljak - Novak (Krka) 4:0; četrtfinale: Piljak - Horvat (Kema) 1:4. Končni vrstni red: 1. Žibrat (tujina), 2. Zafošnik (Finea MB), 3.-4. Horvat (Kema), U. Slatinšek (Krka), 5.-8.: Piljak (Ptuj), J. Slatinšek (Tempo), Jamšek (tujina), Jazbič (Mengeš) ... V konkurenci deklet so nastopile tudi nekdanje članice ptujskega kluba. Ivana Zera je osvojila celo bronasto medaljo. Vesna Rojko je končala na mestih od 9. do 16., Vesna Terbuc pa je nastopila poškodovana in se ni uvrstila na glavni turnir. Vrstni red: 1. Tomazini (tujina), Fajmut (Fužinar), 3.-4. Zera (Ljubljana), Galič (tujina) . Najuspešnejša dvojica Piljak-Pavič Zelo razburljivi boji so pote- Danilo Piljak: »Uspel mi je zelo dober turnir, saj sem v obeh konku-rencah dosegel maksimum svojih trenutnih sposobnosti. Obe uvrstitvi med najboljšo osmerico mi veliko pomenita: med posamezniki me je izločil Mitja Horvat, ki je drugi na lestvici NTZS, med dvojicami pa sta naju s Pavičem ugnala kasnejša prvaka. Nerealno bi bilo pričakovati, da bi naredil še kaj več.« Luka Krušič: »Zelo sem zadovoljen s svojimi nastopi na DP, predvsem med dvojicami sva s soimenjakom Lukom ugnala dva izjemno močna para. Zdovc in Urbanc sta bila vedno pri vrhu mladinske konkurence, realno močnejša od naju pa je bila tudi prekmurska dvojica G. Horvat-Pelcar. Moja igra je bila na visokem nivoju, tako da sem se lahko tudi med posamezniki brez posebnih težav iz kvalifikacijske skupine uvrstil na glavni turnir.« kali tudi v konkurenci dvojic (37), kjer so v ptujskem klubu lahko največ pričakovali od dvojice Pavič-Piljak. Ta je res pokazala največ in se prebila med najboljšo osmerico, kjer pa ni bila kos prvima nosilcema in kasnejšima prvakoma Urošu Slatinšku in Jaki Golav-šku. Ta sta v finalu po neverjetnem preobratu ugnala dvojico Žibrat-Ropoša, ki je že vodila 0:2, 4:10 in imela kar 6 zaključnih žog. A zaman ... Odlično je v paru z Lukom Pavičem (Vesna) nastopil tudi Foto: Črtomir Goznik Bojan Pavič, Luka Krušič, Matic Slodej in Danilo Piljak so na DP dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Strelstvo • 5. turnir 2. DL pištola - puška Krušič; skupaj sta slavila dve zmagi s 3:2 in se uvrstila med najboljših 16 dvojic. Enak dosežek je uspel tudi Slodeju v paru z Darkom Jamškom (tujina). Rezultati: 1. krog: Krušič/L. Pavič - Zdovc/ Urbanc (Rakek) 3:2; 2. krog: B. Pavič/Piljak - Kaiser/ Grm Urbančič (Preserje) 3:0, Slo-dej/Jamšek - Legat/Bapčič (Križe) 3:0, Krušič/L. Pavič - G. Horvat/ Pelcar (Kema) 3:2; 3. krog: B. Pavič/Piljak - T. Novak/Železen (Krka/Kema) 3:2, Slodej/Jamšek - Rosc/J. Slatinšek (Tempo) 0:3, Krušič/L. Pavič - Per-šolja/Sukič (Iskra AE/Kema) 1:3; četrtfinale: B. Pavič/Piljak - U. Slatinšek/Golavšek (Krka/Ilirija) 0:3 Končni vrstni red: 1. U. Slatin-šek/Golavšek (Krka/Ilirija), 2. Ži-brat/Ropoša (tujina/Kema), 3.-4. Rosc/J. Slatinšek (Tempo), Zafo-šnik/Komac (Finea MB), 5.-8.: B. Pavič/ Piljak (Ptuj), Peršolja/Sukič (Iskra AE/Kema), Roudi/Črepnjak (Sobota(Finea), Šfiligoj/Jorgič (Olim-pija/Hrastnik) ... Pri dekletih se je Vesna Rojko v paru Melito Verhnjak (Muta) uvrstila v polfinale. Tam sta ju tesno, s 3:2 v nizih, izločili kasnejši zmagovalki Nina Pavlin in Manca Fajmut (Iskra AE/Fužinar). Vesna si je s tem priborila bronasto medaljo. Jože Mohorič Mariborčani presenetili, v vodstvu Juršinci Na 5. turnirju 2. DL v streljanju s standardno zračno puško in pištolo severne (S) in severovzhodne (SV) skupine, ki sta pretekli konec tedna potekala v Rušah in Juršincih, sta ekipno zmago z izenačenim rezultatom 1137 krogi slavili ekipi FLV iz Hotinje vasi in I. pohorskega bataljona iz Ruš s puško oziroma nekoliko presenetljivo Elektro iz Maribora s pištolo. Med posamezniki sta najboljše streljanje pokazala posamična zmagovalca Zlatko Kostanjevec s 367 krogi s pištolo in Klavdija Pufič s 393 krogi s puško. Na 5. turnirju v Juršincih smo sicer pričakovali domačo zmago mlade juršinske ekipe, ki vodi v skupnem seštevku s 3 točkami prednosti pred Ptujčani, vendar so tokrat juršinski mladinci streljali v povprečju slabše od svojega letošnjega povprečja in s 1054 krogi osvojili šele 3. mesto. Veliko presenečenje pa so pripravili novinci v ligi - Mariborčani, ki so s krogom prednosti ugnali ptujsko ekipo in se veselili prve zmage v svoji premierni sezoni nastopanja v drugoligaški konkurenci. Ptujska ekipa, ki je vodstvo v skupnem seštevku izgubila na 4. turnirju, ko je nastopila z nepopolno ekipo, je v letošnji sezoni zaradi zelo konku- renčnega zaledja v klubu nastopila že s petimi različnimi tekmovalci. Od teh so kar trije dosegli posamično zmago: po Sašu Stojaku (1. turnir) in Miranu Koledniku (2. turnir) je tokrat slavil še Zlatko Kostanjevec. Slednji je med Ptujčani edini nastopil na vseh petih turnirjih in zraven zmage na zadnjem turnirju osvojil še tri druga mesta, kar ga s prednostjo 6 točk pred zasledovalci uvršča na sam vrh v skupnem seštevku. Sledijo mu Avgust Horvat iz Do- brovnika in juršinski strelec Ivan Druzovič. S svojim rekordnim dosežkom v sezoni, s 357 krogi, se je zelo visoko, na 5. mesto, uvrstila Vesna Mele, strelka Tovarne sladkorja Ormož. Za ubranitev skupnega vodstva v ekipnem seštevku s tremi točkami bo morala vodeča ekipa 2. DL -Juršinci na zadnjem turnirju, ki bo potekal 21. aprila, osvojiti vsaj 2. mesto. Na 5. turnirju 2. DL s standardno puško, ki je potekal v Rušah, so v dveh dvobojih Foto: Peter Golob Mladim juršinskim strelcem - z leve Gregor Vesenjak, Ivan Dru-zovič in David Kekec -, ki so v decembru v Kidričevem prejeli priznanje Strelske zveze Slovenije za dvojni ekipni rekord kadetov v lanski sezoni, ni uspelo doseči domače ekipne zmage, vendar še naprej ostajajo v vodstvu v skupnem seštevku in morajo za potrditev ekipnega naslova prvakov 2. DL na zadnjem turnirju osvojiti vsaj 2. mesto. slavili domačini in strelci iz Hotinje vasi z identičnim rezultatom, v skupnem seštevku pa v vodstvu še naprej ostaja ekipa iz Hotinje vasi, za katero med posamezniki zelo uspešno nastopa njihova najboljša strelka Klavdija Pufič, ki je tokrat s 393 krogi dosegla že peto zaporedno zmago v sezoni. Za novinko v ligi, ekipo iz Trnovske vasi, ki še naprej ostaja brez točke, je najbolje streljal Dejan Cvetko in s 347 krogi osvojil 8. mesto, ki ga zaseda tudi v skupnem seštevku. Preostala posameznika iz Trnovske vasi Roman Maguša in Rok Štebih sta s 326 in 299 krogi osvojila 10. in 13. mesto. 2. DL - pištola, SV: Ekipni rezultati 5. turnirja: 1. SD ELEKTRO MARIBOR 1075 33 2. SK PTUJ II. 1074 39 3. SD JURŠINCI II. 1054 42 4. SD TS ORMOŽ 1013 18 5. SD I. POH. BAT. RUŠE 1006 21 6. SD JEZERO DOBROVNIK 993 27 Rezultati posameznikov: 1. Zlatko Kostanjevec, Ptuj II. 367 127 (1.) 2. Jožef Roškar, Elektro 363 82 (7.) 3. Nikola Ranilovič, Elektro 362 110 (4.) 4. Uroš Pešakovič, Ptuj II. 361 44 (15.) 5. Vesna Mele, TSO 357 31 (18.) 6. David Kekec, Juršinci II. 357 103 (5.) 7. Avgust Horvat, Dobrovnik 353 121 (2.) 8. Ivan Druzovič, Juršinci II. 353 114 (3.) Simeon Gonc Futsal • Finale DP U-15 Legionarji pripeljali na Ptuj državni naslov Minuli konec tedna se je v Kobaridu odvijal finalni turnir državnega prvenstva U-15. Med štirimi najboljšimi moštvi iz Slovenije se ga je udeležila tudi selekcija Goja Ptuj, ki je po rednem delu prvenstva zasedla 2. mesto. V polfinalnem srečanju so naši junaki igrali z ekipo Bioterme Mala Nedelja. Ta je bila v prvem polčasu trd oreh, vendar so Ptujčani s svojo kvaliteto ter srčnostjo v nadaljevanju napolnili mrežo Bioterm in se uvrstili v veliki finale. Tam je le-gionarje pričakal izjemno močan nasprotnik, ekipa Ekstrem Fragmat iz Sodražice, ki slovi po eni najboljših mladinskih malonogometnih šol v Sloveniji. Približno 400 gledalcev je napolnilo kobariško dvorano, v kateri so odmevale navijaške pesmi ter zvoki bobnov navijačev obeh ekip. Vprašanje je bilo le, katero od obeh moštev bo bolje premagalo utrujenost iz polfinalnih srečanj in naredilo manj napak v obrambi. Prvi polčas se je z veliko mero previdnosti na obeh straneh končal brez zadetkov. V drugem Marko Perger: »Vse čestitke fantom, ki so dali res vse od sebe in na koncu postali celo državni prvaki. V polfina-lu smo bili prepričljivi, na koncu pa v finalu izkoristili svoje priložnosti in prav tako slavili proti močni ekipi iz Sodraži-ce. To je drugi največji uspeh kluba po lanski osvojitvi naslova prvakov v konkurenci U-13. Slednji bodo nastopili na zaključnem turnirju v začetku aprila, morebiti se ji pridruži še naša druga ekipa PAN restavracija Kidričevo.« je Hreljič hitro povedel Ptuj v vodstvo. Ekstrem se je po šoku le stežka pobral, v času, ko so bili zelo nevarni, pa so jih Ptuj-čani utišali z drugim zadetkom (Panikvar). Ptujski nogometaši so v zadnjih minutah svoje starše ter vse simpatizerje kluba »počastili« še z enim zadetkom in slavje se je lahko začelo! Ek-strem Fragmat je priznal premoč Ptujčanov ter jim iskreno čestital za zasluženo osvojen naslov državnega prvaka. PG, DK Rezultati: POLFINALE: GOJA PTUJ - BIOTERME MALA NEDELJA 12:4 (5:3) STRELCI: 0:1 Nemec (2.), 1:1 Vajda (5.), 2:1 Petrovič (6.), 2:2 Nemec (8.), 2:3 Nemec (11.), 3:3 Hreljič (12.), 4:3 Ahec (13.), 5:3 Hreljič (15.), 6:3 Dobnik (19.), 7:3 Petrovič (19.), 8:3 Petrovič (21.), 9:3 Dobnik (23.), 10:3 Petrovič (24.), 10:4 Lebar (28.), 11:4 Vajda (29.), 12:4 Dobnik (30.); FINALE: FRAGMAT EXTREM - GOJA PTUJ 0:3 (0:0) STRELCA: 0:1 Hreljič (18.), 0:2 Panikvar (25.), 0:3 Panikvar (28.) GOJA PTUJ: Luka Janžekovič, Tilen Ahec, Denis Hreljič, Marko Panikvar, Dejan Petrovič, Niko Vajda, Denis Majerič, Matic Dobnik. Trener: Marko Perger. Nogomet • 1. SML, 1. SKL Kadeti v spomladanski del z zmago Mladinska in kadetska ekipa Aluminija sta pričeli drugi del prvenstva v 1. slovenski ligi. Mladinci so igrali proti vodilni ekipi lige in se ji dobro upirali vse do 57. minute, ko je sodnik Kobaletu pokazal rdeči karton. Gostje so številčno premoč izkoristili in pet minut kasneje povedli, do konca pa še dvakrat zadeli v polno. Drugače je bilo pri kadetih, kjer so Kidričani na lestvici precej višje od Goričanov. Domačini so na koncu slavili z zadetkom Zečeviča, ki so ga dosegli v sredini prvega polčasa. Gostje so se pozimi okrepili, kljub temu pa so morali na koncu čestitati za zmago sovrstnikom iz Kidričevega. Bojan Špehonja, trener kadetov Aluminija: »Tekma ni bila tako lahka, kot bi si nekdo mislil ob pogledu na lestvico. Na srečo smo dosegli zadetek, ki nam je prinesel zmago. Fantom bi čestital za njihovo prizadevnost in motiviranost.« 1. SML REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 0:3, Bravo Publikum - NOGA Triglav 4:1, NŠ Robert Koren Dravograd - Rudar Velenje 0:1, Celje - IB Interblock 0:3, Krka - FC Koper 2:5, Šampion Celje -Maribor 0:4, Krško - Domžale 1:1 Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so v prvem spomladanskem krogu izgubili proti vodilni Gorici. 1. HIT GORICA 1812 5 1 55:18 41 2. DOMŽALE 1810 6 2 49:25 36 3. OLIMPIJA 1810 4 4 37:23 34 4.FC KOPER 1810 3 5 38:21 33 5. MARIBOR 1810 2 6 43:25 32 6. RUDAR VELENJE 18 9 3 6 29:27 30 7. IB INTERBLOCK 18 8 3 7 25:25 27 8. ŠAMPION CELJE 18 8 2 8 29:36 26 9. MURA 05 18 8 2 8 25:34 26 10. B. PUBLIKUM 18 7 4 7 22:32 25 11. NOGA TRIGLAV 18 5 7 6 26:29 22 12. ALUMINIJ 18 5 3 10 19:31 18 13. CELJE 18 3 7 8 25:34 16 14.DRAVOGRAD 18 3 5 10 20:30 14 15. KRKA 18 2 6 10 22:41 12 16. KRŠKO 18 1 4 13 23:56 7 ALUMINIJ - HIT GORICA 0:3 šek), Kobale, Vindiš (Sagadin), Jus, Dvoršak-Špehar, Horvat, Pul-ko, Damše (Goljat), Kristl (Petek), Kirič. Trener: Primož Gorše. 1. SKL REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 1:0, Bravo Publikum - NOGA Triglav 0:1, Mura 05 -Olimpija 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Rudar Velenje 1:1, Celje -IB Interblock 2:1, Krka - FC Koper 2:1, Šampion Celje - Maribor 0:1, Krško - Domžale 0:1 ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Kelc, Klobučar, Cafuta, Planinšek (Mesarič), Rogina, Zeče- vič, Krajnc (Novačan), Novak (Do-baj). Trener: Bojan Špehonja. Danilo Klajnšek (0:0) STRELCI: 0:1 Džuzdanovič (63.), 0:2 Bremec (72. iz 11-m), 0:3 Dor-nik (83.). ALUMINIJ: Cvetič, Cesar (Bab- 1. FC KOPER 2. NOGA TRIGLAV 3. MARIBOR 4. ALUMINIJ 5. DOMŽALE 6. IB INTERBLOCK 7. OLIMPIJA 8. BRAVO PUBLIKUM 18 8 9. RUDAR VELENJE 18 6 10. CELJE 11. DRAVOGRAD 12. KRKA 13. MURA 05 14. KRŠKO 15. HIT GORICA 1817 0 1812 3 1812 1 1810 3 18 8 6 18 8 3 18 8 2 2 5 18 7 2 18 5 5 18 6 18 4 18 5 18 3 16. SIMER SAMPION 18 3 1 63:13 3 43:17 5 50:16 5 33:25 4 28:25 7 27:20 8 34:24 8 17:21 7 24:23 9 22:29 8 22:41 1 11 22:37 3 11 17:38 0 13 16:48 5 10 12:21 3 12 9:41 ALUMINIJ - HIT GORICA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Zečevič (24.). Karate V soboto, 3. marca, je potekal 10. mednarodni pokal Žalca v karateju. Tekme se je udeležilo približno 300 tekmovalcev iz 48 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Madžarske in Avstrije. Iz Karate-do kluba Ptuj so tekmovali Špela Pernek, Matic Herga, Primož Doberšek, Tinka in Ela Valenko, Oscar in Krištof Križanec ter Tilen in Patrik Murko. Tekmovali so v katah in borbah, najuspešnejša pa sta bila Oscar Križanec, ki je osvojil 3. mesto v katah in 2. v borbah ter Tinka Valenko, ki je zasedla 3. mesto v borbah. jk Oscar Križanec in Tinka Valenko, dobitnika medalj na mednarodnem pokalu Žalca Športni napovednik Nogomet 1. SLOVENSKA LIGA PARI 23. KROGA - SOBOTA 15.00: Celje - Nafta; 16.00; Maribor -Domžale; 18.00: Luka Koper - HIT Gorica; NEDELJA 15.00: Olimpija - Rudar Velenje, Mura 05 - Triglav. 2. SLOVENSKA LIGA PARI 17. KROGA - SOBOTA 15.00: Kalcer Radomlje - Šampion Celje; NEDELJA 15.00: Šmartno 1928 - Aluminij, Krško - Bravo 1 Interblock, Dravinja Kostroj - Bela krajina, Garmin Šenčur - Roltek Dob. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 19. KROG: Rudar Velenje - Aluminij (v soboto ob 14.00). 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 19. KROG: Rudar Velenje - Aluminij (v soboto ob 12.00). POLFINALNI TURNIR NIKE Na igrišču z umetno travo v Kidričevem bo potekal polfinalni turnir NIKE. Para sta: Aluminij - Maribor (10.00), Mura 05 - Celje (10.45). Rokomet 1. A MOŠKA LIGA PARI 22. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož (sobota 19.00), Ci-mos Koper - Šmartno, Maribor Branik - Ribnica Riko hiše, Krka -Celje Pivovarna Laško, Trimo Trebnje - Izola Istrabenz plini. 1. B MOŠKA LIGA 15. KROG: Sviš pekarna Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl. 2. MOŠKA LIGA 18. KROG: Moškanjci Gorišnica - Arcont Radgona ( sobota 19.30), Drava Ptuj - Col (nedelja 17.00). Kegljanje 1. B ŽENSKA LIGA 16. KROG: Drava Deta Center - Gorica (v soboto ob 13.30). 3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD 16. KROG: Drava Deta Center - Nafta (v soboto ob 17.30). Odbojka 3. DRŽAVNA ŽENSKA LIGA - VZHOD 15. KROG: AC Prstec Ptuj - ZM Ljutomer (v soboto ob 17.00 v gimnazijski telovadnici). Boks V soboto, 10. 3., bo ob 18.00 v športni dvorani v Slovenski Bistrici potekala tradicionalna boksarska prireditev, 19. zlati grb občine Slovenska Bistrica. Danilo Klajnšek Bovling • Podjetniška liga Kelenc in VGP Drava najbolje Z nepopolnim 1. krogom se je pričela spomladanska izvedba ptujske podjetniške lige. Naslov prvakov branijo člani ekipe Saška bar, ki so tudi novo sezono pričeli z zmago - tesno so ugnali ekipo DaMoSS. Najvišjo zmago kroga so dosegli »elektrikarji«, ki so članicam Boxmark Teama prepustili le točko. Najboljši ekipni rezultat je zabeležila ekipa VGP Drava (2687), ki je s 5:3 ugnala številčno oslabljeno ekipo Taluma (le trije igralci). Edini remi kroga sta zabeležili ekipi MP Ptuj in Tames. Pri slednjih so kar trije posamezniki uvrščeni v najboljšo deseterico kroga. Tam je na vrhu pristal Branko Kelenc s povprečjem 186 podrtih kegljev na igro. Srečanje MO Ptuj - Radio-Tednik Ptuj bo zaradi »bolezni v ansamblu« odigrano naknadno. REZULTATI 1. KROGA: DaMoSS - Saška bar 3:5, MP Ptuj, d. o. o. - Tames 4:4, Elektro Maribor - Boxmark Team 7:1, VGP Drava - Talum 5:3. Srečanje MO Ptuj -Radio-Tednik Ptuj bo odigrano naknadno. Najboljši posamezniki v 1. krogu: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 744, 2. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 735, 3. Andrej Trunk (Tames) 708, 4. Robert Šegula (Tames) 687, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 686, 6. Robi Ku-rež (Saška bar) 677, 7. Franc Fišer (Talum) 669, 8. Igor Vidovič (Tames) 664, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 662, 10. Stanko Jus (Talum) 652. 1. ELEKTRO MARIBOR 1 2. VGP DRAVA 3. SAŠKA BAR 4. TAMES 5. MP PTUJ D.O.O. 6. TALUM 7. DAMOSS 8. BOXMARK TEAM 9. M. OBČINA PTUJ 10. RADIO-TEDNIK 2261 2687 2518 2666 2624 1970 2456 2037 141.3 167,9 157.4 166,6 164.0 123.1 153.5 127,3 PARI 2. KROGA (ponedeljek, 12. 3.): ob 17.30: Tames - Saška bar, Elektro Maribor - VGP Drava; ob 20.00: DaMoSS - Radio-Te-dnik Ptuj, Mestna občina Ptuj -Boxmark Team, MP Ptuj, d. o. o. - Talum. JM Ptuj • Soroptimist klub predstavil svoje načrte Dober namen povezal številne Soroptimist klub Ptuj se je 8. marca lani lotil doslej največje dobrodelne akcije v svojem enajstletnem delovanju, nakupa digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. V enem letu jim je uspelo zbrati dobrih 74 tisoč evrov, zadnja donacija je bila donacija časopisne hiše Večer v višini v okviru akcije Stopmo vkup, v okviru katere so zbrali 3999 evrov, 16.001 evro pa so namenili oglaševanju ptujske bolnišnice v svojih edicijah. Novi mamograf stane 250 tisoč evrov, zato jih čaka še veliko dela, da bodo zbrale potrebno vsoto za nakup. Svečana predaja najnovejšega čeka je bila na tiskovni konferenci kluba 2. marca v gostilni Ribič, na kateri so sodelovali iz Soroptimist kluba Ptuj Tjaša Mrgole Jukic, ki je konferenco vodila, in Breda Žgeč, nova predsednica kluba, direktor Večera Uroš Skuhala in Zoltan Mileta, dr. med., spec. ginekolog in porodničar iz ptujske bolnišnice, ki je predstavil prednosti novega mamografa za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Medicinska sestra iz ambulante za bolezni dojk Sneža-na Plohl je ob tej priložnosti povedala, da je mamograf, ki ga trenutno uporabljajo, star že dvajset let, da se občasno kvari, ker pa ne zaznava najmanjših vozličkov v dojkah, morajo že vsako deseto pacientko poslati na dodatno slikanje. Pomembno je, da se bolezen odkrije pravočasno, s čimer se ohrani marsikatero življenje, lažje pa je tudi zdravljenje. V napredujoči fazi je umrljivost, žal, pogo- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V Supermestu na Ptuju so 1. marca odprli dobrodelno prodajno razstavo slik za mamograf. S tiskovne konference Soroptimist kluba Ptuj: od leve Tjaša Mrgole Jukic, Breda Žgeč, Uroš Skuhala in Zoltan Mileta Sredstva za digitalni mamograf za potrebe ptujske bolnišnice se zbirajo na transakcijskem računu, ki je odprt pri NKMB 04202 001807435; IBAN: SI56 042020001807435. sta. Čakalna doba za pregled dojk je v ptujski ambulanti trenutno 150 dni, v nujnih primerih od 7 do 14 dni. Ambulanta za dojke v ptujski bolnišnici, ki je začela delati pred 25 leti, trenutno dela tri dni na teden, idealno pa bi bilo, če bi pet dni, če bi se o tem uspeli dogovoriti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Ob vsej pripravljenosti za darovanje za nakup novega mamografa vseh ljudi na Ptujskem in v širšem okolju je pričakovati, da bo z delom zneska sodelovalo tudi ministrstvo za zdravje. Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Breda Žgeč je ob predstavitvi dosedanjega poteka akcije za zbiranje sredstev za nakup mamogra-fa poudarila, da je bilo v ta projekt doslej vloženega veliko dela in truda, veliko pa jih še čaka, da bo realiziran. Šteje vsak evro. Ponosne so, da so v akcijo pritegnile podjetnike, posameznike, društva, umetnike in športnike, mlade, upokojence, aktivne državljane, moške in ženske. Za vso podporo so hvaležne tudi medijem; kot prva je akcijo podprla družba Radio-Tednik, Ptuj. Prodajna razstava v Supermestu Za nakup mamografa bodo šla tudi vsa sredstva, ki se bodo zbrala od prodaje slik v okviru dobrodelne prodaje slik z razstave, ki so jo 1. marca odprle v trgo- vskem centru Supermesto na Ptuju. Pobuda za to razstavo je prišla od Štefke Jesenik Šeša, ki je skupaj z Jožetom Foltinom zbrala 35 slik za to humanitarno prodajno razstavo, ki bo odprta do konca marca. Slike so prispevali ljubiteljski in akademski slikarji iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Maribora, Prevalj in okolice. »Razstavljena umetniška dela so zelo različna tako v tehniki, predstavljenih motivih, kot v svoji izpovedi. Vsa pa imajo nekaj skupnega: odkrivajo in izpovedujejo nekaj intimnega, kar želijo umetniki podeliti z nami, ljubitelji umetnosti oziroma z vsemi, ki nam je skupno iskanje dobrega,« so med drugim ob odprtju razstave poudarile ptujske soroptimist-ke, ki vabijo tudi na svoj tradicionalni osmomarčevski koncert. Ta bo 8. marca ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Tudi izkupiček s tega koncerta bodo namenile za nakup mamo-grafa; enako bo ob vseh drugih aktivnostih in akcijah, ki jih bodo vodile v tem letu. Na tokratnem koncertu so nastopili mladi ptujski umetnici Angelika Lajh (klavir) in Dora Vidovič (flavta) ter sopranistka Zinovia-Maria Zafeiriadou iz Grčije, ki jo bo na klavirju spremljal Tom Hajšek. Maja pa bodo ptujske soroptimistke v Termah Ptuj izvedle koncert za mlade. MG Ptuj • Zavod Dornava z novo bivalno enoto Hiša za enajst varovancev Konec minulega tedna so varovanci oziroma uporabniki Zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki slabo letni dni živijo v hiši na Tratah, pripravili tudi uradno otvoritev svojega novega bivališča. Gre za še eno samostojno bivalno enoto Zavoda, ki je, za razliko od drugih, preurejena tako, da se lahko v njej neovirano gibajo tudi gibalno motene osebe na invalidskih vozičkih. „Hiša je namenjena enajstim stanovalcem in je preurejena tako, da se lahko vsi nemoteno gibljejo po njej; tako je urejen vhod za invalidske vozičke, prostori in vhodi so večji, prirejene so tudi kopalnice. Skupno je bivalnih površin zdaj okoli 250 kvadratnih metrov. Seveda je bilo obstoječo hišo treba preurediti, narejen je tudi prizidek, saj je izjemno težko oziroma nemogoče naj- ti hišo, ki bi že bila zidana za potrebe ljudi na invalidskih vozičkih," je o novi pridobitvi Zavoda povedala v. d. direktorice Ida Jurgec. Prvo samostojno bivalno enoto so odprli že leta 1999 v bloku v Dornavi, kamor so v stanovanje namestili nekaj varovank, danes pa v stanovanjih živi že 53 uporabnikov: „Veči-noma so nameščeni v stanovanjih, kar nekaj pa jih je tudi v dveh hišah; Zavod je namreč lastnik ene hiše v Langusovi, kjer živi osem oseb. V novo hišo Na tratah so se naši varovanci sicer preselili že lani aprila, a je bilo potrebnega nekaj časa, da so se navadili skupnega življenja v hiši, potrebnih opravil, si določili pravila, se dogovorili, kdo bo s kom delil sobo ... Pač vseh stvari, ki pomenijo kvalitetno in prijetno sobivanje za vse. Zdaj je ta skupina varovancev res kot ena večja družina, seveda pa je težko uskladiti vse želje, potrebe in navade enajstih ljudi." Uporabniki zavoda, ki živijo v samostojnih stanovanjih, še vedno potrebujejo podporo; nekateri več oziroma celodnevno, drugi le nekaj ur dnevno: „V obeh hišah je potrebna podpora, se pravi prisotnost enega od naših strokovnih delavcev, 24 ur dnevno, v stanovanjih pa različno, lahko tudi le nekaj ur tedensko, ampak večinoma okoli 12 ur." Dograjena in lično urejena hiša Na tratah 6 ni v lasti Zavoda kot ostala stanovanja in hiša na Langusovi ulici, ampak jo ima Zavod le v najemu. Kot je povedala Jurgčeva, znaša mesečna najemnina 2700 evrov, lastnik nepremičnine pa je Franc Šegula (bivši župan občine Dornava). Pogodba med Zavodom in Šegulo za najem je bila podpisana še v času, ko je Zavod vodil zdaj že upokojeni direktor Milenko Rosic. Novi stanovalci hiše so ob uradni otvoritvi pripravili kratek in prijeten kulturni program, v katerem so povedali, da v novem okolju in hiši res uživajo. Vodja stanovanjskih skupin v Zavodu Tanja Ša-franko pa je povedala, da po začetnih težavah in privajanju danes varovanci v hiši živijo povsem vsakdanje življenje: „Do zgodnjega popoldneva so na delu v naših delovnih centrih, potem sledi kosilo in popoldanske različne aktivnosti; med njimi je zelo popularno potepanje po mestu." Jurgčeva se je Šeguli zahvalila za posluh in pomoč pri preurejanju hiše, Franc Šegula pa je povedal: „Vesel sem, da so v tej hiši srečni in zadovolji stanovalci in da je hiša koristna." Nastanitev uporabnikov Zavoda v hiši je pozdravila tudi predstavnica Mestne občine Ptuj Maja Erjavec, nato pa so stanovalci vse navzoče povabili na ogled prostorov. SM I__m u_i_i_I_ Foto: SM Foto: SM Hiša Na tratah 6 je urejena tako, da se lahko po njej brez težav Enajst stanovalcev (uporabnikov Zavoda Dornava) je sprejem za obiskovalce pripravilo kar v prostor- gibljejo tudi gibalno motene osebe na invalidskih vozičkih. ni dnevni sobi svojega novega domovanja. Kuharski nasveti Bela riba - cipelj Upam, da ste te dni že uspeli pridobiti ciplje, ki so jih slovenski ribiči ulovili v noči na četrtek. Ciplji so ribe, ki jih na prvi pogled težko ločimo na posamezne vrste: dolgin, potnik, skočec, smrkavec, zlatorepka. Med seboj so si zelo podobni, razlikujejo se po obliki gobca, ki je pri nekaterih bolj ploščat, pri drugih bolj podolgovat, po zlato rumeni pegi na škržnem poklopcu in mastnem madežu okoli očesa. Za vse vrste je značilno podolgovato, na bokih stisnjeno in z velikimi luskami pokrito telo, ki ima dve dobro ločeni in kratki hrbtni plavuti. Vse vrste cipljev imajo majhna usta z izbočenimi ustnicami. Repna plavut je močna in razcepljena. Hrbet je pepelnato siv ali temnosiv, boki pa nekoliko svetlejši. Vzdolž bokov poteka nekaj temnejših sivih črt. Trebuh je bel ali umazano bel. Ciplji zrastejo od 20 do 50 cm. Živijo v plitvem obrežnem pasu, večinoma v manjših skupinah, pozimi, ko je voda bolj mrzla, in med drstenjem pa v velikih jatah. Ravno to zadrževanje v velikih jatah je tisto, kar je ribičem zagotovilo uspeh. Ciplji so družina okrog 80 vrst morskih rib, ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu. V Jadranskem morju živi šest vrst ci-pljev: debelousti, zlati, dolgo-nosi, glavati, tenkoustni in sivi. Najpogostejši med njimi je zlati cipelj. Njihova repna plavut je velika in močna, zato so spretni in hitri plavalci. Razlikujejo se po velikosti. Zlati cipelj zraste do največ 45 centimetrov in enega kilograma. Najmanjši je sivi cipelj, ki zraste do 25 centimetrov in 20 dekagramov, največji, glavati cipelj, pa zraste do 75 centimetrov in 6 kilogramov. Ciplji se hranijo večinoma z nitastimi algami, pa tudi z raznimi nevretenčarji. V prodaji so največkrat pozimi in niso najbolj cenjene ribe; ker se velikokrat zadržujejo v pristaniščih, imajo lahko vonj po »nafti«. Meso je dobro in okusno, največkrat pa jih pripravljamo na žaru, jih kuhamo, pražimo, manjše pa tudi ocvremo. Cipljeva pašteta Potrebujemo: 50 dag ciplje-vih filejev, 1 majhno čebulo, 5 žlic najboljšega olivnega olja, 0,5 dl suhega belega vina, 2 žlici kisle smetane, 1 žlico majoneze, 1 žlico sveže sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper. V veliki ponvi segrejte olivno olje, dodajte narezane cipljeve fileje in sesekljano čebulo ter pražite nekaj minut. Prilijte vino in kislo smetano, začinite s soljo in poprom ter kuhajte približno 5 minut. Odstavite in zmeljite v električnem me-šalniku skupaj z majonezo ter primešajte še sesekljan peter-šilj. Pašteto stresite v primerno posodo, jo pokrijte in postavite za nekaj ur v hladilnik, da se ohladi. Tačke in repki Veliko pisem lastnikov kuž-kov z vprašanji na to tematiko se je nabralo in vsi po vrsti so razočarani, ker se težave pri njihovem kužku ponavljajo, razočarani, ker so pogosto pri veterinarju, spreminjajo hrano svojemu kužku, uporabljajo sredstva proti bolham, znebijo se veliko denarja, pa vendar se problematika z omenjenimi težavami ponavlja in ponavlja. Skupni imenovalec vsem vprašanjem je, kaj storiti, da se težave pri njihovih kužkih končno končajo. Omenjene težave najpogosteje povzroča bakterija, imenovana Staphylococcuspseudo-intermedius. To je bakterija, ki jo lahko najdemo na koži tudi pri popolnoma zdravih psih, in generalno ne povzroča prav nobenih težav. Bakterijo pogosto najdemo tudi v ustih psov. Ko pride kjerkoli na koži psa do mikro ali makro poškodb, bakterija vdre v globlje plasti kože in se začne razmnoževati. Vir: Kuiinarika.net Ciplji iz pečice Ciplji z zelišči v foliji Za 4 osebe potrebujemo: 4 ciplje, težke po 40 dag, šopek nežnih svežih zelišč (peteršilja, rukole, krebuljice, kopra ...), 2 stroka česna, sveže stisnjen sok pol limone, 10 dag masla, sol in sveže mlet poper. Ciplje očistite, jim odrežite glavo in rep ter jih solite in po-poprajte. Zelišča in česen sesekljajte ter zmešajte s staljenim maslom in limoninim sokom. Vsako ribo položite na primeren kos aluminijaste folije, pre-lijte z nekaj zeliščnega masla, zavijte in pecite 15-20 minut na žaru ali v na 220 stopinj Celzija ogreti pečici. Pečene ribe pustite še 10 minut v foliji, potem pa jih odvijte in postrezite s kuhanim krompirjem. Pečeni ciplji s slanino Za 4 osebe potrebujemo: 4 ciplje, težke po 40 dag, 10 dag nežnejše slanine, sveže stisnjen sok pol limone, 4 žlice najboljšega olivnega olja, 3-4 žlice ostre moke, sol in sveže mlet poper. Ciplje očistite, solite ter popoprajte, povaljajta v ostri moki in jih zložite na pekač. Po-tresite jih z na kocke narezano slanino in prelijte z mešanico limoninega soka in olivnega olja. Postavite v na 200 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite 25-30 minut. Cipljev file na špargljih s paradižnikom Za 4 osebe potrebujemo: 8 cipljevih filejev, 50 dag poljubnih špargljev, 1 manjšo čebulo, 2 paradižnika, 5 žlic najboljšega olivnega olja, sol in 1 dl belega vina. Cipljeve fileje razdelite na več delov in jih opecite na olivnem olju. Preložite jih na krožnik in na preostalem olju prepražite sesekljano čebulo skupaj z očiščenimi in na kose narezanimi šparglji. Dodajte na kocke narezan paradižnik, zalijte z vinom ter dušite do mehkega. V omako vrnite file-je, začinite in prevrite. Na krožnik najprej naložite šparglje v omaki in nanje rezine fileja ter postrezite s pire krompirjem ali rižem. Vlado Pignar m Stafilokokna infekcija kože pri psih V tokratnem veterinarskem prispevku bom obdelal zelo pogosto in trdovratno problematiko, povezano s kožo psa, ponavljajočim se srbenjem kože in posledičnim praskanjem, krasticami po koži, izpuščaji v obliki rdečih mozoljev in pojavljanjem ekcemov po koži. Temu še zelo pripomore sam pes, če si obolelo mesto na koži vneto liže, saj si na ta način dobesedno širi in veča infekcijo na večje in globlje plasti kože. Sam vdor omenjene bakterije v kožo in njeno hitro razmnoževanje je v neposredni povezavi s slabim imunskim sistemom živali. Vemo, da je imunski sistem tisti branik oziroma zaščitnik organizma, ki ga s svojim obrambnim sistemom brani zoper infekcije. Stafilokokna infekcija kože je tipična bolezen psov s slabotnim imunskim sistemom, oziroma če napišem po domače, neodpornih psov. Da pa je problem še bistveno Foto: E. Senear večji in težji, moramo vedeti, da je omenjeni stafilokok ena od najbolj rezistentnih, (odpornih) bakterij na antibiotike, kar pomeni, da ne odreagira ustrezno na zdravljenje, saj je odporna proti večini klasičnih antibiotikov. Zaradi vsega omenjenega se bakterija v koži živali hitro razmnožuje in nepričakovano zajame veliko površino kože. Samo odpornost bakterije na antibiotike pa še dodatno poveča sporadična, občasna raba le-teh, npr. kadar kužek dobi pri veterinarju injekcijo in mogoče še drugi dan, potem pa je terapija zaključena. Bolezen se na tak način samo pritaji in čaka na ponovni izbruh. Kot vzrok za omenjene težave lahko navedem v prvi vrsti najrazličnejše alergije, ki privedejo do srbenja živali in se ta začne praskati in lizati ter si na tak način bakterijo zanese v globlje plasti kože. Alergije so lahko posledica pika bolh, prehrane, ki povzroča alergijo, polnih perianalnih mešičkov do težko obvladljive atopije, to je alergije, ki pride v telo preko vdihanega zraka. Ker se posledice alergij seštevajo, se je vsekakor treba angažirati v njihovem preprečevanju, Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kar pomeni redno praznjenje perianalnih vrečk, kvalitetno hipoalergeno prehrano, zaščito zoper bolhe in klope itd. Zelo pogosto je vzrok izbruha bakterije tudi kožni zajedavec demodex, parazit, katerega razširjenost po telesu živali je prav tako v povezavi z imunskim sistemom. Eliminacija bakterije iz telesa živali je praktično možna samo na podlagi njene determinacije v laboratoriju in izdelavi anti-biograma, kar pomeni, da se laboratorijsko določi ustrezen antibiotik, ki je učinkovit in katerega mora žival uživati daljše časovno obdobje. To pomeni, da je treba živali pri ponavljajočih se težavah s kožo odvzeti vzorce in jih poslati v laboratorij. Treba je pravilno umiriti alergijo in nastaviti protialer-gijski plan, ki se ga mora lastnik živali tudi držati. Pogosto smo uspešni šele takrat, ko naredimo alergološke teste, ki nam povedo povzročitelja alergije. Stabilizirati in ojačati je treba imunski sistem žival in preprečiti, da se na vse obstoječe težave ne navežejo še glivice, predvsem malasezija, saj te še Kmetijska svetovalna služba Povrnitev trošarine za pogonska goriva Upravičenci do vračila 70 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen, za leto 2011 so na podlagi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (v nadaljevanju: pravilnik; Uradni list RS, št. 10/06, 12/07 in 3/09), fizične osebe, ki so v registru kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje evidentirani kot nosilci kmetijskega gospodarstva na dan 30. 6. 2011 v RS in imajo v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov. Upravičenci do vračila so tudi uporabniki, ki imajo na dan 30. 6. 2010 v RS v uporabi najmanj 10 ha gozda. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo pooblastilo vlagatelju, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih (kot dokazila) pridobi carinski organ po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Upravičenci uveljavljajo povračilo za dejansko porabo oziroma največ po normativih. Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK oziroma zemljiški kataster za gozd, ter znaša: - 200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1); - 420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2); - 50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3); - 15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4). Vlogo je treba vložiti na obrazcu TRO-A do 31. marca 2012 pri pristojnem carinskem organu (osebno ali poslati po pošti). Obrazci so enaki kot lani. Na voljo so na internetni strani carine www.cari-na.gov.si (rubriki OBČANI ali Obrazci), v strojnih krožkih, na enotah Kmetijske svetovalne službe ter naprodaj v knjigarnah DZS. Priložiti je treba originalne račune za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa račune za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računi morajo biti oštevilčeni v skladu z navodili na obrazcu. Upravičenec mora po vrnitvi račune hraniti 10 let. Če je na kmetiji več solastnikov gozda, izpolnijo pooblastilo enemu vlagatelju (del obrazca). V obrazec se vpiše površina zemljišč, dokazil o zemljiščih pa se ne prilaga, saj jih pridobi carinski organ sam. Če vpisujemo, je treba natančen vpis površin na dan 30. 6. 2011, saj v primeru neskladja z uradnimi evidencami carinski organ zahteva popravek zahtevka. Če nimata natančnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo izpolni carinski organ iz podatkov uradne evidence. Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina GERK pod posamezno vrsto dejanske rabe, kakor je za posamezno kmetijsko gospodarstvo evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP. V primeru spremembe nosilca kmetijskega gospodarstva v obdobju uveljavljanja vračila trošarine se upravičenost prizna novemu nosilcu, če je ta oseba član kmetijskega gospodarstva osebe, ki je bila kot nosilec evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP na dan 30. 6. 2011. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot, KGZS - Kmetijska svetovalna služba bistveno otežijo in podaljšajo ozdravitev živali. Vse omenjeno je pogosto težko razumljivo laičnemu lastniku živali, ki pričakuje čudežno ozdravitev svojega psa že po drugi injekciji in tudi pričakuje, da se težave ne bodo ponavljale. Zelo je pomembno, da je veterinar izkušen v terapiji ponavljajočih se kožnih težav, da poišče vzrok za bolezensko stanje in ne zdravi samo simto-mov bolezni, se pravi praskanja, ter da mu lastnik zaupa in se drži njegovih navodil. Le na tak način lahko pričakujemo uspešno ozdravitev kužka in tudi preprečitev ponovnih izbruhov bolezni. Emil Senčar, dr. vet. med. Iščete svoj stil ^ Marija v športno-ženstvenem stilu Marija Drevenšak je doma iz Župečje vasi, Lovrenc na Dravskem polju, gospodinja, stara 43 let in ponosna babica leto dni starega vnuka. Živi na kmetiji. Ima 21-letno hčerko in 24-letnega sina. Rada hodi v hribe, kolesari in se druži s prijateljicami ob kavi. Kot mnoge druge naše udeleženke akcije Iščete svoj stil se je tudi Marija odzvala povabilu iz radovednosti in ker je želela spremembo. V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Mariji ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so jo oskrbeli z nasveti o negi kože doma, pri kateri bo obvezno uporabljala mleko in tonik ter ustrezno kremo za svoj tip kože. Ta ji bo zelo hvaležna tudi za kakšno masko, zelo priporočljiva je medena, prav tako pa tudi za občasen obisk kozmetičnega salona, je povedala kozmetičarka Neda Tokalic. V Frizerskem salonu Stanka je za Marijino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vaj-da. Lase je postrigla na kratko predvsem na sprednjem delu obraza. Pobarvala jih je v čokoladno rjavo in dodala nekaj svetlih pramenov, posušila pa s krtačo in stilirala z lakom. Ličenje je vizažistka Minka Feguš pričela z nanosom pu- KOLiKTiV SALONA SKOŠKO m tensKo FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v marcu * Foto: Črtomir Goznik Marija prej ... dra v kremi, ki je zelo dober za prekrivanje vseh nepravilnosti na obrazu. Na veke je nanesla kremno senčilo v bronastem odtenku in jih nato obrobila z grafitno sivim črtalom ter zabrisala. S sivim senčilom je poudarila trepalnice, ličnice v bronasto rdečem tonu, ustnice pa nežno roza tonu. »Naša današnja kandidatka ima sicer zelo malo časa, saj njeno delo zahteva človeka in pol. Vendar že to, da si je vzela čas in odzvala našemu povabilu za akcijo Iščete svoj stil, je bilo ** m* J - - Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje dovolj, da nam je bilo jasno, da je iz pravega testa. V trgovini Mura sem pobrskala po policah in iskala nekaj, kar bi našo današnjo kandidatko predstavilo v športnem, vendar ženstvenem slogu. Glede na zimski čas so tudi barve v trgovinah še vedno bolj zimske, kar pomeni, da je izbira manj pestra, kot bo čez kakšen mesec, ko bodo tudi v trgovinah zacvetele pomladne barve. Glede na to, da je gospa višje in vitke postave, sem to hotela poudariti, zato sem se odločila za zanimiv sivo-črni ko- stim. Sestavljata ga krajša jakna s pasom in daljše krilo. Zanimiv je karo vzorec, v katerem se prelivajo sivi in črni odtenki. Seveda je k temu zelo lepo kombinirati kakšen dodatek v živih barvah, vendar sem se tokrat odločila le za temne barve. Pod jakno bi lahko oblekli majico v rdeči, beli, turkizni, zeleni ali mogoče rumeni barvi. Lahko bi dodali kakšen kos nakita v živih barvah ali pa obogatili kostim s kakšnim kosom svetlečega kovinskega nakita za elegantnejši slog. Tudi pri obutvi lahko izbiramo med nizkimi in višjimi petami, tako kot tudi med škornji ali nizkimi čevlji. Sama sem glede na ponudbo trgovine Alpina izbrala črne škornje. Še malo in prišla bo pomlad, z njo pa lahkotnejša oblačila živih barv, ki bodo skupaj z našimi izbranimi kandidatkami popestrila tako naše strani v Štajerskem tedniku kot tudi na ptujskih ulicah,« je Marijino preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic se je gospa Marija odločila za manikuro oziroma nego rok. »Ko govorimo o negi rok, vlažil-ne kreme vsekakor niso dovolj. Kožo rok je treba razvajati tudi z negovalnimi maskami, zato sem naši današnji kandidatki nanesla hranilno kremo za roke, jo pustila delovati 25 minut, medtem pa sem oblikovala nohte in uredila obnohtno kožico. Po odstranitvi maske sem na nohte nanesla najprej podlak s kalcijem, zatem pa na vrh še eno plast navadnega laka, ki nohte ščiti pred mehanskimi poškodbami. Nego rok sem zaključila z vmasiranjem vitaminske kreme,« je postopek nege rok opisala kozmetičarka Tamara Galun, ki se ji ob tej priložnosti zahvaljujemo v imenu vseh kandidatk naše akcije in tudi v imenu uredništva Štajerskega tednika za zgledno sodelovanje. Tamara se je namreč odločila poiskati nove izzive. MG i Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (41.) Adamova knjiga Adamova knjiga je del izročila etiopskih rokopisov, ki izvirajo še iz časov kralja Salomona, zato jih lahko imamo za avtentična svetopisemska pričevanja. Iz Adamove knjige izvemo, da je pravični Abel v resnici Bogu daroval poljščine, njegov zločinski brat Kajn pa drobnico, torej krvavo daritev, in ne obratno, kot trdi uradna Biblija. Iz tega zgrešenega mita se je rodila zgodovina prelivanja krvi, ki jo je ju-dovsko-krščanska tradicija razlagala statično, češ da je nasilje večno, nesreče pa so programirane. Od izgona iz raja mora človek prestajati strah, bolečino, porodne muke, spolno zlorabo, bolezni in smrt. Vendar nam je bila pokazana tudi drugačna rešitev:pot pravičnosti in miru brez prelivanja krvi. Etiopski rokopisi Ob odkritju Adamove knjige so se mnogi spraševali, kako to, da se je ravno v Etiopiji ohranil tako stari in redki rokopis? Ko so v rimskem in bizantinskem cesarstvu sistematično uničevali krščanske tekste, se jim oddaljena Abesinija (današnja Etiopija) globoko v zaledju Afrike ni zdela preveč pomembna. Očitno so spregledali dejstvo, da je bila takratna Etiopija najbolj krščanska dežela na črni celini. Kako to? V drugi polovici 10. stoletja pred n. š. je Judom vladal modri kralj Salomon, ki je nasledil očeta kralja Davi- da. Dežela je doživela nesluten razcvet in blaginjo. Salomona je obiskala lepa kraljica iz Sabe. Iz njune zveze se je rodil sin Me-nelik, ki pa ga Judje po svojih zakonih niso mogli sprejeti za prestolonaslednika. Kraljica iz Sabe se je s sinom vrnila v Abe-sinijo, kjer je Menelik utemeljil dinastijo, ki je vladala v Etiopiji vse do l. 1974. Salomon je ljubljeni kraljici za popotnico dal številne rokopise in duhovnike, da bi uvedli njunega sina v judovsko vero. Etiopski ep Ke-penikest, koptski tekst Kebra Nagast in starodavni rokopis Aramenca Abu-Salija trdijo, da je Menelik I., ko mu je bilo 22 let, obiskal Salomona. Ob slovesu mu je oče zaupal v varstvo skrinjo zaveze. Ni znano, ali je šlo za pravo skrinjo ali le za eno od petih kopij, ki so jih takrat naredili. Kakorkoli že, danes naj bi se nahajala v kapeli sv. Marije Sionske v severnem etiopskem mestu Aksum, vendar ni na ogled za javnost. Adamovo knjigo je l. 1842 iz Etiopije v Nemčijo prinesel protestantski misijonar dr. Ludwig Krapf. Leta 1853 jo je v nemščino prevedel prof. August Dillman. Leta 1882 je izšla izboljšana verzija, ki je bila istega prevedena v angleščino. V slovenščini smo jo dobili l. 1990. Etiopski samostanski knjižničarji zatrjujejo, da imajo v lasti še druge pomembne rokopise, vendar jih za zdaj še ne upajo objaviti. Čigavi potomci smo? Zgodovina podaja zunanjo evolucijo človeštva in sveta, miti pa pripovedujejo o nastanku in o notranjem razvoju. Naša kultura se je razvila iz ju-dovsko-krščanske tradicije. Njena značilnost je vera v postopen napredek, v doseganje stanja, ki bo pomenilo ponovno pridobljeni raj. Miti so morfič-ne slike, ki v nas odmevajo z določeno resonanco in predstavljajo naš miselni vzorec. In ko gre za kolektivni miselni vzorec ne samo enega naroda, ampak večjega dela človeštva, potem ni vseeno, kakšen je ta arhetipski vzorec. Na Biblijo se gleda kot na živo Božjo besedo, vendar so jo v resnici napisali ljudje, takratni in kasnejši duhovniki. Adamova knjiga nam razkriva, da je Cerkev določene dele besedila v Svetem pismu namenoma spremenila in s tem dala drugačen pomen zelo pomembnemu sporočilu. V 77. poglavju Adamove knjige Abel vpraša očeta Adama, kako naj pravilno daruje, kar pomeni, kaj je pravični način življenja. Adam mu pokaže, da je Bogu treba darovati poljščine. Po drugi strani pa nasilni Kajn daruje drobnico. Toda to se ne sklada z uradno Biblijo, v kateri je Abel tisti, ki prelije prvo kri, ko žrtvuje jagnje. Zato tudi mislimo, da lahko mirno pobijamo živali, jih pojemo in pri tem ostajamo pravični, nedotaknjeni. Na tem zgrešenem mitu je zraslo prepričanje, da je dovoljeno prelivanje krvi v višje namene (krvne daritve, vojne in razne oblike nasilja v imenu vere). Iz Biblije vemo, da je Kajn ubil svojega brata Abla, ki je umrl brez potomcev. Da se zlo ne bi preveč razraslo na Zemlji, sta Adam in Eva v starosti 130 let dobila še enega sina - Seta. Osem Setovih potomcev je preživelo vesoljni potop, vsi Kajno-vi pa so izgubili življenje. Toda del Setovih otrok se je sčasoma spridil in začel zagovarjati Kajnov življenjski slog. Kajniti, nasledniki morilca Kajna, ne dovolijo setitom, naslednikom pravičnega Abla, da bi javno na svoj način služili Bogu. Razglašajo, da so le oni pravi zastopniki Stvarnika in države. Država in cerkev sta sklenili pakt, si razdelili moč in ne dovoljujeta nobenih drugih vplivov. Polastili sta se »darovanja« in si povsem podredili ljudi. Abel si je iz kamnov, ki so ležali naokrog, naredil oltar. Kajniti tega niso nikoli priznavali in so trdili, da je gre za oltar sektaštva, kajti po njihovem prepričanju ne sme obstajati drugačen človeški rod od njihovega. Kajn in njegovi nasledniki so skozi zgodovino kamenjali, preganjali, zasmehovali in ubijali pravične naslednike Abla. To počnejo še danes - pravične nasilno odrivajo od »oltarja.« Druga ponaredba, ki jo najdemo v Adamovi knjigi, se nanaša na Noetovo žrtvovanje po vesoljnem potopu. Tudi Noe je izvirno označen kot tisti, ki je živel pravično in zato nikakor ni mogel darovati krvi! Tretja ponaredba pa je Abrahamova daritev, ko naj bi bil po trditvah Svetega pisma pripravljen žrtvovati lastnega sina po ukazu nekega čudnega Boga. Abraham je kot pravičnik brez dvoma vedel, da Stvarnik od njega ne bi nikoli zahteval krvne daritve. Eseni, ki so živeli 400 let pred Kristusom kot setitska skupnost in veljajo za avtorje znamenitih Kumranskih rokopisov, med katerimi so najstarejši teksti Biblije, so poznali Adamovo knjigo. Zato so zavračali krvavo daritev in so bili vegetarijanci. Ker so judovski način darovanja drobnice razglašali za napačen, za svetopisemski falsifikat, so bili srdito preganjani in so v 1. stoletju n. š. izginili. Šele Jezusu Kristusu, ki je izhajal iz vrst esenov, je uspelo odpraviti krvno daritev in vpeljati drugačno obliko bogoslužja. Toda tudi njegova setitska miroljubna pot bratske ljubezni je bila sprevržena s strani kajnitov, saj je v imenu križa pozivala celo na sveto vojno. Nadaljevanje prihodnjič Duševno zdravje Nevroze Jano zanima, katere so najpogostejše oblike nevroz, kako se kažejo in kje so vzroki. Nekako bi lahko rekli, da so nevroze zelo pogosta reaktivna stanja, ki se kažejo v razdražlji-vosti, potrtosti, težavah s spanjem, hranjenjem ter v številnih psihosomatskih težavah. Vzroki zato so v številnih travmatskih dogodkih in hudih zunanjih obremenitvah. Zelo pogosta je tudi konverzivna nevroza, ki se kaže v konver-zivnih (histeričnih) napadih, funkcionalnih motnjah vida, sluha, govora, motorike in senzibilitete. Vzroki so, kot pri vseh ostalih pogostih nevrozah, ki jih bom še naštel in opisal, psihosocialni in večinoma podzavestni. Pogoste so še fobije (strah pred višino, zaprtimi prostori, umazanijo, javnimi prostori (ceste, mostovi, trgi), strah pred zardevanjem, ostrimi predmeti ... Pogoste so tudi prisilne nevroze. Izražajo se v prisilnih dejanjih (preverjanje, umivanje, urejanje) in vsiljivke (neprijetne misli in predstave). Zelo pogosta so v sodobnem času stanja tesnobe. Ta stanja se kažejo tako v napadih kot v tesnobnih stanjih, hipohondrič-nih bojaznih in psihosomatskih motnjah. Nič manj ni dandanes depresivnih stanj, ki se kažejo v napadih in stanjih potrtosti, brezvoljnosti, samomorilnih mislih, težavah pri koncentraciji, umiku pred svetom in psihosomatskih motnjah. Karakterne nevroze pa se kažejo v spremembah značaja in tako je značaj »simptom«. Upam, da bo imela Jana sedaj nekak vpogled v najpogostejše nevroze, kako se kažejo in bo razumela, da so vzroki zanje največkrat psihosocialni in večinoma podzavestni, nastanejo pa seveda ob travmatskih dogodkih in hudih zunanjih obremenitvah. Mag. Bojan Šinko Slo glasbene novice v Vljubljanskem klubu Orto bar se nocojpo 22. uri obeta akustični koncert ene najboljših slovenskih rock zasedb - skupine Mi2. Po dveh uspešno posnetih oddajah Izšte-kani je skupina Mi2 ugotovila, da jim je koncept igranja »ob tabornem ognju« pisan na kožo, kar so potrdili tudi njihovi akustični koncerti v lanskem in letošnjem letu. Tovrstni koncerti so predvsem namenjeni majhnim prostorom, kot so pubi, diskoteke, kulturni domovi in druge dvorane, ki lahko sprejmejo največ do 500 ljudi. •k-k-k Skupina Evil Eve stopa v pomlad s koncerti in novim glasbenim ustvarjanjem. Nedavno so nastopili kot gostje zasedbe Requiem v Postojni, dan kasneje so igrali za motoriste mariborskega kluba Free Riders, na povabilo Smučarske zveze Slovenije pa so z nastopom na Kongresnem trgu v Ljubljani počastili slovenske orle: Roberta Kranjca, Jureta Šinkovca, Jurija Tepeša in Jerneja Damjana. V polurnem nastopu so dodobra ogreli večtisočglavo množico, ki je slovenske junake pričakala z ovacijami, po sprejemu pa je navijače zabavala Neis-ha. Pevka skupine Evil Eve Eva Breznikar je slovenskim orlom v imenu benda izdelala in podarila pet unikatnih zapestnic iz usnja s srebrnim orlom (peto zapestnico so podarili Petru Prevcu). »V veliko čast nam je bilo nastopiti na slovesnosti ob sprejemu slovenskih orlov, tudi zato ker v našem bendu igra kar nekaj nekdanjih športnikov, in tudi sicer vsi radi spremljamo šport. Na dosežke naših letalcev smo zelo ponosni. Prav zato bomo z velikim veseljem nastopili na Open Air Planica v Kranjski Gori 17. marca,« so še povedali Evil Eve. MZ Glasbeni kotiček Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. predlog: DAVID GROM - Za vedno 2. predlog. TANJA ŽAGAR - Zame zakantaj 3. predlog: dOMENKUMER - Moja duša 4. predlog: FLIRRT - Najin dan 5. predlog: GAL GJURIN - Ko obrneš novo stran 6. predlog: SARA KOBOLD - Ti in jaz 7. predlog: ERIK & NIPKE - Ti si popolna 8. predlog: MIRAN RUDAN - Strast in ljubezen 9. predlog: ADAM VELIČ - Vse si mi 10. predlog: EVA BOTO - Verjemi Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj. Soki nagrajuje mlade glasbenike Marko Soršak - Soki velja za enega najboljših bobnarjev v Sloveniji, z glasbo pa se ukvarja že 20 let. Navdih, da poprime za bobnarske palice, je dobil v filmu Terminator II., kjer so eno izmed pesmi prispevali legendarni Guns'n'Roses. Gre za skladbo You Could Be Mine, ki je Sokija popolnoma prevzela in ga navdušila za bobnanje. Soršak je sicer bobnar skupine Elvis Jackson, ki je poznana tudi izven meja Slovenije, prav tako je imela v tujini že odmevne turneje in koncerte. Te dni pa se Soki loteva zanimivega projekta, ki ga bo posvetil svojima dvema glasbenima desetletjema. V prvem primeru gre za gigantski projekt, kjer bo nastopil z dvajsetimi slovenskimi izvajalci, s katerimi se je tako ali drugače srečeval v teh letih. Med njimi bodo imena, kot so Siddharta, BFM, Tinkara Kovač, Vlado Kreslin, Jan Pleste-njak, Tabu in drugi. Drugi večji projekt pa je nagrajevanje mladih, vztrajnih in nadebudnih bobnarjev. Soki je namreč prepričan, da je motivacija ključen pomen za uspeh v tem poslu in zato želi svoje glasbene izkušnje deliti tudi z mlajšimi generacijami. Ker sam nikoli ni imel te sreče, da bi mu bilo karkoli podarjeno, se je odločil, da z nagradno igro pomaga mladim talentom. Tisti, ki bo posnel najbolj pristen in najzanimivejši bobnar-ski video, si bo lahko prislužil eno izmed desetih nagrad, kot so bobnarski pedal, stol, stojala, bobnarske torbe ... Glavna nagrada je boben Tama snare, ki Sokija spremlja na angleški turneji s skupino Elvis Jackson. Foto: agencija Ekskluzivno Marko Soršak - Soki, bobnar skupine Elvis Jackson Ta se je že pričela 2. marca, zaključila pa se bo 6. aprila. Kako sodelovati v nagradni igri? Marko Soršak pojasnjuje: »Izberite si skladbo iz obdobja od 1970 pa vse do danes, ki je na vas pustila kakršenkoli vtis. Posnemite nezahteven ali zahteven video posnetek izbrane skladbe, kjer se boste predstavili. Video posnetek objavite na Youtubu (video je lahko tudi zasebni, če ne želite biti vidni). Link preko spletne strani www.sorsak.com pošljite meni, k linku pa dodajte še svoj kontakt. Video je lahko preprost in nezahtevno posnet. Tisti, ki bo posnel najbolj pristen in najzanimivejši video, bo nagrajen. Nagradna igra traja do 15. aprila, v sodelovanju z glasbeno trgovino Bam Guitar Center pa bomo do začetka maja razglasili nagrajence in jih povabili na dogodek, kjer bodo lahko dvignili nagrade.« MZ Filmski kotiček Železna lady Margaret Thatcher kot poli-tičarka je bila nedvomno ženska, do katere si moral zavzeti stališče, problem filma Železna lady pa je v tem, da ne zavzema prav nikakršnega stališča. Prikaže jo kot žensko, ki je bila v angleški politiki ... in to je vse. Dobro, zdaj vemo, da je Veliko Britanijo v osemdesetih vodila ženska. Hvala, film. Razen odlične igre Meryl Streep (ta ženska očitno zna igrati res prav vse) je film neizrazit kolaž prebliskov v zgodovino. Zdi se, da bi rad nekaj povedal, a se tega boji, ker bi pljunil v lastno skledo. Morda je težava v tem, da gre za ženski Iron Lady Igrajo: Meryl Streep, Jim Broadbent, Iain Glen, Harry Lloyd, Anthony Head, Richard E. Grant, Olivia Colman Režija: Phyllida Lloyd Scenarij: Abi Morgan Žanr: biografska drama Dolžina: 104 minut Leto: 2011 Država: GB, F film o ženski za ženske. Skratka feminizem je bil očitno namen filma, potem pa, ko so avtorice pobližje pogledale Margaretino življenje, so se najbrž ustrašile, saj so ugotovile, da je ta ženska očitno bila samo navadna hudobna kuzla, ki je vse delala narobe in je opolnomočenju žensk naredila medvedjo uslugo. Tako je od vsebine filma na koncu ostalo le to, da je Margaret pač samo hotela spremeniti svet. Film ne pove, zakaj in kako. Ne vemo, kaj hoče Thatcherjeva spremeniti, saj se zdi, da tega ne ve niti ona. Pač bi spreminjala svet in pri tem uničevala patriarhat, in ko končno dobi moč v svoje roke, ne ve, kaj bi z njo, zato prelaga stvari sem in tja kot figurice in gleda učinke, ki pa so seveda katastrofalni. Družba razpada in poka po šivih, toda That-cherjeva še najprej vztraja, da bo zadeve še bolj premešala, pač zato, "da spremeni svet". Zakaj? Je imela velikanski ego? Je mislila, da mora kot ženska v moškem svetu vse povoziti zgolj zaradi tega, ker je ženska in sme priznati, da je zmotljiva? Je bila ta ženska res le nekakšen destruktivni fokus brez cilja, ki je delal škodo povsod, kjer se je pojavil? Zdi se, da se je film ustrašil lastnih vprašanj, zato jih skuša omiliti, odgovarjati nanje pa sploh ne. Poleg tega, da so se avtorice filma očitno ustrašile spoznanja, da bi za Veliko Britanijo in ves svet morda res bilo bolje, če bi Thatcherjeva ostala doma za štedilnikom, zelo škripa tudi struktura filma. Sprva se zdi, da bomo priča klasični zgodbi, ki jo obdajata "knjižni opori". Se pravi, film se začne in konča v sedanjosti, ko je Thatcherjeva stara 86 let in precej senilna, jedro filma pa bi bil prikaz njene življenjske zgodbe. Toda ne, ves film preklapljamo med sedanjostjo in preteklostjo, zato se zdi, da uvoda kar noče in noče biti konec, kar postane po pol ure precej naporno. Ker v sedanjosti poteka njen boj s prividi o pokojnem možu, je njena biografija potisnjena v ozadje in zato neizrazito ter površno podana. Kljub temu da režiserki v peščici prizorov s pomočjo prispodob tu in tam uspe na lep način ujeti Margaretin miselni ustroj, je to premalo, da ne bi na koncu filma vseeno imeli občutka, da smo gledali eno navadno praznino. Morda so avtorice hotele posneti navdihujoč film o ženski v moškem svetu, toda zaradi njenih spornih odločitev ni od navdiha ostalo nič, le kislo spoznanje, da se je film nehote spremenil v reklamo za patriarhat. Matej Frece OVEN (21.3. - 20.4.) Iskali boste svoje sanje. Našli jih boste v objemu srčnega izvoljenca. Če ste še samski, so vam zvezde v ljubezni naklonjene. Ognjena energija vam bo pomagala pri napredovanju v službi in odkrivanju novih obzorij. Pogumno se boste soočili z novimi izzivi. Sprostila vas bo narava. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Ugoden čas, da boste v miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste osebno bilanco in čas bo primeren za odkrivanje novosti. Se posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno, vendar se bo našla rešitev. m DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Kovali boste načrte o lastni prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste pomagali drugim. Zanimivo je, da bo to obdobje namenjeno organizaciji. Več boste na poti in med ljudmi. Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezo-teričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezni. Tam se vam odpirajo vrata sreče na stežaj. Našli boste ravnovesje in poslovno priložnost. Od sebe boste oddajali magnetič-no energijo. LEV f^V WJ1 (23.7. - 22.8.) Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali, vendar jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid boste spoznali pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva, ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz malega raste veliko. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Obeta se kreativen in ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje odgovorov. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če boste telesu dovajali naravne vitamine. SESTAVIL EDI KLASINC OLGA TASS NORVEŠKI POLITIK ŠPANSKI FILMSKI IGRALEC (FRANCISCO) LEDVICA, REN PREBIVALCI AFRIKE MODEL OPLA PASTIR IZ »SNEGU-ROČKE« NASA PEVKA DEŽMAN VINKO TRINKHAUS KOMISIJSKA TRGOVINA SVETLOBNA MERA NEUSPEH, POLOM (ZASTAR.) ROPARSKI KIT OTON SADAR PLANIKA KONICA NAS OPERNI PEVEC (KONRAD) IGRALKA STARK GLASBA PUNK PISANE TROPSKE PAPIGE PIANIST COOPER SLIKAR (AUGUSTE) ARGENTINSKI NOGOMETAS MARKO GRILC GORA NAD SPLITOM ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI, OKAČ PLESALEC OTRIN BALETKA (BRIGHT) DEKLA PRI KREFLOVIH ZGORNJI DEL TRUPA IVO JAN LEPOTNA KRALJICA BAKHOVA PALICA PETER TERNOVSEK OPTIČNI ČITALEC NEDELJIVOST AFRISKA ANTILOPA ZEHANJE BIKOV GLAS ZELENKAST MINERAL BENETKE SIR IZ OVČJEGA MLEKA ZGOLJ MANJSA SOVA, ČUK KOZJA DETELJA VODNI JAREK RAZPREDELNICA GLAVNO MESTO IRANA SRAMEZLJI-VOST UGANKARSKI SLOVARČEK: ANGSTREM = svetlobna mera, ASCET = gojitelj askeze, BINDA = italijanski kolesar (Alfredo, 1902-1986), EVKLAZ = zelenkast mineral, KAŠELOT = roparski morski kit, KEIL = nemška baletna plesalka (Birgit, 1944-), KOB = manjša afriška obvodna antilopa, PASSARELLA = argentinski nogometaš in trener (Daniel, 1953-), TIRS = Bakhova palica. ■IUOIS 'uejenei 'e|eqei 'efoj 'e^iiaiuo ">i!AO>is 'jjs jfoAO 'ze^Aa '^¡j 'isoijAoua 'jaua^s 'id 'sjuu 'ezaii 'ser 'ueH° 'DIAI 'enaiessed isjuea 'uojuaii 'oo>j 'uueojo 'e^AeiSjJi 'jeipods 'Aeimoz 'jeose 'epiug 'woiq\/ 'e^ooj :ouabjopoa "3>HNVZ|}d>H 31 A31IS3d RADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 10. marec: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 PO ŠTUDENTSKO. 15.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11, Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SNOP: Radio Velenje. NEDELJA, 11. marec: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popodlan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev, šport in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SNOP: Radio Velenje. PONEDELJEK, 12. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa (Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SNOP: Radio Sora. TOREK, 13. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP:Radio Sora. SREDA, 14. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in EU. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00. SNOP: Radio Slovenske gorice. ČETRTEK, 15. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SNOP: Radio Slovenske gorice. PETEK, 16. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SNOP :Radio Triglav Jesenice. Sodelujte v izboru melodije dneva in tedna na Radiu Ptuj. Od ponedeljka do petka po 14. uri. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Označeval vas bo občutek povezanosti. Z novimi znanji boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Štela bosta premišljenost in diplomacija. Sprostili vas bodo dolgi pogovori in romantični večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogojna ljubezen! škorpijon^M STRELEC fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in spremljala vas bo paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po varnosti. Besedna zbadljivost gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok misli v pozitivnost. KOZOROG {U lI. - IO. l.) Našli boste določeno jedro problema in ga boste tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna oporo. Primanjkovalo vam bo vztrajnosti in to boste uspešno prekrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si svoje občutke, bodite ustvarjalni. VODNAR (Il. l. -18.1.) Besedno boste napredovali. Čas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovatije, da vas bosta spremljali povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Našli boste posebne priložnosti in izzive Pozitivna energija vam bo podarila moč in razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč in zasijali s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Čustveno boste hrepeneli po varnosti. RIBI (19.2. - 20.3.) Postali boste zelo aktivni. Svojo energijo boste morali usmeriti in se odločiti, kaj vam je blizu in kaj ne. Odločno boste odšli naprej po svoji poti. Ljubezen in prijateljstvo bo šlo z roko v roki. Strmeli boste po prepoznavnosti in veliko energije usmerili v pisanje esejev ali zgodb. Kidričevo • Peta prireditev Veselo na Jožefovo Ptuj • Viktorinov večer Tokrat pomoč samotarju Ludviku Peta prireditev Veselo na jožefovo bo v nedeljo, 18. marca, v dvorani restavracije Pan v Kidričevem, na njej pa bo tudi tokrat nastopilo več glasbenih in pevskih skupin. Kot je pojasnil idejni oče te prireditve Jožef Hrga, je za letošnjo peto zabavnoglasbe-no, kulinarično in za nameček še dobrodelno prireditev že vse pripravljeno. Organizatorji prireditve, harmonikarska skupina Veseli Jožeki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, so se tudi letos odločili, da bodo del vstopnine namenili v humanitarne namene. V dogovoru z občino Videm so sklenili, da bodo tokrat pomagali starejšemu občanu Ludviku iz občine Videm, ki že več let živi sam v propadajoči hiški, tako da je ogroženo njegovo življenje. Z akcijo, v katero želijo pritegniti tudi vse druge, ki so pripravljeni pomagati, želijo zbrati denar za temeljito obnovo ali morda tudi gradnjo nove, varnejše hiše, saj je gospod Ludvik resnično potreben tudi širše pomoči. Peta prireditev Veselo na jožefovo bo torej v nedeljo, 18. marca, pričela pa se bo ob 13.30 v dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Na njej bodo poleg gostiteljev, skupi- Foto. M. Ozmec Pobudnik prireditve je harmonikarska skupina Veseli Jožeki, ki deluje v okviru Kulturnega društva France Prešeren iz Vidma pri Ptuju. ne Veseli Jožeki, nastopili še skupina Postrovžeki, ansambel Blaža Hameršaka, skupina Vinogradniki, ansambel Zlatih 6, Joškova banda, ansambel Ha-loški črički, Zlati dečki, ženska vokalna skupina KD Leskovec, ansambel Štajerski vihar, Fantje treh vasi iz občine Kidri- čevo, Oplotničani s Tinetom Lesjakom ter ansambel Vrt. Za smeh bodo poskrbeli člani kulturnega društva iz Leskov-ca, za sladke dobrote domače kuhinje Društvo podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi in Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, v glasbeni delavnici se bodo predstavile Harmonike Mun-da, v nadaljevanju večera pa bodo za dobro voljo skrbeli ansambel Haloški muzikanti in ansambel Vzpon. Celotno prireditev bosta povezovala Tatjana Mohorko in Peter Kirič. -OM Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Podnanosa V nedeljo, 11. marca, bo ob 17.15 v cerkvi sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu na Ptuju veliki koncert številčno velikega zbora iz Podnanosa. Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl Podnanos iz župnije Sv. Vida deluje že 24 let pod vodstvom Vide Fabčič. Na začetku so ustanovili otroški zbor, ki je že na začetku štel 90 pevcev. Po približno 8 letih je ta zbor prevzel mesto glavnega zbora v župniji. Vsak, kdor zagleda tako številen mlad zbor, se začudi, od kod toliko mladine v Podnanosu, kjer so ponosni na rojaka skladatelja, organista in duhovnika Stanka Premrla, po katerem zbor nosi ime. Najmlajši pevci se najprej uveljavijo v otroškem zboru, ki jim vzgojijo ljubezen do glasbe, in nato v mladinskem oziroma odraslem zboru. Zbor ima trenutno 70 mladih pevcev. Pevci so veseli in srečni, ko pojejo Bogu v čast in ljudem v veselje. Zbor poje vsako nedeljo pri maši, otroški pa enkrat mesečno. Udeležuje se tudi raznih prireditev na posvetnem področju. Skupaj so že peli v Rimu, obiskali rojake v Stuttgartu in Švici. Vsako leto poromajo skupaj z župnijo na Sv. Goro pri Novi Gorici Lansko leto so prepevali na evharističnem kongresu v Celju. Udeležujejo se raznih revij in tekmovanj. Novembra 2011 so v Postojni na tekmovanju zborov osvojili srebrno plaketo. Ob 20-letnici delovanja so izdali zgoščenko, lansko leto pa so skupaj z zborom iz Logatca in simfoničnim orkestrom izvedli koncert ter izdali zgoščenko In memoriam »Lux aeterna«. Na Ptuj smo jih povabili v postnem času, ko nam bodo predstavili kantato Križev pot, delo znanega slovenskega glasbenika Avgusta Ipavca. Skladba prikazuje Jezusovo trpljenje, ki bo poleg pesmi prikazano tudi v sliki amaterskih igralcev. Kantata se bo nadaljevala s postnimi pesmimi in nato bo zbor prepeval tudi pri večerni sveti maši. Vabljeni torej v nedeljo popoldan ob 17.15 v minoritsko cerkev na Ptuju, kjer nas bodo v pesmi in besedi skozi postni čas popeljali mladi pevci številčno močnega mešanega pevskega zbora Stanko Premrl iz Podnanosa. Peter Pribožič, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Cirkulane • Rez modre kavčine Trta je zgodba o preživetju Po nekajletni tradiciji so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) v začetku marca (takoj po rezi najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu) opravili tudi rez njene cirkulanske potomke, ki odlično uspeva na hribu tik ob romarski cerkvi sv. Ane. Kot se spodobi, se je uradni del prireditve začel s petjem cirkulanskih ljudskih pevcev, nato pa so sledili nagovori. Prvi je dobil besedo župan Cir-kulan in gospodar trte pri sv. Ani Janez Jurgec, ki je poudaril, da danes žal vinska trta ni tako cenjena kot nekoč: „Žalo-stno je, da je zaraščenih in še vedno zarašča veliko najboljših vinogradniških leg. Krivcev za takšno stanje je več, ne le eden. Vendar pa lahko sami vseeno nekaj naredimo: vzpodbujamo in promoviramo žlahtnost trte. Upam, da na bo to dolgoročno tudi uspelo!" Zvonko Arnečič, ki je najzaslužnejši za to, da potomka slavne mariborske trte raste kot „goba po dežju", pa je najprej pozdravil zbrane na rezi, ki so pred tem že sodelovali pri rezanju trsja v društvenem vinogradu in sadnega drevja v sadovnjaku: „Zdi se mi prav, da častimo in spoštujemo to, kar so nam pustili predniki. Prav pa je, da tudi mi nekaj zapustimo zanamcem; tako kot smo podedovali romarsko cerkev iz leta 1699, kar je pomemben zgodovinski mejnik, se moramo potruditi, da bo še dolga leta uspevala naša trta, ki smo jo zasadili leta 2007. Tako bo tudi ta letnica lahko rodovom za nami pomenila pomemben mejnik. Upam, da bo naša trta v prihodnosti dosegla vsaj tako častitljivo starost, kot jo je njena 'mati'. Prvo rez na naši trti smo opravili leta 2008; takrat je trta merila vsega skupaj dva metra in od takrat prav vsako leto rodi. Prva trgatev je bila sicer skromna, saj smo jo 'pokopali' že do martinovega ... No, leta 2009 pa je naša trta dala osem kilogramov grozdja, 2010 že skoraj dvanajst kilogramov in lani rekordnih 20 kilogramov. Lani smo jo porezali na 33 očes, letos bo še kaj več," je petletno rast domače modre kavčine opisal Arnečič, svoj govor pa končal takole: „Ta trta naj bo naša vez s prihodnostjo; ob njej se bomo vedno srečevali, naj nam bo simbol prijateljstva in veselja." Letošnjo rez priljubljene cirkulanske trte je s svojim obiskom počastila tudi sedanja vinska kraljica mariborskega okoliša Ksenja Arbeiter, po rodu Cirkulančanka, ki je najprej izpostavila, da brez odlične skrbi trta ne bi tako dobro rasla, ne bi bila zdrava in ne bi obilno obrodila: „Upam, da bo vreme vinogradnikom naklonjeno tudi letos in bo letina še boljša. Vendar pa je za uspešno rast trte najpomembnejša skrb vinogradnika zanjo. Mariborska najstarejša trta na svetu se je do danes ohranila le zaradi izjemne vztrajnosti, skrbi, ljubezni in strokovnosti njenih skrbnikov, sicer bi bila že izgu- bljena. In z njo bi se lahko izgubilo še mnogo drugega, izbrisan bi bil pomemben del naše preteklosti, odpadla bi srečanja in prireditve, izgubljena bi bila turistična zanimivost ... Tukaj trta raste odlično, gotovo je zasajena v dobro zemljo, prijata ji vreme in lokacija, očitno pa je zanjo tudi dobro poskrbljeno. Zato vedite, da je ta trta tudi zgodba o preživetju!" Častni prvi rez je nato pripadel Arbeiterjevi in gospodarju Jurgcu, seveda pod budnim in strogim očesom skrbnika Arnečiča, ki je potem raje vzel škarje kar v svoje roke in ob rezanju zbranim tudi sproti pojasnjeval, kako je treba opraviti to delo. Edi Hojnik, predsednik DVSH, pa je trem novim članom društva v simbolni znak članstva podaril cepič cirku-lanske trte, dobila pa ga je tudi Ksenja Arbeiter, ki je povedala, da ima prav za ta cepič še posebno prosto mesto na dvorišču. Arnečič ji je ob tej zamisli še svetoval: „Če trte ne znate posaditi, prideva to strokovno naredit midva z gospodarjem, ki imava že prakso, saj vidite, kako raste naša trta tukaj. Ampak moram povedati, da so najine ure zelo, zelo drage ... " Koliko grozdov bo letos zraslo na cirkulanski modri kavči-ni, pa ni povedal nihče od zbranih; je pa bilo med besedami slišati upanje, da bo podrt nov rekord v teži. SM Prvi, častni rez cirkulanske modre kavčine je letos pripadel mariborski vinski kraljici Ksenji Arbeiter in gospodarju trte Janezu Jurgcu - seveda pod budnim očesom njenega odličnega skrbnika Zvonka Arnečiča (na posnetku), ki je nato škarje raje vzel v svoje roke in delo opravil do konca ... Foto: SM Prireditvenik Svet zavoda Osnovne šole Markovci, Markovci 33 d, 2281 Markovci na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011) razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne: 1. 9. 2012. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata), program vodenja zavoda, dosedanjih delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, originalno potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo ni vložen/-a pravnomočna obtožnica, osebno pisno izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču izven kraja prebivališča zoper njega/njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, ter življenjepis). Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI Markovci 33 d 2281 Markovci z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Predsednica Sveta zavoda OS Markovci Ksenija Vuk Kostanjevec PIUJSKA TELEVIZIJA pean PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 9 3 9:00 OnevnikTV Maribor-pon, 9:25 Hrana in vino 9:50 Lokacija Slovenija - pon. 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:25 2. nogam etra liga '0:55 Modro-oon. 2:00 RegilV Ormož 5:35 Hrana in vino-jien. 16:00 2. nogometna liga -15. oddaja - pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:50 Cista umetnost-pon. 18:16 Ptujske odrske deske - pon. 18:40 Smeha polna skleda - Ef. oddaja pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Poslanski utrip-pon. ~.„ ~".„r ..dnik-non. 21:30 Motosoena - 8. oddaja - pon. 21:00 EP K napovednik 21:30 Moto soena-8. . 22:00 Regi IV Goriš ni ca - pon. Sobota 10.3. 9:00 Ptujska kronika - pon. 3:25 Hrana in vino 9:50 Spozrtaimose.com- pon. 10:40 Modro - pon. 11:15 Zemlja In mi -por. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Sme na polna skleda - 3. oddaja 13:40 Regi IV Ormoi-pon. 15:15 Športnik leta 2011 - pon. 15:35 Smeha polna skleda - 3. oddaja - pen. 16:00 Ptujska kronika - pon. 18:00 Ptujska kronika - con. 18:25 Moto scena - 8. oddaja - pon. 18:55 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. Nedelja 11.3. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino-pon. 9:50 Siioinajmose.com -pon. 10:40 Modro - pon. 11:15 Ptujske odrske deske - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 13:50 Polka in majolka 15:15 Cista umetnost-pon. 15:40 Moto soena - 8. oddaja - pon. 17:00 Poslanski utrip-pnn. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Ptujske odrske deske - pon. 18:45 Progled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Kurentovasvatba-pon. 21:40 Zemlja in mi - 5. oddaja - pon. Ponedeljek 12.3. 9:00 Preglednik TV Maribor-pon, 9:25 Hrana in vino 50 Spoznajmose.com-pon. 10:45 Pregled tedna-pon. 11:05 Mooro- pon. 13:05 Kultura na dlani-pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vino - pon. 17:00 Povahilo na kavo - pon. 17:35 Pregled tedna-pon. 17:55 Eph napovednik 2012 -pon, 18:25 Kultura na dlani-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Sport(no) - pon. 20:55 Ptujske odrsk deske - pon. 21:20 Moto seena - 8, oddaja - pon, 21:50 Kultura na dlani-pon. 20:25 Zemlja in mi-5. oddaja-pon. 20:50 Poslanski utrip - 6. oddaja - pon. 21:25 EPK napovednik 2012 - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. www.petv.tv IWtj ra lllta Sprtml jjtt Mi «s K in SIOl T( Mali oglasi DOM STANOVANJE V NAJEM oddamo enosobno opremljeno stanovanje v Hajdošah ob glavni cesti Ptuj-Maribor. Tel. 040 777 824._ ODDAM zaposleni osebi (nekadilcu) opremljeno sobo s posebnim vhodom in sanitarijami, lahko še souporaba kuhinje in vrta v Ptuju, mirna lokacija. Telefon 070 505 914. NEPREMIČNINE ODDAM v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781/53-01 in 031/895-529. PRODAM enosobno stanovanje na Rimski ploščadi v Ptuju. Telefon 041 694 132._ PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842. C •4Í0 WILLIAMS R5BT O m ÍBIM m CEST, DVORIŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075. e-mail: vilko.gerecnik@siol.net RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. IME ti je Nada, zaposlena si bila v marketu Bratje Reš, stanujoča na Bregu, imaš hčerko. Simpatija še živi. Ivan - potnik mesnih izdelkov. Tel. 040 744 359. NOTESDENT ZOBOZDRAVSTVO Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mosti&k, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. YMPM$USNlili 1M B® HI SRI B!l Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor RADIOPTUJ 89,8»98,e»ICH3 ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo Osrednja tema marčne številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, je varstvo jablan in hrušk s škropilnimi programi, ljubiteljski sadjarji lahko v njej preberejo, katera osnovna pravila pri obrezovanju dreves morajo upoštevati, tudi če delajo malce po svoje, pišemo o krepitvi odpornosti vinske trte, med drugim pa še o prihodnosti slovenskega vinarstva, sladkem krompirju in vplivu vetra na pridelovalne površine in rastline. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. Petek, 9. marca 13:00 Ptuj, CID: delavnica grafičnega oblikovanja, ustvarimo ovitek CD-ja z Mojco in Matjažem Tomažičem 18:00 Ormož, PMP Ormož: izobraževanje na temo Nenadna srčna smrt 19:00 Ormož, telovadnica OŠ Stanka Vraza: začetek tečaja družabnih plesov s Sašom Županekom Sobota, 10. marca 09:00 09:00 12:00 15:00 18:00 18:00 19:00 19:00 19:00 19:30 19:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava za otroke Melite Osojnik Sonce gre na potep Lovrenc na Dravskem polju, dvorana: 11. ocenjevanje podeželskih dobrot, brajdovščine, suhomesnatih izdelkov, bučno olje, kruh, keksi Ormož, OŠ: kuhinjska delavnica Okrepimo jetra in žolčnik Leskovec, Dom kulture: predstava Marcusa Kobelia Sobo oddam, KUD Sloga Leskovec-Stari Log Tinje, Vinotoč Sodček: prireditev ob dnevu žena Zgornja Ložnica, večnamenski prostor: 4. etnološki večer Ložniških ufarc Predi, dekle, predi Videm, občinska dvorana: ponovitev Partljičeve komedije Slikar na vasi v sodelovanju KD Videm in Občine Videm. Presenečenje za obiskovalke! Vitomarci, telovadnica OŠ: premiera predstave Skrivnostnih 735.000 KUD Vitomarci Zgornja Polskava, Kulturni dom: predstava Slikar na vasi Ormož, Dom kulture: monokomedija Iščem moža v sebi Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Israela Horovitza Vdo-vin zmenek Nedelja, 11. marca 15:00 15:00 17:00 17:15 17:30 17:30 19:00 Lovrenc na Dr. p., dvorana: 11. ocenjevanje podeželskih dobrot, razglasitev rezultatov s kulturnim programom Studenice, Kulturni dom: predstava Moža je zatajila Oplotnica, prostori KTC: koncert vokalne skupine Sonus ob dnevu 40 mučenikov z Nuško Drašček Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: veliki koncert pevskega zbora iz Podnanosa Kidričevo, restavracija Pan: dobrodelna prireditev Soroptimist kluba Ptuj za mamograf, predstava KD Grajena Veliki poročni manevri in razstava Ženske Pragersko, Gaj, ob potoku Trojšnjica: Gregorjevanje na Prager- skem, TD Breza Pragersko Gaj Pragersko, Dom kulture: predstava Hladen tuš Torek, 13. marca 19:00 Ptuj, Heliopolis, Prešernova 17: predstavitev knjige Nova resničnost z maginjo Blinkito in Karlom Vizkom, šamansko zvočno popotovanje Mestni Kino Ptuj Petek, 9., sobota, 10., in nedelja, 11. marec: 16:00 Obuti maček, 18:00 Somrak, saga: Jutranja zarja, 1. del, 20:00 Art: Gospodinja. Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 - nedelja ob 10:00: Mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Iva-nuša. PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012 jh.obj8kttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-obJekttehnik.informacga.net Dobrodelna predstava izkupiček je namenjen nabavi mamografa za Ptujsko bolnišnico. V počastitev 8. marca - dneva žena vabimo vse ženske na ogled komedije v 14 slikah Veliki por čni manevri v izvedbi gledališke skupine KD Grajena Velika dvorana restavracije Pan v Kidričevem Nedelja, 11. marec 2012 ob 18. uri TV Televizija Skupnih nternih Programov SOBOTA 10.3. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Lenart - Sprejem pri županu 11:30 Utrip iz Ormoža - ponovitev 12:30 Oddaja ŠKL 13:20 Polka in Majolka 14:20 Ujemi sanje 15:20 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL 18:00 Lenart - Tekmovanje v standardnih plesih 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani NEDELJA 11.3. 8:00 Mesečna kronika iz občine Markovci 9:20 Ptujska kronika 10:00 Lenart - Tekmovanje v standardnih plesih 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Od kleti do kleti s prijatelji 13:30 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 20:00 Markovci - Prireditve ob dnevu kulture 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani PONEDELJEK 12. 3. 8:00 Revija Ljudskih pevcev 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 12:40 Video strani 18:00 Revija tamburaških skupin 20:00 Markovci - Prireditve ob dnevu kulture 21:20 Markovci - Iz domače skrinje 23:00 Video strani 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Hajdina - Pesniško svitanje 11:00 Revija tamburaških skupin 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Revija ljudskih pevcev-2.del 18:30 Lenart - Tekmovanje v standardnih plesih 20:00 Veseloigre dramskih skupin 22:00 Video strani _ . v . _ , ,. Z vami ze 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava P (Kradioptuj 89,8-98,2-104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. o PMckiauž 7).6. C. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI M 2.0 IDI KARAVAN 2007 11.880,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA AUDI A6 3.0 IDI QUATTRO KARAVAN 2008 12.m. 22.600,00 NÄVI. SREBRN BMW 318 D FACEUFT CONFORT LIMUZINA 2009 17.480,00 NÄVI. ČRNA BMW 320 D TOURING 2008 13.650,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA CHEVROLET LACETT11.416 V 2006 12.m. 4.890,00 KUMA ČRNA FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND 2004 3.790,00 AVT. KLIMA KOV. ZLATI FORDS-MAX 2.0 TDCIDURAT0RQ 2008 12.770,00 NÄVI. KOV. T. SIVA LANCIA DELTA 2.0 JTDMULTUET 2009 11.990,00 ALU PLAT. KOV. SIVA PEUGEOT 407 1.B HDI CONFORT LIMUZINA 2009 9.580,00 AVT. KLIMA SREBRN RENAULT MODUS 1.216V 2004 3.980,00 AVT. KLIMA KOV. BOR. RDEČ RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR 2009 7.990,00 ALU PLAT. BELA RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI 2009 11.250,00 AVT. KLIMA KOV. SIVA TOYOTA CELICA 1.8 WT1 200412A 8.490,00 AVT. KLIMA SREBRN VWG0LF PLUS 2.0 IDI CONFORT 2009 11.980,00 AVT. KLIMA KOV. ČRNA VW PASSAT 1.9 IDI KARAVAN CONFORT 2007 9.980,00 AVT. KLIMA KOV. SIV. BAKREN VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT COMFORTLINE 2008 11.380,00 AVT. KLIMA KOV. LISTNAT. SREBRN VW TOURAN 1.9 IDI CONFORTUNE 2008 11.990,00 ALU PLAT. SREBRN ODKUP VOZIL V ENI URI PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com Roletarstvo ABA Boit[an Arnui s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cenü Oprema Barva RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INIT. PARIS 2008 14.900,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT LIMUZINA 407 1.816VC0NF. PACK 2004 5.690,00€ AVT. KLIMA KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE 1999 2.290,00€ KLIMA KOV. ZELENA RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK 2005 5.350,00€ SERV. KNJIGA KOV. RUMENA FORD MONDE01.816VGNIA 2001 2.990,00€ SERV. KNJIGA MODRA PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE 2005 4.150,00€ KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCI STORIA 2006 4.150,00 £ KLIMA MODRA RENAULT SCENIC1.9DTI 2001 2.590,00C AVT. KLIMA KOV. MODRA PEUGEOTVAGABUND PARTNER1.6HDI 2007 6.500,00€ PRVI LAST. KOV. OLIVNA SEAT LEON 1.6 REFERENCE 2008 9.400,00€ PRVI LAST. BELA RENAULT CLI01.216VAUTH. 2006 5.450,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216VAUTH. 2010 7.550,00€ PRVI LAST. RDEČA RENAULT CLI01.4RT 1999 1.550,00€ SERVO VOLAN KOV. ZELENA RENAULT MEGANE 1.616VEXP. CON. 2003 3.990,00€ AVT. KLIMA KOV. ZELENA CITROEN XSARA1.616V EXCLUSIVE 2002 2.850,00C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 3071.616VXS 2001 3.450,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.9 DCI EXP.C0NF. 2004 4.350,00€ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT BREAK LAGUNA 2.2 DCI PRIVILEGE 2003 3.490,00€ AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA SEAT IBIZA1.0 SE 1997 1.190,00€ PRVI LAST. BELA FIAT PUNT01.2 SX 2000 1.750,00€ CITY SERVO KOV. ZELENA CITROEN C31.41 SX PACK 2006 5.450,00 £ PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1.616V EXCEPITION 2005 5.700,00C PRVI LAST. KOV. SIVA PEUGEOT 4071.6 HDI ST CONFORT 2005 6.300,00€ SERV. KNJIGA KOV. SIVA PEUGEOT 1071.01 URBAN MOVE 2010 6.700,00€ PRVI LAST. KOV. BORDO PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.radio-tednik.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933. PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg, CO2, dušik, kisik, argon itd. GSM: 070 850 411, Samo Esih, s. p. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138. UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI v novih prostorih v Mali vasi 1 D, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187. V REDNO delovno razmerje ali honorarno zaposlim večje število nezaposlenih delavk in delavcev za prodajo na terenu od vrat do vrat. Vse ostale informacije dobite na tel. 041/742355. Zoro trgovina, Zdenko Vidovič, s. p., PE Ul. 5. prekomorske 10/a, Ptuj. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. ZELO ugodno prodam bukova drva, razžagana in metrska, z dostavo. Tel. 051 632 814. KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursus ali drugo. Tel. 041 680 684. KUPIM traktor, lahko je IMT, Zetor, Univerzal, Ursus ali podobno. Tel. 041 678 130. PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, razrezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. VZAMEM TRAVNIK v najem na relaciji Ptuj-Markovci. Tel. 041 875 779. NESNICE, rjave, grahaste, črne ter belo-sive, stare 15 tednov, prodam po 3,90 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. PRODAM semenski krompir, rdeči in beli. Tel. 041/368-475. PRODAM BUKOVA metrska ali razžagana drva in vino sovinjon in laški rizling z možnostjo dostave in najamem tudi večjo njivo na območju Podlehnika. Tel. 031 406 235. NESNICE, RJAVE, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23. PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91. PRODAM žični vinograd, nemška tehnika, in sadovnjak. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, Cirkulane, telefon 761 15 91. PRODAM koruzo. Telefon 051 340 496. PRODAM odojke. Telefon 031 793 664. PRODAMO hlodovino za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Info na 064 160 881. KUPIM jalove krave telice. Telefon 041 263 537. MOTORNO VOZILA UGODNO PRODAM Renault espace 2,2 DCI, december 2001, opravljen večji servis. Inf: 041 670 770. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 7. marca je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Martin Šori IZ KICARJA 86 A Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvet- Vsi tvoji, ki te zelo pogrešajo Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Globoko se v sebi žalostimo. da čas nam ozdravi vse rane, želimo. Iskreno nam žal je, da z nami te ni, v srcih naših za vedno živiš. V SPOMIN Mojci Dominko 8. marca 2012 je minilo težkih 15 let, odkar te več ni med nami. Tvoj nasmeh čuvamo v svojih spominih. Tvoja družina, ki te iz dneva v dan neizmerno pogreša Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. OSMRTNICA Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 44. letu zapustil naš dragi brat, svak in stric Branko Malek IZ JIRŠOVCEV 50 Pogreb pokojnega bo jutri, v soboto, 10. marca 2012, ob 15.30 izpred mrliške veže na pokopališču na Destrniku. Žara bo položena v mrliško vežo na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: brat Milan s Saro in Niko, sestra Jerica in brat Ivan z družinama Ti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. SPOMIN V nedeljo, 11. marca 2012, mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedi in tast Jakob Kozel IZ SKORIŠNJAKA 42, ZGORNJI LESKOVEC Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate rože in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi najdražji Tiho, tiho od nas odšla si ti, neizmerno bolečino v srcih pustila si ZAHVALA Angela Horvat DORNAVSKA 2 A, PTUJ Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo patru Mirku za opravljeno mašo in pogrebni obred, ge. Veri Kokol za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, glasbeniku za odigrano Tišino in Društvu upokojencev Rogoznica za izkazano sožalje s praporom. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter za svete maše. Vsi žalujoči Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Čeprav v grobu ležiš, v srcih naših živiš. ZAHVALA Boleče je spoznanje, da ni več med nami drage mame, babice in tašče Ane Vuzem S SLAP 26, PTUJSKA GORA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste našo mamo, babico in taščo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Skledarju za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govornici za lepe poslovilne besede, nosilcu križa in luči, zastavonoši, nosilcu prapora DU Ptujska Gora ter Pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: vsi njeni DAN sobota torek četrtek sobota s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Grawe, ter registracijo. Izvajali se bodo po razporedu ^ Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 75 sobota DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA 10.03.2012 08.00-11.00 Sodinci - Gostišče Ozon poned. 12.03.2012 08.00-11.00 Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev 12.00-14.00 Apače - gasilski dom 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved 13.03.2012 08.00 ■ 12.00- 11.00 14.00 Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg Juršinci - avtoservis Žajdela_ sreda 14.03.2012 08.00-11.00 Gabrnik - trgovina Hrga 12.00 -14.00 Lasigovci - kmetija Kukovec _14.30 -16.30 Polenšak - gostilna Šegula 15.03.2012 08.00 ■ 12.00- 11.00 14.00 Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Litož petek 16.03.2012 08.00 -11.00 Mihovce - avtoservis Dobič 12.00 -14.00 Gerečja vas - gasilski dom _14.30 -16.30_Njiverce - kmetija Podgoršek 17.03.2012 08.00 ■ 12.00- 11.00 14.00 Cirkulane - bar Marinka Stojnci - gasilski dom poned. 19.03.2012 08.00 -11.00 Grajena - gasilski dom 12.00 -14.00 Drsteija - kmečki turizem Lacko 14.30 -16.30_Janežovci - okrepčevalnica pri Mici torek 20.03.2012 08.00-11.00 Videm - market Žerak 12.00 -14.00 Leskovec - pri pokopališču _14.30-16.30 Zamušani - Guma bar sreda 21.03.2012 08.00-11.00 Žetale - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič četrtek 22.03.2012 08.00-11.00 Gajevci - trgovina Vrtnica 12.00 -14.00 Markovci - gasilski dom _14.30 -16.30 Zg. Hajdina - pri pokopališču petek 23.03.2012 08.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher _14.30 -16.30_Vitomarci - kmetijska zadruga 24.03.2012 09.00 -12.00- 11.00 14.00 Bolehnečici - Servis kmetijske tehnike Šijanec Mala nedelja - gostilna Slekovec poned. 26.03.2012 09.00 -11.00 Sveti Jurij ob Ščavnici - kmetijska zadruga 12.00 -14.00 Slaptinci - kmetija Černel, Slaptinci 18 14.30 -15.30_Dragotinci - Gasilski dom_ torek 27.03.2012 09.00-11.00 Negova - Gasilski dom 12.00 -13.00 Grabonoš - Gasilski dom 13.30 -14.30 Cerkvenjak - parkirišče pri pokopališču 15.00 -16.00 Smoilnci - trgovina Ploj I Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Marije Železnik, roj. Potočnik IZ KOČIC 67, ŽETALE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala kolektivoma Perutnine Ptuj - tovarna krmil in Cinkarna Celje, govorniku g. Rudiju Vodušku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku Cirilu Čušu za opravljene molitve, sveto mašo in pogrebni obred. Hvala dr. Branki Skledar za zdravstveno pomoč ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen, mrtev je tisti, ki se ga pozabi. SPOMIN 11. marca 2012 minevajo 4 leta, odkar te ni več med nami, dragi ata, stari ata, pradedek in tast Rudolf Bukovič IZ DOLENE 26 7.4.1915 -11. 3.2008 V naših mislih in srcih si. Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili. V SPOMIN 11. marca bo minilo eno leto žalosti, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, ati, dedi in tast Franc Beranič UL. JOŽEFE LACKOVE 22 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko. Pogrešamo te: žena Ančka, sin Robi z Brigito in vnuk Luka Med nami ljubljen bil si iz vsega srca -ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma. V SPOMIN Francu Kokotu IZ TIBOLCEV 29 8. 3. 2011 - 8. 3. 2012 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA ob smrti našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Jožefa Lovenjaka IZ VINTAROVCEV 78 Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji Trnovska vas • Kako poplačati dolgove po moževi smrti Sama s tremi otroki in 40 tisoč evri kredita Čeprav je stara šele 30 let, je Lidija Kos iz Trnovske vasi doživela že marsikaj. Lansko leto pa je bilo zanjo najtežje: za rakom ji je umrl mož, sama pa je ostala s tremi majhnimi otroki, dotrajano hišo in kmetijo, za katero ima še okrog 40 tisoč evrov dolga. Čeprav dela od jutra do večera, pri kmečkih opravilih ji pomaga tudi šestletni sin Simon, pa vseh položnic in kreditov ne zmore plačevati. 30-letna Lidija Kos je mamica treh otrok: 9-letne Nataše, 6-letnega Simona in komaj 8-mesečne Urške. Do lanskega leta so živeli prijetno družinsko življenje. Septembra pa je družina ostala brez ljubljenega očeta; komaj 33-letni Simon je namreč umrl za kostnim rakom. Po letu dni bolezni je, kljub temu da so mu odrezali nogo, ostal optimist. Živel je v prepričanju, da mu bo uspelo premagati to težko bolezen, a žal je svojo bitko septembra lani izgubil. Mlada mamica je tako ostala sama s tremi otroki in ogromno kmetijo. Simon je namreč že pred leti sklenil pogodbo z nekim ljubljanskim podjetjem in postal rejec prašičev. Dokler ni udarila kriza, je družina shajala povsem spodobno. Danes, ko je Lidija ostala sama, prašičereja pa je v kritičnem položaju, pa se zelo težko preživljajo. Toliko težja je situacija, ker ji je ostalo 40 tisoč evrov kreditov, ki sta jih z možem vzela za ureditev Mala Urška še ne razume solza v maminih očeh. kmetije. To jima je takrat zagotavljalo delo za preživetje, danes pa je ravno to tisto, kar Lidiji tako otežuje življenje. Kakor da usoda z njo ni bila že dovolj kruta, se Lidija nekaj mesecev po moževi smrti skorajda vsak dan srečuje z opomini in visokimi obrestmi, ki jih nikoli ne bo mogla poplačati. S solzami v očeh pravi, da jo razveseli le pogled na njune pridne otroke. Še najmlajša Urška, ki je bila ob očetovi smrti stara šele dva meseca, kot da razume mamino stisko. „Ko grem tudi za tri, štiri ure opravljat k svinjam, je Urška zelo pridna. Včasih se po več ur zaigra v svoji postelji, kot da razume, da mama mora delati," razlaga Lidija. Tudi ostala dva otroka ji pomagata, predvsem šestletni Simon je velik navdušenec nad kmečkimi opravili. „Marsikdo mi je že rekel, naj prodam kmetijo in hišo, ki je moževa domačija, in grem v stanovanje. A kaj naj delam in od česa živim? To je edino, kar poznam. Selitev zame ni možnost. Rada bi ostala tu, delala in svoje otroke kaj naučila," še pravi Lidija. Hiša je stara, denarja za popravilo pa ni Tudi hiša, v kateri živi mlada mamica z otroki, je stara in prepotrebna popravila. Pozimi se jim je pokvarila še peč, tako da so otroci bili nekaj časa celo na mrzlem. Kljub pridnosti in delavnosti Lidija vsega sama enostavno ne zmore. Zraven prašičereje ima na- mreč tudi njive, 14 hektarjev svojih in 14 hektarjev v najem. Najem bo, kot pravi, odpovedala, saj sama ne zmore več delati vsega. Brez moževe pomoči enostavno ne gre več. Kljub svoji pridnosti krhka mladenka tolikšnega bremena enostavno ne more nositi na svojih plečih. Tudi otrokom je zelo težko, dva se šolata, tretji je v plenicah. „Danes še nekako preživim, ker dobim nadomestilo za porodniško. Čez dva meseca pa tega več ne bo in res ne vem, kako bomo plačali položnice, kaj šele kredite, obresti in vse drugo,"pravi Lidija. Po moževi smrti ji je sicer marsikdo priskočil na pomoč. Prijatelji in sorodniki pomagajo po svojih močeh, večinoma pridejo in ji pomagajo opravljati na kmetiji, finančno pa nihče ni zmožen olajšati njene težke situacije. „Bolan je tudi moj oče, pa Simonov brat. Drugi je v Avstriji in mi prihaja redno pomagat. Še sreča, da imam okoli sebe dobre prijatelje in sorodnike, drugače ne vem, kaj bi bilo z menoj," še pravi Lidija. Čeprav je povsem razumljivo žalost vidna v njenih očeh, mlada mamica pravi, da vztraja zaradi svojih otrok. Boji pa se, da prihajajo še težji časi. Kako bo odplačala vse dolgove - teh je za okrog 40 tisoč evrov -, popravila hišo, poskrbela za vse živali, ki ji predstavljajo vir preživetja, in povsem sama preživljala otroke, ji ni povsem jasno. Breme, ki je padlo nanjo, je vsekakor pretežko. Upa pa na pomoč dobrih ljudi ... Dženana Kmetec LEI NA ESTO! 080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si Q zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR Hiša je potrebna popravila. Pozimi se jim je pokvarila še peč. íPoíLíají¿ naí na íuitoumm íjiLiJ. RADIOPTUJ Kd ¿filetee www.radio-ptuj.s! Črna kronika Umrl pri podiranju drevesa 3. marca okoli 11.55 je 56-le-tni moški v Središču ob Dravi z motorno žago podiral drevo. Pri tem je drevo padlo na njega, zaradi česar je umrl na kraju nesreče Prijet med ropom banke 3. marca okoli 4.40 ure je 27-letni moški iz Ptuja vlomil v poslovalnico banke v Mariboru in v notranjosti poškodoval več predmetov. Pri tem se je sprožil alarm, ki je vezan na varnostno službo. Ta je o sprožitvi takoj obvestila OKC PU Maribor. Na kraj so nemudoma odšli policisti in moškega prijeli v notranjosti poslovalnice. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Na meji prijeli državljana Turčije Policista PP Podlehnik sta 6. marca okoli 23. ure opravljala delo varovanja državne meje v okolici mejnega prehoda v Zgornjem Gruškovju. Na parkirišču sta opazila osebo moškega spola. Pri ugotavljanju identitete se je izkazalo, da gre za tujca, državljana Turčije. Ta je povedal, da je v Ankari neznanemu moškemu plačal 4.500 evrov, da mu organizira pot in vstop v eno izmed držav Evropske unije. Iz Carigrada je z letalom pripotoval v Zagreb, nato pa z neznanim voznikom tovornega vozila do mejnega prehoda Gru-škovje. Tujec je zaprosil za azil in bo odpeljan v azilni dom. V avtomobilu našli pištolo 6. marca ob 9.40 se je na izstop iz Slovenije na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom pripeljal nemški državljan. Pod voznikovim sedežem je bila najdena plinska pištola in 7 nabojev. Zoper kršitelja je bil podan obdolžilni predlog zaradi kršitve določil zakona o orožju, predmeti pa so mu bili zaseženi. Napihal je ... 3. marca ob 14.25 so policisti Policijske postaje Ptuj v Bišečkem Vrhu ustavili 46-le-tnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Vlom V noči s 5. na 6. marec je neznan storilec vlomil v novogradnjo na Črešnjevcu. Iz notranjosti je odnesel več kosov pohištva. Premoženjska škoda znaša okoli 30.000 evrov. Napoved vremena za Slovenijo Če sušca prah okrog pometa, 0/9 irav dobro letino obeta. Marec ponudba lignjev 6,90 7,90 pomaranCa, ob dravi 3a, ptuj Ocvrti ali z žara, s prilogo Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo eur eur S 02 788 00 28 Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, več sonca bo popoldne. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, v krajih z vetrom do okoli 6, najvišje dnevne od 7 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C. Obeti V soboto bo precej jasno. V nedeljo bo na zahodu pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo oba dneva pihala zmerna burja, tudi ponekod drugod bo še vetrovno. Foto: DK Foto: DK