Stev. 17. (Poitno tek. račun. - C. C. ton la Posta). V Trstu, petek 25. aprila 1924. Izhaja voak petek opoldne. Naslov : Tr»t-Trie»te Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista MALI m «M-ali List« Leto II. Stane 3 ena Številka 20 stotink. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. C. Post. Licejska knjižica (Dr. Puntar) LJUBLJANA (JUGOSLAV1.L fes _ae: Male novice Mali koledar. Petek, 25. aprila : sv. Marko, evangelist — Sobota, 26. apr.: Marcelin — Nedelja, 27. aprila : Bela nedelja (osmina vstajenja) — Pondeljek, 28. apr.: Vit.al — Torek, 29. aprila : Robert — Sreda, 30. aprila: Katarina. Sienska — Četrtek, 1- maja,: Filip in Jakob, apostola. Amerika se je odločila. V soboto je zbornica Združenih držav sklenila, da dovoli vselitev 134.299 tujcem. Glasom razdelitve bo smelo letos v Združene države 51.427 Nemcev, 62.648 Angležev, 2231 Cahov, 4112 Italijanov itd. Lani se je smelo izseliti <2.000 laških državljanov, v januarju So obljubili Se 9000. Mussolini je nato energično nastopil, navzlic temu pa so kvoto še znižali. V nekaj dneh bo izdal izseljeniški komisarjat v Rimu podrobna navodila. 301 oseba aretirana. V Newyorku je na veliki pondeljek udrla policija v neko plesno dvorano, v kateri je bilo 300 plesalcev in le ena ženska, ki je proizvajala modeme Plese in' povrhu še naga. Policija je , aretirala vso družbo. Ovadba je šla na sodnijo zaradi javne nemoralnosti. Življenje je danes poceni. V Bo Ioni ji so našli zjutraj mrtvega fašista na cesti. Ustreljen je bil v desno oko. Papež in Mussolini. Ker so pri volitvah v okolici Milana zmagali ljudovci, so se snoparji hoteli maščevati ter so požgali kakih 15 katoliških izobraževalnih društev. Pa-Pež je po kardinalu Gaspari-ju poslal Zvezi katoliških prosvetnih društev dar pol milijona lir, da si vspostavijo razdejana društva. To je očiten protest proti snoparjem.. Snoparski listi pišejo ostro proti temu. Nato je glasilo sv. stoliciei napisalo, da s papeškim darom; niso še razdfejalci oproščeni od dolžnosti, da povrnejo škodo društvom. Trije slovenski poslanci bodo v Rimu. Po številu dobljenih glasov so: dr. Engelbert Besednjak, Časnikar v Gorici, dr. Josip Wilfan, odvetnik v Trstu, Jože Srebrnič, kmet v Solkanu. Vsi trije so Slovenci in se Priznavajo za Slovence, le vsak ima svoj program. Za obrambo bank. Minoli teden je bila v nevarnosti fteka banka v Milanu. Takoj je predsednik vlade ukrenil vse potrebno, da reši banko in bankirje vseh skrbi. Knjige Goriške Mohorjeve družbe za 1925. bodo: Koledar, Gospodarski ttauki, knjiga ljudskih povesti, knjiga Rovanških povesti. Vrhutega za nizko Ceno molitvenik «Večno življenje«. ?a. pet lir dosti beriva. Naslov: Mohorjeva družba v Gorici, via Piazzutta 18. V Kanfanaru se vršile- volitve tako, da je ves pa-s sedel v kabini snopar in je kontroliral, kaj črtajo volivci. Za med trde orehe. V Trvižu v Istri je glasovalo komaj *00 volivcev. V listih pa so objavili, je oddalo glas 542 volivcev. Ta trdi £reh bi znali streti samo Člani dotične •torni sije. Snoparski poročnik Kalin ^biva na dan 36 lir, prostaki pa dodajo po 18 lir, kadar so «v službi*. Nacionalizem - hudiievo delo. Že predzadnjič smo opisali sadove nacionalizma na Ogrskem. Nacionalizem je poleg kapitalizma najhujša zabloda zadnjega veka. Nacionalizem uči slepo ljubezen do svojega naroda; nacionalist gleda samo na korist lastnega naroda, četudi dela pri tem vne-bovpijoče krivice sosednemu narodu. Nacionalizem ne pozna ne pravice ne moralnih zakonov. V imenu nacionalizma si dovoljujejo nacionalisti vsako sredstvo v slavo svojega naroda in za zatiranje drugega naroda. Nacionalizem omejuje vsak narod na samega sebe. Poleg kapitalizma je nacionalizem zanetil najhujše, strašne vojske, ki so v kratki dobi uničile plodove dolgoletnega truda in dela. Nacionalizem — naša šiba. V imenu nacionalizma so Angleži pritiskali Irce, v imenu nacionalizma so Nemci tlačili Poljake, v imenu nacionalizma so Nemci mrcvarili slovenske Korošce, v imenu nacionalizma nam Lahi jemljejo pravice in nas hočejo potujčiti. Ali torej ni res, kar smo gori trdili, da je nacionalizem hudičev nauk ? Zato srtio načeloma proti nacionalizmu. Naše načelo je Krekovo : enakopravnost vseh narodov, brez razlike, ali so veliki ali mali. Ako bi zmagalo Krekovo načelo, bi bili Slovenci svoboden narod. 4 Obisk v Trstu. S Primorci, bivajoči v Ljubljani, so združeni v športnem klubu «Primor-je>* Kako je napredoval, kaže' dejstvo, da se je spustil v tekmo z najboljšimi tržaškimi žogometci. Na velikonočni dan so igrali pri Sv. Ivanu, v pontjeljek pa v Skednju. Sadovi prijateljske zveze. ITrednik «Piccola» je bil odlikovan od jugoslovanskega kralja z redom sv. Save. List piše, da si je zaslužil to odlikovanje z resnicoljubnim poroče-vanjem iz Jugoslavije. Iz tega sledi, da sta imeli Edinost in Istrska Riječ popolnoma prav, ko sta se navduševali za reški sporazum, češ, da bo rodil dobre sadove. In res je rodil. Piccolov urednik odlikovan od Belgrada, dr Rybar pa, odbornik bivše Jadranske banke, je odlikovan od Rima; mirne volitve 6. aprila, laško-jugoslovenska trgovska zbornica v Trstu, v trgovski pogodbi bo bržkone onemogočen izvoz našega vina, pač pa dovoljen izvoz sicilskih vin. Je vselej taka: kadar pridejo bogatini skupaj, bodisi k pojedinami, bodisi k pogodbam, se godi dobro... Zelo umestna predavanja. Šolska oblastva za goriško okolico bodo priredila več predavanj o značaju. Prva bosta predavala učitelja Pe-legrin in Zgonik, bivša hejslovanska naprednjaka, 9edaj navdušena ejarska snoparja. Nad 100% volivcev je volilo v Kopru. Vpisanih je bilo 3H0 volivcev, glasovalo pa je 3216 volivcev. Sijajen zgled je dala hrvatska občina Klana. 132 o-seb se je vpisalo v Goriško Mohorjevo družbo. Ob koncu leta bomo videli, kako so se izkazale druge občine. Rusija ima okrog 150 milijonov prebivalcev in vsako leto se rodi okrog 900 tisoč oseb. S tako državo bo moral svet računati. Rusi so 20 let pod vojaško kontrolo. V skrajni sili postavi Rusija 18 milijonov rojakov. General Bodrero, ki je upravljal Reko, je bil v Rimu, odkoder je odpotoval v Belgrad, kjer je izročil g. Ninčiču zahvalno brzojavko Mussolinijevo? Ninčič je namreč čestital Mussoliniju za zmago pri volitvah. Mussolini je odgovoril, da bo fašistovska zmaga pomenila zboljšanje odnošajev med Slovani in Italijani. Rogoviležem ne odgovarjamo. V predzadnji številki smo trdili, da podpirajo neki tržaški list vojni oderuhi in da ga zato lahko na deželo zastonj pošiljajo. Zato so postali prizadeti gospodje kačjepični. Mi svoje trditve le ponavljamo, ker imamo v rokah delen seznam podpisnikov dotičnega lista. Na Krasu so darovali stotake in petdeseta-ke vojni oderuhi, o katerih smo in bomo pisali. Glede brezplačnega pošiljanja vztrajamo na poxllagi dokazov. Ako nas bi gospoda vprašala v dostojni obliki, bi se hoteli z njimi porazgovo-riti: ker pa rogovilijo in psujejo kakor pijani mešetarji, jih pustimo in gremo svojo pot naprej Vera in politika ne gresta skupaj. Volivno zmago so proslavili v Vidmu v palači Manin, kjer je Napoleon 1789. podpisal mirovno pogodbo. Sto bander je bilo zraven in vsi oblastniki. Duhovnik Degano je zapel: «Te Deum« v zahvalo za volivno zmago. Za veliko industrijo. Finančni minister je dovolil težki tržaški in tržiški industriji 138 milijonov posojila po 4%%, ki se morajo vrniti v 35 letih. Industrijalci so dobili denar po 4^%, fabrike pa jim bodo nesle po 15—25%. Ti kmetič,''delavec, obrtnik, trgovčič, le prosi vlado za posojilo. Bogatinom groš, revežem knof. Mož značaj je naš doktor Jasnič, posestnik v Črničah na Vipavskem. Lani je dovršil visoke šole. Bil je v društvu narodno-naprednega dijaštva, za volitve pa je d$lal za žive in mrtve kot fašistovski priganjač. Grozil je, da zgubi invalidno podporo, kdor ne bi volil snopa. Jasničev tast Kerševan je gostilničar. Tam se je jelo in pilo zastonj. Zdaj pričakujeta dva bivša naprednjaka plačila: eden korito, drugi kavalirstvo. Slovesna obletnica. ((Pučki Prijateilj«, glasilo ((Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, obhaja letos 25 letnico. Ustanovitelj tega lista je bil veliki škof Anton Mahnič, ki je umtfl kot pravi narodni mučenik v begunstvu. Na dan obletnice bo izšel «Pučki Prijatelj« v slavnostni obliki. Ali bo kaj ali ne ? Tako nas vprašujejo mnogi rojaki, ko govorimo o nasilstvih, ki so se godila ob volitvah. Ali bomo kaj dosegli ali ne, ali se bo ta zadeva kj,e razsojala ali ne? Dragi prijatelji! Nič se ne bo zgodilo. In četudi bosta Besednjak in Wilfan kako besedo zinila, ne bo to nič izdalo. Nasilstva so se vršila po vsej državi. Mnogo hujša nasilstva kakor pri nas. Smo pač v dobi diktature. V diktaturi ukazuje manjšina nad večino. Ukazuje pa v senci bajonetov in kanonov. To stanje bo trajalo, dokler se ne bo diktatura zrušila in ne zavlada zopet demokracija. Tudi za našo vzgojo je koristno, da< čutimo, kaj se pravi diktatura. Mi Slovenci smo že po naravi demokratični, smo proti nasiljem, proti diktaturi; sedaj se v tem naziranju utrjujemo. MIH EC BN JAKEC MIHEC! RusiJa ie spregovorila. JAKEC: Je svobodo ljudstvom oznanila. VOJNIM OŠKODOVANCEM. Trojna je odškodnina: na hišo, na polje, na premičnino. Dosedaj so reševali vse tri prošnje posebe. Lahko se je zgodilo, da so ti lani izplačali odškodnino za polje, letos za hišo. Od sedaj naprej ne bo več tako. Trojno odškodnino bodo skupno izplačevali. Tako bi imeli nekateri oškodovanci dobiti ta mesec odškodnino za polje, dočim še ni rešena prošnja za hišno odškodnino. Financa je zapovedala, da ti ustavijo izplačevanje poljske odškodnine do časa, ko bo rešena druga' in tretja tvoja prošnja. Potem bodo izplačali vso odškodnino bkratu. Kako smo volili. Glasilo tržaških republikancev piše glede na volitve v Istri: «Iz skoro vseh volišč so bili odstranjeni zaupniki nasprotnih strank in skrutinij (štetje) se je izvršil po volji snoparske deželne zveze v Puli, odkoder je bil dospel ukaz, da mora štetje pokazati 80% glasov za snop». Za oboroževanje izda letos naša vlada 1426 milijonovi lir. Od teh odpade 308 milijonov za orožnike. Za mobilizacijo je vrhutega dovoljenih 308 milijonov. Na višku pa je letalstvo: okrog ,300 letal in 6 velikanskih letalskih ladij. Do 1928. bodo na novo zgradili 55 bojnih ladij. Za potujčevanje. Tržaški odsek društva, ki mu pravijo «Skrbstvo za odrešeno Italijo«, je ustanovil doslej laške vrtce v Tolminu, Kanalu, Kobaridu, Bovcu in v zadnjih tednih še na Žagi, pri Sv. Luciji na mostu, v Volčah, v Podbrdu, Cerknem in Idriji. V kratkem otvorijo vrtec tudi v Naborjetu, Zabnicah, Rajblju in Beli peči, ki je spadala pred vojno na Kranjsko. Pripravljen je načrt za vrtce v Podgradu v Istri, v Dolini, Matuljah in v Ičičih. Celokupni program obsega otvoritev 250 vrtcev! In v očigled temu so tržaški voditelji načeloma — kakor so rekli — proti Narodnemu svetu. Fašizem in krščanstvo. Snop trdi venomer, da je krščanski. Don Sturzo trdi, da je fašizem v bistvu protikrščanski, ker krščansko vero le izrablja v svoje imperialistične namene in ker se oklepa protikrščan-skih nazorov, ki so last vseh nacionalizmov na svetu. Fašizem uči politiko zatiranja, nasilja, zahlapčuje šolo državi, fašizem hoče otroke iztrgati družini ter jih hoče podržaviti; fašizem obožuje narod in državo in vodi v demoralizacijo. Vse to pa je v nasprotju z nauki Cerkve. Po nauku Cerkve je domovina polje naših dolžnosti, ne pa nekak Bog. Po nauku Cerkve je narodnost mati, ne pa nekaka religija ali vera. Cerkev najstrožje obsoja nacionaliaean. Tako Rus govori Koroške novice. «Koroški Slovenec«, glasilo koroških Slovencev, ki so pripadli Nemški Avstriji, piše : «Članki, kakor je bil «Obupen glas s Koroškega« v «Slov. Narodu«, so le voda na nemški mlin. Narodna zavest niti med nemškutarji ge ni zamrla in ko so ljudje prepričajo, da slovenska politika ne stremi za novimi zapletljaji, ji ne bodo nasprotovali. V zadnjih 40 letih se je res ponemčilo nekaj meje : Vetrinj, Kriva Vrba, Otmanjc. A tudi te postojanko morebiti niso za vselej izgubljene, ker je Slovenec delaven in skromen in teritorialno prodira; ko bi se le bolje organiziral, se potem ne ponemči. Ljudska gola sama ne bo zatrla slovenščine, dokler je katehet na svojem mestu in dokler bodo delovali med ljudstvom domači slovenski duhovniki. Zaenkrat so razmere ge težavAe, toda slabše ni, nego je bilo pod prusko komando in slovenske odporne sile rastejo. Zdaj obstoja dolga vrsta katol. izobraževalnih društev, ki marljivo delujejo. Posojilnice so se ukoreninile in povsod se je izobrazilo lepo število mož, ki so v raznih odborih in 110 govori več povso-di samo kaplan. Nasprotno pa nemške sile pešajo, odkar Nemčija ne pošilja podpor v gotovini. «Sudmarka» in «Schulverein» še delata, toda z drobižem jima že tudi pohaja sapa. Glavna reč pa je, da ij>lovenri sami delajo, da ne obupajo, da ne drže rok križem : potapljajoči se ne bo utopil, dokler se giblje. O umirajočih je zato neumno govoriti. Naj vsak raje smotreno dela.« Naročnikom in bravcem. Ker je volilnd doba minila, bo «Mali list« zopet redno izhajal samo na 4 straneh. Zato se je tudi krstil z,a «Mali list«, ker je tednik za male ljudi, in njegov edini dohodek je mala naročnina. Velike liste morejo izdajati lo veliki bogataši in jih plačujejo tudi le zato, da jim kaso čuvajo. «Mali list« pa hoče biti prost, da lahko pove vsakemu, kar mu gre- Naj tedaj tudi naročniki to upoštevajo in ostanejo listu zvesti prijatelji. Komunist? Neki tržaški list mi očita, da sem komunist. Vem sicer, da je to čisto pri-prosto dehunciranje ali gpijonstvo na uho oblastev, češ, oblastvo, glej ga, ta je komunist, nevaren. Moj odgovor ne velja vohunom, marveč slovenskemu ljudstvu. 1) Že ko sem bil še priprost kaplan, sem bil prežet Krekovih socialnih naukov. Vselej sem sc boril proti podeželskim vojnim oderuhom, ki so med vojno izrabljali aprovizacijo v svoje samopašne svrhe : sebi po 50 kilov moke, revežem po 1. kilo. Takrat sem gledal krivici v oči : samopašneži so bogateli, revne družine, ki so. imele očeta na bojišču, pa so stradale... — Ako pomeni boj zoper te oderuhe komunizem, potem sem rad komunist. 2) Med vojilo je precejšnje število edi-njašev odiralo ljudstvo. Ti so postali milijonarji. To odiranje sem vedno označal za protinarodno, protiljudsko. Ako je to moje ravnanje komunjzem, sem rad komunist. 5) Na neštevilnih shodih sem zagovarjal zahtevo, da bi se moralo milijonarjem, ki so po krivici obogateli med vojno, zapleniti vos krivični dobiček. Slovenski edinjaški oderuhi so mi očitali komunizem. Ako pomeni moje stališče komunizem, sem rad komunist. 4) Pred fagistovsko revolucijo sem širil po Brdih idejo, da naj bi postali Brici, ki so hlapci grofov veleposestnikov, lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, ker je to načelo sprejelo od vseh gospodarskih strokovnjakov kot pravilno. Neki slovenski briški magnat je grozil, da me' da iz vasi izgnati, ako bom se nadaljeval s propagando v prilog kmečkega ljudstva. Ako je to moje delo komunizem, sem zelo rad komunist. 5) Ko se je vodila velika borba med zadrugami in bankami in ko je «Kdi-nost« zapisala stavek ’«Z Jadransko banko je zvezano nage narodno ime«, tedaj šeni se jaz odločno postavil na stališče ljudstvu proti bankam. Ako je to moje ravnanje komunizem, sem na tak komunizem ponosen. Izjavljam, da bom v takem »komunističnem« smislu delal, dokler mi Bog da živeti. Virgilij Šček. Centralizem in avtonomija. (Iz govora dr.ja E. Besednjaka v goričkem dežel netrm zboru 27. feb. 1922). ((Italijanska ustava se je ustvarila po francoskem vzorcu, to se pravi po klasičnem zgledu moderne centralistične ustave. Centralistični sistemi je plod liberalizma in odgovarja nekdanjim potrebam mladega kapitalizma. Tedaj je opravljala država le maloštevilne, posle, skrbela je le za javni red ih mir, ter prepuščala vse socialno in gospodarsko življenje države prostemu in svobodnemu razvojiu. V tistih časih je bilo možno, je bilo lahko in je bilo koristno, da se je državna u-prava vodila iz enega samega središča. Centralizem, je bil v družabnih razmerah utemeljen. Toda od konca 18. stoletja do naših dni se je izvršil v upravi vseh držav globok in silen prevrat. Kapitalizem, ki se je poslužil svobode, da izkorišča, tepta in tlači delavce in kmete, se je srečal s proletarskim gibanjem. Socialistične organizacije so klicale in vpile po državnem posredovanju, država je bila prisiljena, da se zanima za nešteto panog družabnega življenja, za katere »e prej ni menila. Posli moderne države so narastli do strahovitega obsega. V državni upravi se je izvršila revolucija. V glavnih mestih so nastale arma-1 Je uradnikov, ki vodijo iz enega središča vso državo. Danes ne more noben minister in noben parlament več pregledati neskončno zapletenega državnega življenja. Vladar in gospodar države; je uradništvo. Birokratizem je postal vsemogočni, oholi voditelj države, ki stoji nad parlamenti in nad ljudstvom. Prebivalstvo uradništvo vzdržuje, a nima najmanjše oblasti do njega. Moderni lažidemokratizem daje ljudstvu le pravico, da odda vsakih pet let na volišču glasovnico, v ostalem je pa izročena absolutni oblasti centralističnega birokratizma. Oblast birokratizma se bo zlomila s polomom centralističnih ustav. Kdor se hoče boriti proti birokratizmu, se mora boriti za ljudsko avtonomijo. Dobra praktična in hitra uparva je v moderni državi brez avtonomije nemogoča. Brez zdrave uprave pa država umira«. Križev pot oškodovancev. Odkar obstoji vojnoodškodninsko vprašanje, so se smeli oškodovanci 0-bračati za informacije v Trst o stanju njihove vloge. Lani so informacijsko službo zelo omejili. In krivično so jo uredili! Par tržaških advokatov je smelo dobivati pojasnila enkrat na teden, 40.000 ubogih ljudi pa samo dvakrat na teden. Advokatje so v Trstu in so stopili k financi čisto lahko. O-škodovanci pa so prihajali iz Trbiža na Koroškem, iz Bovca, iz Tolminskega, S Krasa, zgubljali po 2 dni, zapravljali po sto in več lir. Nekoč se je pripetil tale slučaj. Uboga vdova čaka odškodnino že štiri leta. Ker si ni vedela pomagati, je zbrala 30 lir ter prišla v Trst. Prvi dan je niso sprejeli in tako bi morala čakati v Trstu še tri dni. Ker pa je reva imiela denarja samo za pot domov in nima znancev v Trstu', se je morala vrniti v svoj kraj, ne da bi bila kaj odpravila. Reva se je jokala. Sedaj pa so dali revežem nov udarec. Financa v Trstu je razglasila, da sploh ne bo več dajala informacij. Kam smo prišli! Minister angleške delavske vlade Mac Donald je povabil v začetku velikega tedna rusko vlado na sestanek. Rusija je poslala v London zastopnika Rakovskega. Po govoru Mac Donalda je povzel besedo Rakovski, ki je imel znamenit govor. Naše kapitalistično časopisje je namenoma zamolčalo govor. Zato smatramo za svojo dolžnost, da ga mi objavimo. DVE NAJVEčJI DRŽAVI NA SVETU. Rakovski je dejal: «Zvezna sovjetska republika je pripravljena, da na prijateljski način reši vsa viseča gospodarska vprašanja med Angleško in Rusko. V to svrho je potrebno tesno sodelovanje obeh držav, zakaj Angleška potrebuje dežel, kamor bo odkladala svoje izdelke, Rusija pa potrebuje industrijskih proizvodov. Obe deželi se spopol-nujeta. Rusija je pripravljena, da odstrani vse ovire, ki so na poti za vzajemno delovanje. Prizadevanje obeh največjih držav na svetu, da se vzdrži svetovni mir, bi lahko korenito spremenilo se dosedanje mednarodne odnošaje. NEVARNOST NOVE VOJNE. »Narodi spoznavajo čedalje bolj potrebo, da se ustvari trajen mir. Navzlic vsem številnim mirovnim pogodbam, ki so se podpisale po vojni, niso bili na cionalni konflikti še nikdar tako ostri, kakor dandanes. Pri tem se poslužujejo vlade sredstev, Iti spravljajo ljudstvo v nevzdržno stanje. Še vedno požira oboroževanje največji del dohodkov in vsakdo ve, da bo prihodnja vojna veliko bolj grozovita, kakor vse to, kar smo doslej doživeli.« PROČ Z VOJSKO ! RAZOROŽITEV ! Rakovski je nadaljeval : «Zato drži sovjetska vlada splošno razorožitev za absolutno potrebno. Rusija razume veki interes za zvezo narodov. Toda Rusija ne čuti za tako zvezo, kakoršna je danes (sedanja zveza narodov je namreč samo zveza kapitalističnih držav. Op. uredništva). Vendar je Rusija pripravljena, sodelovati pri veliki medna- Slava istrskih kmetov. «Goriška Straža« je prinesla popis nasilstev za časa volitev v Istri. Zlasti živo popisuje pravcate boje, ki so se vršili 6. aprila pred mesti. Kakor je znano, prebivajo Lahi v mestecih, do-čim jo vsa dežela slovanska. Krasni popis končuje »Straža« tako-le: S krvjo pridobljene glasovnice so večna spričevala o poštenju in značaju istrskega Seljaka. Ljudje, ki se tega groznega napada niso ustrašili, bodo svojim idealom ostali zvesti do zadnjega diha. Zato pozdravljena, seljaška Istra, hrvatska dežela mučenikov! Zopet je seljak bil napaden in osleparjen od trgovskih laških gnezd, ki čepijo kot ptice roparice nad hrvatskimi planjavami in bregovi. Kdo bo zmagal, kmečka zemlja ali siva trgovska gnezda na gričih? Že stoletja teče ta pravda. Laška mesteca se borijo z zagrizenostjo, s palico, puško, s fašistovsko sekiro. Kajti te skupine trgovcev* me-šetarjev, mestnih mogotcev, trepečejo pred uro, ko bi hrvatski kmet dobil v roko občino, ko bi imel kaj vpliva v domači deželi. To uro bi padla njih moč, konec bi bilo izmozgavanja, konec udobnega življenja na račun kmetske okolice. Zato ta strašni odpor proti kmetom, zato vsa ta nasilja. Kdo bo zmagal? Zgodovina nam je priča, da bo zmagal grunt, ki ga hrvatski seljak trdno drži v rokah. Tej zvesti straži slovanske zemlje pošljimo Goričani prisrčen pozdrav .slovenskega srca. rodni organizaciji, da se odpravijo nasilnosti in maščevalne vojske. Ta organizacija pa mora biti taka, da sme vanjo stopiti vsaka država in sicer kot enakopravna (Danes je zveza narodov zelo omejena, ker nekaterim narodom ni dovoljen vstop, na pr. Nemčiji. Op. ur.).» DOSEDANJI MIROVNI POGOJI SO GNILI. «Sovjetska vlada je že večkrat izjavila, da je po njenem naziranju nujno potreba, da se versajska svetovna mirovna pogodba na novo pregleda In popravi, ako sploh hočemo priti do mira. Z versajsko pogodbo pa treba pregledati vse mirovne pogodbe, ki so se sklenile kasneje na podlagi versajskega miru.« ZA PRAVICE NARODOV. Rakovski je nadaljeval : »Vse dosedanje mirovne pogodbe niso le v nasprotju z elementarnimi interesi narodov, ampak so le povzročili, da so se boji mod narodi še bolj poostrili in vse to vodi v gospodarsko propast sveta. ZA SAMOODLOČBO NARODOV. Reorganizacija ali preureditev Evrope je mogoča samo na podlagi volje narodov (Opomba uredništva : Rakovski ne imenuje narodov, ampak ljudstev, da s tem izključuje izkoriščevalce, ki hočejo povsod veljati za narodne I) in na podlagi narodne neodvisnosti vseh ljudstev. Zato je sovjetska vlada odločno za revizijo vseh mej po načelih narodne pripadnosti in za ljudsko glasovanje.« NAŠA OPOMBA. Govor Rakovskega se do pičice vjema z nauki krščanske pravičnosti in ga moramo povsem odobriti. Veseli moramo biti, da je ruski zastopnik povzdignil glas proti kapitalističnim mirovnim pogodbam, ki so rodile narodne in gospodarske sužnje. Veseli nas, da je Rus povzdignil glas pravičnosti. To je najbolj človečanski govor, kar smo jih čuli od konca vojne do danes. DELAVSKI VESTNIK. Po snoparsko. — V avtomobilski tovarni Steyr v Avstriji so zahtevali delavci zvišanje' plač, ker so tudi cene živil poskočile. Veletovarnar — je kot odgovor — zaprl toverno. Tako je spravil ob kruh okrog 4000 delavcev. Drugod tepejo delavce z bikovkami, ponekod pa z lakotjo. Delavske strokovne organizacije so se ustanavljale z namenom, da moralno in gmotno koristijo delavcem, duševnim in ročnim. To svojo nalogo so tudt vršile socialno-de>-.okratične in krščansko-socialne delavske organizacije po vsem svetu, dokler ni po vojni kapitalizem vsepovsod zmagal. Kaj so dosegle pri nas snoparska strokovne zveze,? Uničile so rdeče ;socialistične) in bele (meščansko-socialnej strokov ne zveze. Ta sprememba se je Izvršila na podlagi olja, palice in lakote. Sedaj se hvalijo, kakšen ’ed vlada v državi, da ni več delavskih puntov ali štrajkov. Seveda! Plače so padle 15%, življenje pa je bolj drago ko prej, industrijalci pa si kopičijo mili: jone. Ni čudno, da je dala veleindustrija 28 milijonov za zmago pri volitvah. — Hvalijo se, da so odpravili razredni boj, ki da ga ni več. ker da smo dosegli popoln mir! Bravo, gospoda; Delavstvo se ne sme niti organizirati, dočim smejo kapitalist po delavcu mahati po ljubi volji. Snopnr-ska strokovna organizacija nima avtonomije; ona je odvisni v vsem od politične prganizacije, ki pa je čisto izraz kapitalistične družbe Živinorejske zadruge Primorje nima rodovitnih ravnin, kakršne so v Furlaniji. Žita niti za se ne pridelamo dovolj in zato moramo veliko žita kupovati. Nasprotno pa je Primorska kot planinska hribovita dežela kakor ustvarjena za živinorejo, živinoreja je že sedaj in ho še v veliko večji meri v bodočnosti za kmeta, dajala najlepše dohodke. O tem danes nihče več ne dvomi. Lepe dohodke bo dajala živinoreja le tedaj, ako bo-tto uredili res moderno, napredno živinorejo. V južnC kraje naše države bomo našo živino lahko prodajali kot dobro plemensko pasmo le tedaj, ako ho zahtevam dobre plemenske pasme "Ustrezala. To vsakdo ve, da se za plemensko živino dosežejo najlepše cene. Nasi pašniki. Dejstvo je, da imamo ravno pri nas dane vse pogoje za izrejo močne, zdrave, lepe plemenske živine. Omenjali smo že, da so za ta namen potrebni Pašniki, posebno planinski pašniki. Primorska ima teh pašnikov že precej; še več pa jih lahko bo, ako naše planine uredimo, ako naša zapuščene soseske in občinske gmajne izrabimo, ir. boljšamo, ogradimo in napravimo staje in napajališča. Pa tudi naše podnebje je za rejo živine zelo ugodno, ker ni prevelike vročine. Poleg tega so naši kmetje toliko izebražoni, da uvidevajo Važnost smotrene vzreje plemenske živine in da se zavedajo, da je to mogoča le'v skupnosti, v zadrugah. Pa ne le kot ••plemenska živina, tudi za mesarja ima lepa živina vse drugačno ceno nego slaba, majhna živina kot so n. pr. takozvane buše na Hr-Var.skem. Za lepo živino se tudi pri mesarju doseže’ do dvakrat lepša cena nego za slabo. Napredujmo v duhu skupnosti! Napredek v naši živinoreji pa je mogoč le v skupnosti, le v živinorejskih zadrugah. So namreč gotove stvari, ki jih moremo doseči le s skupnostjo. To so v prvi vrsti potrebna strokovna izobrazba in veselje do živinoreje, potrebno število bikov plemenjakov in naposled smotreno in pravilno postopanje za vzrejo dobre plemenske živine. Več glav, več misli. Ako se več kmetov, ki jim je pred očmi isti cilj, namreč vzreja dobre plemenske pasme, združi, jim bo to delo lažje. S skupnim delom bodo dosegli večje uspehe. Drug drugemu povedo svoje izkušnje. Kdor ima lepo tele, pa ga ne namerava rediti, ga bo zamenjal z drugim posestnikom, ki ima slabše tele, pa bi hotel tele Jedili. Skupno si nabavljajo seno in močna krmila. Skupno priredijo živinorejski točaj, ki je za umno, napredno živinorejo neobhoden. Pomislek liberalizma. Pa poreče kdo : «Saj se vsak briga za svojo živino, vsak zase gospodari. Saj ne moremo imeti skupnih hlevov, skupno zadružne živine !» Prijatelji, tega se od Vas tudi ne zahteva. Zadruga ni potrebna za to, da si zida skupni zadružni hlev, da postavi vanj zadružno živino, da vzgaja zadružna teleta itd. No ! Zadruga nam je potrebna za to, da zbira in vodi vse one posestnike v občini, ki imajo vcsolj.e do živinoreje. Živinoreja ni tako enostavna stvar in pri umni živinoreji je treba delati s pametjo, z glavo. «Ivmetija ni kanclija«, to velja posebno glede živinoreje. Tu jo treba izobrazbe in tu jo treba izkušnje več kot pri vsakem drugem gospodarstvu. Pa vee skrbi ! Živimo v času, ko je sramotno za posestnika, ako skrb za živino prepušča samo dekli, samo hlapcu ali mladim neizkušenim sinovom in hčeram. Posestnik, ki hoče biti v resnici gospodar svojega posestva, mora gospodariti zlasti tam, kjer je dohodek lahko največji in to je ravno živinoreja. Pa tudi za one posestnike, ki imajo v živinoreji procej izkušanj, je še vodno treba v živinoreji pouka. Zato bo vedno za cel okoliš važno, da se priredi živinorejski tečaj in take živinorejske tečaje naj prirejajo živinorejske zadruge. Potreba bikov plemenjakov. Druga zelo važna stvar pa je preskrba potrebnega števila bikov plemenjakov. Danes, ko je vsled dveletne suše krme tako malo in je tako draga, drži vsak samo najpotrebnejše število živine v hlevu. Zato se skoro ne najdejo posestniki, ki bi hoteli rediti in vzdrževati plemenske bike. Posledica je, silno pomanjkanje bikov in vsled pomanjkanja bikov so oni, kolikor jih je, preveč obremenjeni. Strokovnjaki so ugotovili, da je ravno vsled pomanjkanja bikov na Primorskem toliko krav jalovih. Pomislite, kakšna zguba v gospodarstvu vsled pomanjkanja mleka, vsled toliko manjšega števila telet. Na noge 1 Tu je treba krepko poprijeti, sicer bo naša živinoreja vsled pomanjkanja bikov hitro propadala. Posestniki morajo to zlo uvideti in začutiti potrebo in dobro voljo, da temu zlu s skupnimi silami, z združitvijo vseh živinorejcev v živinorejskih zadrugah odpomorejo. Finanlni položaj Mih tt. Istrska deželna uprava je v dolgovih, da se ne zna ganiti. Istrske občine pa ji dolgujejo več milijonov za bolniške stroške, šolske pristojbine, posojila itd. Da bi se deželna uprava rešila stisk, je bila zveza istrskih občin (45) zaprosila vlado enkratno podporo v znesku 14 milijonov lir. Ako pa bi hoteli ozdraviti bolne občinske finance, bi potrebovali podporo 22 milijonov lir. Ako država ne priskoči našim občinam na pomoč, bodo životarile od dne do dne, na resno delo pa ne bo mogoče misliti. A vlada ima denar! Saj ima rimska «Cassa depositi e prestiži« 15 milijonov ostankov iz novih dežel ter čisti ostanek bivšega glavnega komisarijata v Trstu, ki je prihranil pri upravi in izmenjavi okrog 70 milijonov. Zdi se, da vlada noče podeliti podpore. Kaj tedaj? Namesto darov vsaj posojilo. Strokovne zveze snoparjev so predložile vladi načrt, za zboljšanje finančnega položaja istrskih občin, zahtevajo, naj bi rimska «Cassa depositi e presti ti» dovolila občinam posojilo po 3%. Ministri so v splošnem odobrili načrt, ali pa se tudi izpelje, to je drugo vprašanje. Nadalje je zveza zaprosila gospoda Carnazzo, ministra javnih del, za podporo 600.000 lir za vzdrževanje cest do konca junija tega leta. Čas pokaže, kako bo rešena ta prošnja. 20.000 CEPLJENIH TRT izbornih vrst: rizling, zelen, beli burgundec, rebula, refošk itd. po 40 lir za 100 komadov prodaja Ferdinand Škerlj, Vrhpolje 66, pošta Vipava (Vipacco). Za večje množine izdaten popust. Istrska vina na razstavi. Istrski deželni odbor je dobil stojnico na razstavi v Milanu. Na stroške poreške zadruge bodo razstavili razna istrska vina. Za 1.50 L bo imel vsak obiskovalec razstave pravico, da pokuša vse vrste razstavljenih vin iz Istre. Cene v Istri. Črno, vino 1.20 — 1.40 L. Belo vino 0.90 —1.10 L, olje 6 —■ 6.50 L, sono 19—30 L kvintal. Cene v Trstu. Seno (na vozove) 18 do 26. Debeli otrobi (vreča) 80 do 84. Drobni otrobi 76 do 80. Oves 93 do 95. Koruza 105 do 110 lir. Po čem je lira? Dne 23. aprila si dal ali dobil: 100 dinarjer — 27.82 L. la 100 C. kron — 65.*7 L. za 100 fr. frank«? 140.— L. za 100 avstr, kron — 3-2 st. za 1 dolar — 22.32 L. za 1 funt — 98.27 L. Da bi le kaj izdalo. Notranji minister je poslal vsem prefektom okrožnico, naj strogo nadzorujejo vinske trgvine, gostilne in točarne. Redno in tudi nenadoma naj sa vršijo kontrole ter naj preizkušajo vino z ozirom na pristnost. Krivce naj preganjajo v smislu zakona. Koruza potrebuje posebno veliko dušika in kalija, pa tudi fosforove kisline. Na hektar raztrosimo po 250 kg čistega solitra, oziroma 140 na oral ali prav toliko apnovega dušika. Kalijeve soli vzamemo po 150 kg oziroma 80 kg in su-perfosfata po 300 kg oziroma 170 kg. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobsb sprejema za vsa zabozdravniška in zobotehniška opravili i Gorici, na Travniku 20 (Metla itoiia) od 9-12 in od 3«5. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežb na dom. - Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hote! Enropa) m. <4-23. D= A, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši PaternolH 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Zobozdravniški ambniatorij Zobotehnik M. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST OCft 9-1, od 3*7 — ob nedeifah od 10-12 — MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraja. Po ugodnih cenah. Tvordka G as tone Dolinar, Trst • via Ugo Polonlo 5. PODLISTEK Šmarje pri Sežani. Dober četrt ure od Sežane tik deželne ceste, ki vodi po Krasu do Gorice, leži v prijazni dolinici vasica Šmarje, ki šteje 26 hišnih številk. Vaška cerkev, znana pod imenom "‘Mati Božja v Seškovji«, je menda ®na najstarejših v naši domovini. Ta cerkev, zgrajena baje 1. 1509. je bila