LJUR.LJANA, 27. DECEMBRA Voščilo republiškega sekretarja Ob novem letu imamo navado izreči ali napisati znancem, sodelavcem na istem področju dejavnosti in prijateljem voščilo, ki izraža naše najboljše želje; ali Vas, tova-. riš sekretar, smemo naprositi za kratko — lahko v obliki voščila izraženo željo, ki bi temeljila na resničnejših obetih? . Predvsem bi želel, da bi moje novoletno voščilo ne bilo zgolj uradno, stereotipno, formalno. Zatorej, če voščim vsem prosvetnim delavcem srečno in uspešno riovo leto, bi rad hkrati prisrčno in toplo pristavil: želim jim tudi obilo osebne sreče in zadovoljstva tako pri opravljanju njihovega odgovornega in plemenitega poslanstva kakor tudi v zasebnem življenju. Vloga in delo, lik in odgovornost pedagoškega delavca sta znova v ospredju naše družbe. In prav je tako. Saj je delo v vzgojno- izobraževalnem procesu najbolj dragocena, rahločutna, po- ne problematike. Dosti važnejši so smotri in napori v smeri vzgoje in izobraževanja, v opravljanju resničnega poslanstva učitelja in vzgojitelja. Naše šolstvo bije vse pomembnejši boj, boj za duhovne in moralne vrednote mladih ljudi. V ospredju dela našega učitelja v prihodnje mora biti prizadevanje za posredovanje čimbolj sodobnega, živega, dragocenega znanja učencem, hkrati pa oblikovanje mladega človeka v celovito osebnost, telesno sposobno in moralno trdno, zaupanja pomo in zaupanja vredno. Sola naj ne bo samo posredovalnica znanja, ampak tudi najpomembnejše družbeno vzgajališče. Če govorimo o šolstvu, govorimo o vzgoji in izobraževanju. In ni zgolj naključje, da vzgojo postavljamo na prvo mesto. Bojim se, da nisem v celoti zadovoljil vprašanju uredništva, saj namesto obetov zastavljam nove, odgovorne naloge pred naše prosvetne delavce. Pa vendar ne gre za nove naloge, gre le zato, da se bolj zavestno, spodbujeno oprimemo glavne, temeljne dolžnosti, kakršni se je zaobljubil in ji sklenil posvetiti vse svoje življenje sleherni učitelj. Samo v izpolnjevanju te naloge lahko vsak pravi pedagog zares občuti vse bogastvo in plemenitost učiteljskega poklica, samo tako lahko uresniči notranje zadovoljstvo in doživi uspeh v opravljanju svojega dela. Vsem prosvetnim delavcem, ki že danes tako zavestno pojmujejo svoje poslanstvo, moje odkrito priznanje in občudovanje. Vsem prosvetnim delavcem, ki si bodo v novem letu 196S tako začrtali svoje delo, pa najtoplejše želje in iskreno voščilo: SREČNO! 1968: strokovno šolstvo naj postane enakopraven del slovenskega šolstva Vprašanje članu Izvršnega 'sveta Skupščine SRS dr. Vladimiru Bračiču in njegov odgovor »Prosvetnemu delavcu« Kot vse kaže, bo finančna stran v problematiki našega šolstva tudi v prihodnjem letu ena poglavitnih skrbi; predvsem bi Vas prosili, če bi nam odgovorili, kako se bo uredilo financiranje srednjega strokovnega šolstva — ali so glede tega že kakšni jasnejši obrisi? Uvodoma moram, žal, pritrditi vaši ugotovitvi, da bo finančna stran v problematiki našega šolstva tudi v prihodnjem letu ena poglavitnih skrbi. Po podatkih zveznega sveta za izobraževanje in kulturo so se izdatki za redno dejavnost šolstva v letu 1967 v odnosu na leto 1966 v vsej državi povečali za 23,4 %, v SB Sloveniji pa za 14,5%. V prvi polovici leta 1967 so se vsi izdatki za šolstvo iz rednih virov v SFRJ povečali v odnosu na leto 1966 za 20%, v SR Sloveniji pa samo za 3,5 %, kar še posebej govori o skoraj popolni odsotnosti investiranja v šolske objekte! Če prištejemo še od gospodarstva zbrana sredstva za strokovno šolstvo, bi znašal porast okrog 8 %. Navedeni podatki so dovolj prepričljiv argument, zakaj naš izvršni svet, podprt od republiške skupščine in vseh vodstev družbeno političnih organizacij odločno zahteva delimitizacijo prispevnih stopenj in zakaj za nas ni sprejemljiv predlog zveznega izvršnega sveta za znižanje stopnje od letošnjih 27 na 26 v letu 1968. Takšno vsiljeno znižanje prispevne stopnje bi pomenilo v letu 1968 manj sredstev za republiške potrebe in s tem če že ne manj pa vsaj tudi ne več sredstev za šolstvo. Naša akcija za delimitira-nje prispevnih stopenj pomeni de-iansko zahtevo, ki je usklajena z doseženo stopnjo splošnega razvoja ter intencijami družbene in go- Jspodarske reformp, da se zvezni jorgani dokončno odpovedo pravici 'do predpisovanja na jugoslovanskih poprečkih slonečih stopenj, ki postajajo vse bolj absurdne, ter da prepuste skrb za urejanje odnosov med gospodarsko in negospodarsko sfero nacionalnim oziroma republiškim skupnostim. (Pri tem želim opozoriti, da seveda odprava limitiranih stopenj ni nobena čarobna palica, ki bi nam čez noč rešila vse probleme). Zvezni poprečki so za našo nacionalno skupnost vedno bolj neugodni in vse bolj pomenijo coklo razvoja. Slovenska, skupnost zato zadnja leta objektivno in po zveznih predpisih prepuščenih ji sredstev ni mogla izvajati za šolstvo bistveno več in tako se je situacija' iz leta v leto zaostrovala. Zato smo k financira-iju srednjega strokovnega šolstva pritegovali vedno bolj gospodarske organizacije, ki so prispevale 'o prositovijnem dogovoru. V letu 1966 so ti prispevki gospodarstva znašali 57,2 milijona N-din •di 62,8 % vseh sredstev za financiranje srednjega strokovnega šolstva. Znane so težave tega zbiranja. Poleg tega pa tak način financiranja srednje strokovno šolstvo postavlja v poseben, neenakopraven položaj. Izvršni svet je zato sklenil, da ne glede na določeno višino prispevnih stopenj vključi srednje strokovno šolstvo v enoten sistem financiranja in zanj odredi tudi stalne zakonsko določene vir^ sredstev. Sredstva za srednje stro- kovno šolstvo se bodo zbirala pri republiški izobraževalni skupnosti. ki jih bo razdeljevala šolam po pogodbi, sloneči na določilih enotnih meril, ki jih je njena redna skupščina sprejela v petek, dne 22. decembra. Pri gospodarski zbornici SR Slovenije je formirala že več iniciativnih odborov za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti za nekatere dejavnosti gospodarstva. Ko 'bodo te skupnosti ustanovljene (nekatere bodo že januarja), bo financiranje vanje vključenih šol postala njihova naloga. Skrbele pa bodo za ureditev mrež strokovnih šol m za njihovo boljšo in uspešnejšo povezavo z gospodarskimi organizacijami ustrezne panoge. Pričakujemo, da bo na ta način strokovno šolstvo kot enakopraven del vsega slovenskega šolstva v letu 1968 zaživelo normalnejše življenje, čeprav objektivno ni pričakovati večjih finančnih sredstev. Izkoriščam to priložnost, da vsem delavcem šolskih ustanov zaželim vse dobro v letu 1968! Kako bi šole lahko prešle na petdnevni delovni teden Republiške osnove meril za 1968 sprejete Konstituirala se je redna skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije Sekretar za prosveto in kulturo SRS Tomo Martelanc 'htembna »proizvodnja« — saj gre za oblikovanje mladega pokole-hja. Od uspehov v tem »proizvodnem delu« je odvisna, tudi usoda in prihodnost naše družbe, Našega naroda, socializma v naši deželi. V zadnjih nekaj letih se je spričo določenih nerešenih vPrgšanj gmotne narave ponekod Prikradel v javnost občutek, da v šolstvu ne gre za nič drugega kot za urejanje denarnih, finančnih problemov. To so zelo važna vprašanja, posvetili smo jim dovolj pozornosti, v razpravi o financiranju vzgoje in izobraževanja smo vzvalovili in pritegnili Vso ns.šo javnost, sprejeli smo nov samoupravni mehanizem — lzobraževalne skupnosti. S tem smo reševali probleme dmotnih osnov, na katerih naj sloni naše prosvetno, pedagoško delo. Za vse pedagoške delavce Pa je to samo del njihove delov- ZVESTIM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM LISTA želita v novem letu uspešnega sodelovanja in obilo osebnega zadovoljstva uredništvo in uprava Prosvetnega delavca Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije želi svojim članom uspešnosti v naših skupnih prizadevanjih in srečno 1968! Minuli petek je bila v Ljubljani v prostorih republiškega izvršnega sveta 2. redna seja ustanovne skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Ker so bili vsi organi, ki volijo ali imenujejo svoje predstavnike v to skupščino, mnenja, naj se skupščina v tej sestavi brez ponovnih valitev preimenuje v stalno, so na tej seji sklenili, da se ustanovna skupščina proglasi za redno. Na prvi seji redne skupščine so nato izvolili svoje vodilne predstavnike, sprejeli statut ter poslovnik skupščine in pa enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojno - izobraževalnih zavodov v Sloveniji. Za predsednika izobraževalne skupnosti SRS je bil ponovno izvoljen dr. ing. Lujo Šuklje, za predsednika izvršnega odbora skupščine ponovno Ludvik Zajc in izvršni odbor ponovno v enaki sestavi, za podpredsednika pa so namesto dosedanjega podpredsednika Vlada Jurančiča, ki je zaradi prezaposlenosti odklonil komi sij in predlog za ponovno izvolitev. izvolili Marjana Rogla. Najpomembnejši akt, ki ga je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SRS na svoji prvi seji, so enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojno-izobra-ževalnih zavodov ' v prihodnjem letu. Te osnove meril so sestavljene tako, da bodo — po izre- čenih besedah na seji — zadovoljiva podlaga republiški izobraževalni skupnosti piri vodenju enotne republiške vzgojno-izohra-ževalne politike, prav tako Pa bodo temeljnim izobraževalnim skupnostim omogočale, da konkretno do vzgojn o-izobraževal n i h zavodov izvajajo tudi .svojo &Pe~ cifično politiko. Vzgojno izobraževalnim zavodom pa te osnove meril v celoti puščajo njihove samoupravne pravice. Te enotne osnove meril upoštevajo pedagoško uro kot podlago za jzračun mase osebnih dohodkov vsega osebja v zavodu. Na maso za osebne dohodke določajo za posamezne skupine ^ol mimiimalen odstotek, ki ga zavod mora dobiti ter uporabiti za funkcionalne izdatke. Določajo tudi odstotek sredstev, ki jih temeljne izobraževalne skupnosti morajo rezervirati za nagrajevanje nadpovprečne kakovosti dela posameznih zavodov. Prvotno je bilo predlagano, da bi temeljne izobraževalne skupnosti morale za to rezervirati najmanj 5 odstotkov svojih sredstev. Na predlog predstavnikov temeljnih izobraževalnih skupnosti pa so na seji to stopnjo znižali in sklenili, da morajo ta sredstva znašati najmanj 3 odstotke letnih sredstev temeljnih izobraževalnih gkup.no-sti, in sicer tako. da se za določitev tega odstotka ne upoštevajo investicijska sredstva ter eventualen samoprispevek občanov. V razpravo ob poročilu o dosedanjem delu izovršnega odbora skupščine so dali popolno podporo republiškemu izvršnemu svetu, kateri ie kljub nastalim težavam sklenil za prihodnje leto z obveznimi viri zagotoviti sredstva za osnovno dejavnost vsemu šolstvu, to je tudi srednjemu. Ob tem pa je član izvršnega sveta SR Slovenije dr. Vladimir Bračič opozoril, da glede na sedanjo Situacijo bistvenega izboljšanja materialnega položaja v šolstvu prihodnje leto najbrž v eeloti ne bo mogoče doseči. Zato je opomnil na potrebo po skrajni štednji oziroma po skrajno racionalnem gospodarjenju s sredstvi, ki bodo na razpolago. J. S. O problematiki v zvezi z u-vedbo petdnevnega delovnega tedna na šolah in o' ukrepih za postopno uvajanje deljenega delanega časa so v zadnjem času razpravljali večkrat tudi na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. Kolikor so mnenja ob teh vprašanjih različna, pa lahko, omenimo nekatera stališča, ki se bolj ali manj jasno že očrtujejo. V skladu z zahtevo, naj ima šolsko leto najmanj 210 dni pouka, bi se moralo z uvedbo petdnevnega tedna število delovnih tednov povečati od sedanjih 35 na 42. Ker so bili doslej urniki in predmetniki šol prilagojeni na 6-dnevni delovni teden, se lahko prehod na 5-dnevni teden izvrši samo z uveljavitvijo novega šolskega koledarja,'ki bi določil podaljšanje trajanja pouka na račun dosedanjih pouka prostih dni v zimskih in letnih počitnicah in na račun drugih prostih dni med šolskim letom. Pouk bi se moral na vseh šolah začeti že 1. septembra. Naslednji doslej pouka prosti dnevi bi postali dnevi pouka oziroma kot spominski dnevi s proslavo, ki niso pouka prosti: 30. december (prvi dan novoletne jelke), dnevi od 21. do 27. januarja (6 dni zimskih počitnic), 8. februar (Prešernov dan), ■ štirje dnevi od 27. do 30. aprila (ustanovitev OF), 2 dneva, ki ju določi ravnatelj, en dan (od dveh) za šolski izlet in dan občinskega praznika. To bi bilo skupaj 20 dni. Sedem športnih dni, ki jih predpisuje učni načrt za telesno vzgojo kot dneve pouka, naj bi šole organizirale ob sobotah. Ker je zaradi izpada delovnih sobot treba pridobiti 35 dni pouka, se mora pouk na šolah podaljšati še za 8 delovnih dni: pouk, ki se je doslej končal praviloma 20. junija, bi se moral končati okrog 30. junija. Taka uvedba šolskega koledarja je izvedljiva v okviru sedanjih zakonskih predpisov, vendar pa bi novi šolski koledar zahteval naslednje spremembe: — spremeniti bi bilo treba predmetnike osnovnih in srednjih šol. Sedanji predmetniki temeljijo na 6-dnevnem delovnem tednu, ob spremembi na 5-dnevne bi moralo ostati neokrnjenč letno število dni pouka in letno število učnih ur, ki je določeno za vsak predmet; — spremeniti bi bilo treba urnike šol in jih prilagoditi 5-dnev-nemu delovnemu tednu; — v prostih sobotnih dopoldnevih bi bilo treba organizirati športno udejstvovanje in prostovoljne dejavnosti za učence, ker je šola dolžna skrbeti tudi za organiziran prosti čas učencev — to pride v poštev predvsem za tiste učence, katerih starši so ob sobotah zaposleni (industrija, trgovina, gostinstvo, transport). Prevladuje mnenje, da je mogoče novi šolski koledar uveljaviti za osnovne šole in za veliko večino srednjih šol. Ni ga pa v sedanjih pogojih mogoče uvesti za tigte poklicne šole, ki imajo periodični pouk od treh do štiri in pol mesece na leto. V tem primeru pouka ni mogoče podaljša- ti, ker bi se sicer močno skrajšala doba praktičnega pouka na delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. Takih šol je bilo v šol letu 1966/67 v Sloveniji 60 2 21:094 učenci. Navedene spremembe bi bilo mogoče uveljaviti s šol. letom 1968/69. Nekaj šol naj bi eksperimentalno uvedlo petdnevni po- (Nadaljevanje, na 3. strani) MIRNO IN USPEHOV POLNO LETO 1968! Človeške roke, bodite vezi človečanstva. Kakor katedrala človečanske skupnosti, kakor himna ustvarjalnosti ter pesem moža in žene. Tn dobro naj se pretaka iz roke v roko kakor nemi spev Življenja In trdo delo ter žameten dotik naj bosta ista znamenja človeških rok, ki ustvarjajo svetlobno Besedo in pogumno Dejanje. (A. Rodin — »Katedrala«) Vrednotenje dela, družbeni dogovor Kot smo že omenili v prej- Za izračun mase sredstev za vih podatkih se bo masa občin- nivoju 1967 pa 10,4 milijarde sta-številki našega lista, je bila osebne dohodke pedagoškega oseb- sikih in republiškega proračuna v rih dinarjev, to je 83 % od ome-12. dec. t.l. plenarna seja repub- ja se vzame kot osnova število pe- letu 1968 povečala od 85,2 na pri- njenega povečanja proračunov in 1 iškega odbora sindikata delav- dagoških ur predvidenih v pro-cev družbenih dejavnosti Slove- gramu (vključno ure dopolnilnih Bije, ki je med drugim obravna- dejavnosti). Kot merilo za vredno-vala dokaj zapleteno problema- tenje pedagoške ure se uporabi tiko vrednotenja dela družbenih povprečna vrednost pedagoške dejavnosti in posebej še vsebino ter metode družbenega dogovo- ure, ki se izračuna tako, da se fciižno 92 milijard, to je za 8 %, ali za 6,8 milijard S-dim, medtem ko se bodo sredstva izobraževalnih skupnosti povečala od približno 56,8 na približno 62,5 milijarde, to je za 5,7 milijarde S-din. cialnem varstvu so tudi obveznost iz preteklosti in sedanjosti in jo sti. Tem možnostim lahko prištejemo še določena prestruktuira-nja znotraj družbenih dejavnosti (npr. omejitev honorarnega dela, kaikuilativni mesečni bruto oseb- Vsa navedena povečanja znašajo skrčenje obsega določenih vrst de- ra. Pod izrazom »družbeni dogo- ni dohodek učitelja pomnoži z 12. vor« (tudi družbeni sporazum) Dobljena masa bruto osebnih do- razumemo družbeni dokument, s katerim se ureja materija, ki je običajno sestavni del pravnega sistema, ki pa se v samoupravni družbi bodisi ne more urejati s pravnimi normami ali bcdkov za učitelja se deli z letno učno obveznostjo učitelja (v urah). Na osnovi tako izračunane povprečne vrednosti pedagoške ure in števila pedagoških ur predvide-mih v programu, se izračuna pred- torej 12,5 milijard S-din. Uskladitev osebnih dohodkov v šolstvu, kulturi in socialnem varstvu na pa to glede na samoupravni videna masa sredstev za osebne značaj in nadaljnji razvoj družbenih odnosov ni zaželeno. V socialistični družbi dejansko obstaja vrsta odnosov, ki jih ni moč urejati zgolj s pravnimi normami, ampak jih morajo nadomestiti družbene norme, vsebovane v družbenih sporazumih. Rri družbenem dogovoru je dohodke. Povprečna vrednost pedagoške ure bo enaka za vse zavode iste vrste, ki jih financira izobraževalna skupnost. Pri vrednotenju delovnih programov šol ni mogoče uporabljati kriterijev, kot so šolska izobrazba in delovne izkušnje tistih, ki bodo program izvajali, ampak delovna hstveno, da se zadrži samouprav- mesta, ki so potrebna za izvedbo k značaj odnosov, obenem pa delovnega programa. Ce posamez-aveljavijo enotna socialistična na- ni učitelji pri svojem delu dose-čfela v 'teh odnosih, predvsem .na- gajo boljše uspehe, bodisi zaradi čela delitve po delu. Načelo »za višje- izobrazbe, zaradi večjih de-Stiako delo enako plačilo« naj bi lovnih izkušenj ali drugih spo-sob-eeljalo tako za razmerja med po- nositi, je treba takšne rezultate de-samezriiiimi delovnimi organizaci- la nagrajevati prek sistema na-ja-mi kot tudi za razmerja med grajevanja znotraj delovnih ko-pos-ameznimi delavci v isti in v lektivov. Tudi kvaliteto dela ti-različnih organizacijah. To pome- stih šol, ki pri izvajanju progra-nd, da ne glede /na samoupravno 1113 dosegajo boljše ali slabše re-naravo teh stvari nikomur ne mo- zultate dela v primerjavi z osta-re pripadati nekaj, kar mi plod h™! (upoštevajoč pogoje dela), je njegovega dela. Spoštovanje teh treba posebej plačati, načel pa ni mogoče urejati s pravnimi normami, treba je to. zagoto- KAJ SE DA STORITI TAKOJ? viti v okviru družbenih sporazu- „ , , , , mov oziroma dogovorov. . Celot® P^ed osebnih dohod- _, .... , kov v družbenih dejavnostih in Enotno izhodišče za dogovar- primerjava po kvalifikacijah z go-janje v vrednosti dela katerekoli Sn0dars-tvom dajeta dovolj trdno družbene dejavnosti je letni pro- oppro za sledeče trditve (po na-gram dela posameznega zavoda ve,dbah tajnika republiškega odah organa. V njem mora zavod S;lavka Grčarja)- ali organ predvideti vrste in obseg svojega dela in druge elemen- Izredno zaostajajo osebni dote, ki omogočajo oceno- organiza- ho-dki v šolstvu (razen v višjih in cije dela in vrednostni, obračun visokih šolah), v kulturi (razen v tega dela. Večina zavodov je pos- kinopodjetjih in založb-ah) ter v kušala sprejemati take programe socialnem varstvu. Za izravnavo dela, vendar navadno niso bili ta- teh razlik bi npr. v šolstvu pctre-ko pripravljeni, da* bi ustrezali bovali (na ravni 1967) 24 % ali vsem zahtevam. Bržčas je eden okrog 8 milijard S-din, na pred-cd vzrokov za to v tem, da za videni, ravni za leto 1968 pa 33 % nobeno področje rtj izdelana enot- ali približno 11 milijard S-dlin. na, strokovno utemeljena in druž- (Sredstva za 1. .1968 so kalkulira-beno priznana metodologija pro- na na osnovi 7 % povišanja oseto-gramiiranja, -prav tako tudi ne me- oih dohodkov v gospodarstvu.) todologija spremljanja in o-braču- Take in podobne kalkulacije se- la itd.) in šele res v skrajnem primeru dodatno obremenitev nacionalnega dohodka. Proračuni so je treba reševati z enako in še večjo prizadetostjo vseh družbenih dejavnikov, kot je to na primer z drugimi obveznostmi. Napravimo natančne javne bilance sredstev, sprejmimo konkretne družbene in posamične sanacijske načrte, pripravimo se za strokovno agrumentiran dialog s sleherno institucii-jip — skratka, ukrepajmo, in to na ravni republike in v vsaki občini! Pritisk na družbo, da uredi materialnii položaj družbenih dejavnosti, pa pomeni _ hkrati enak ali še večja pritisk na slehernega delavca v slehernem zavodu, organizaciji, da bo kvalitetno, vestno in zavzeto opravljal vse svoje dolžnosti, skladne z družbenim interesom. Tu ne more biti vprašanja — znaš ali ne znaš, hočeš ali nočeš, zmoreš opravljati ta poklic v redu ali ne. Če ne znaš, ne moreš, nočeš — pojdi drugam, morda boš tam zmogel, kajti tukaj ne bo mesta zate! Vsi delavci družbenih dejavnosti smo namreč na svojih delovnih mestih z-a-radl občanov in samo zaradi njih. Kakovostno zadovoljevanje njihovih sredstev izobraževalnih skupno- vzgojnih, kulturnih, zdravstvenih resda obremenjeni z obveznostmi in drugih družbenih potreb mora iz preteklosti. Toda mizerni oseb- biti najvišji cilj in interes vsako-ni dohodki v šolstvu, kulturi, so- gar od nas! dh DISKVTANT IZ PTUJA: ».. .Ju bi bil potreben pošten, odkrit družbeni dogovor, ekonomski družbeni dogovor. Ožja družba pri nas, v komuni, je dala, kar je mogla. Dala je, polovico sredstev za šolstvo, kljub temu pa je to šc vedno v katastrofalnem stanju. Ali je sedaj to krivda samo komune, morda je krivda tudi na drugih, da nismo znali v nacionalnem merilu rešiti tako katastrofalnega stanja v šolstvu. Osebni dohodek pri nas se suče med 58.000 in 70.000 S-din. Na učenca dajemo 65.400 S-din, ponekod dajejo do 200.00 starih dinarjev. Tu smo bili krivi. V ustavi je jasno zapisano enakopravno šolanje, pa tega nismo mogli uresničiti. ___Apeliram na sindikalne organe, da res sprovedemo družbeni dogovor, da odpravimo krivice!« navanjia delovnih rezultatov. Pri tem manjka zlasti dogovorjenih in predpisanih orientacijskih kazalcev (normativov), ki bi odražali družbeno potrebno delo oziroma normalne' stroške poslovanja. kolikor pa taki orientacijski kazalci so, jih ne izkoriščamo, kot bi jih lahko. Na tem področju so mnogo premalo aktivni tako' pristojni državni organi kot tudi strokovne in znanstveift institucije. Pri tem je treba še zlasti opozoriti na to, da v dosedanji praksi ni bila dovolj prisotna odgovornost obeh partnerjev — to je družbe in potrošnikov družbenih sredstev. Sele temeljita, strokovno dobro pripravljena razprava o programu dela vsake institucije bi odprla možnost za jasna stališča (in u-krepe) v zvezi z dejansko družbeno potrebnostjo vsake konkretne nalog?, usluge ali dejavnosti in o ustreznosti takih ali drugačnih kapacitet, smotrnosti poslova- temeljni zakon o sredstvih za de-nja itd. Ne glede na dosedanje lo upravnih organov izrecno do-slabosti pa je iz'prakse mogoče loč ata, da je treba osebne dohod-pevzeti tudi številne pozitivne re- ke delavcev v zavodih in državnih šitve in spoznanja in na tej po- organih usklajevati z osebnimi do-dlagi izdelati vso tehniko progra- hodfci podobnih delavcev v go-miranja in obračunavanja delov- spodarstvu. Kaj glede tega lahko veda utegnejo povzročiti ugovore nekaterih, češ da ni mogoče dodatno obremenjevati 'gospodarstva, da imamo velike hipoteke iz preteklosti itd. »Globoko sem prepričan,« je dejal ob 'tem tov. Grčar, »da se sindikat delavcev družbenih dejavnosti s takimi u-govorj ne more več strinjati, ker vsebujejo samo polovično resnico. Dejstvo je namreč, da delavci v šolstvu, kulturi, socialnem varstvu in drugih družbenih službah ne zahtevajo večjega kosa kruha, kot ga imajo ustrezni delavci v gospodarstvu, pač pa za enako delo približno enakega, kajti njihovo delo je družbeno potrebno, brez tega dela sodobna družba ne more obstajati. Strinjamo pa se s tem, da družba odločno in brez sentimentalnosti pove: take in take vrste uslug hočem, v takem in takem obsegu, v taki in taki kvaliteti ...« Temeljni zakon o zavodih in VABILO NA SUBSKRIPCIJO ZA ZBIRKO SLOVENSKO GLASBENO IZROČILO Na našem knjižnem trgu že dolgo pogrešamo starejša slovenska glasbena dela. Da bi izpolnili to vrzel, se je pri Društvu slovenskih skladateljev ustanovil 'odbor, ki je s podporo republiškega sklada za pospeševanje založništva pričel snovati zbirko SLOVENSKO GLASEBNO IZROČILO. Delo je zdaj tako daleč, da so redakcije štirih zvezkov, kolikor jih obsega prvi letnik, pripravljene za natis; prva zvezka bosta izšla še pred koncem decembra. Zbirka zajema ob tem prvem koraku naslednje skladatelje: 1. A. T. Linhart: Dve ariji za glas in klavir 2. F. Gerbič: Zbori 5.— N-din 10.— N-di;n 3. J. K. Novak: »Figaro« (partitura in klavirski izvleček) ,■ 25.— N-dip 4. A. Ipavec: Mazurke za klavir 10.— N-din Navedene cene veljajo za subiskrj|)cijo, v prosti prodaji . bodo zvezki dražji. Subskripcijska ceria-eetotnega prvegaTSt- "* nika je 50.— N-din. Interesenti se lahko, naroče tudi na posamezne izdaje, celotno naročnino pa lahko plačajo naenkrat ali v treh obrokih (20 — 20 — 10 N-din) po prejemu prvega zvezka. Denar je treba nakazati na žiro račun: Društvo slovenskih skladateljev (za SGI) 501-8-39 Ljubljana. Uredniški odbor SLOVENSKEGA GLASBENEGA IZROČILA pričenja svoje delo brez potrebne distribucijske mreže! Ker nimamo prave glasbene založbe, ki bi skrbela za prodajo, je toliko nujnejši Vaš odziv. — Vabimo zato vse slovenske glasbenike, ljubitelje glasbe, prosvetne delavce, izobražence in vodstva kulturno-prosvetnih društev, naj se naročijo na zbirko, prvo te vrste pri nas, in ji pomagajo uspeti. Sporočite nam z dopisnico, da nepreklicno naročate SLOVENSKO GLASBENO IZROČILO in pripišite svoj naslov. Subskripcijskj rok je do 31. 3. 1968. Uredniški odbor SLOVENSKEGA GLASBENEGA IZROČILA (pri Društvu slovenskih skladateljev) Ljubljana. Trg francoske revolucij« 6 Razgovor o vzgojni vlogi naše šole ssrttKšs:J-SSiSH SsšSSSS Le sistematično m zavzeto se je velika področja družbenih deiav- , , . .... . . . . , . v., ’ y nosit!• šolstvo kult,,™, ir, .ooiiloo 1,melt dnevi razširjeno sejo kujejo od svojega učitelja pomoči o nekaterih aktualnih vprašanjih m vodstva v težkih situacijah. Ne- trefoa lotiti tega dela. IZRAČUNAVANJE POVRAČILA ZA IZVRŠITEV DELOVNEGA ' PROGRAMA Pri ugotavljanju višine povračila za izvršitev delovnega programa bedo izobraževalne skupnosti uporabile za razne skupine stroškov različne osnove, in sicer tiste, ki najbolj odražajo gibanje stroškov: Mava telefonska številka uredništva »Prosvetnega delavca«; 315-530! nositi: šolstvo, kulturo in socialno varstvo. Z omenjenimi izravnalnimi sredstvi bi omogočili takele povprečne osebne dohodke na navedenih področjih v okviru republike: vzgoje in izobraževanja v zvezi z mara bo treba naš šolski sistem religijo in cerkvijo na Sloven- vzgoje in izobraževanja bolj praškem. Udeleženci seje — med nji- bližati psihološkim strukturam mi tudi prosvetni delavci ter ne- današnjega mladega človeka. Vse kateri vidni predstavniki družbe- preveč smo v svojem delu z mla-delavci z visoko strokovno izo- nega življenja — so poudarjali po- dino abstraktni, naše delo gre le brazbo 160.000 S-din trebo, da se ta vprašanja kolikor prečesfo mimo temeljnih in živ- delavci z višjo strokovno izo- mogoče prej razčistijo^ ker vna-' Ijenjskih potreb in nagnjenj mla-brazbo 131.000 S-din šajo dosti nejasnosti in zmede v dine. -dh , , . , . , , šolo. Prosvetni delavci bi morali izobrazbo1 lOLOoTŠ-Tn 8 r° . ureditev jedilnic, telovadni- proizvodnjo. Podobno je dejav-®’ igrišča in druge prostore za nost šolstva, prosvete im proiz-ros-tovoljme dejavnosti in rekre- vodnje vsestranska samo v skup-/Ti° učencev. V večini šol bo nosti z muzejem in spomeniškim Juha v te namene vložiti znatne varstvom.« ^esticije. C2. Ljubljansko mladinsko gledališče je uprizorilo 21. decembra v počastitev 100-letmce dramatičnega društva in otrokom za novo leto krstno predstav LEOPOLDA SUHODOLČANA »NAROBE STVARI V MESTU PETPEDI«. To veselo in zabavno igro oziroma moderno pravljico s primesni alegorije je zrežiral Miran Herzog, imenitno sceno pa je zasnoval Avgust Lavrenčič. Na fotografiji prizor iz nove slovenske mladinske igre (Sandi Pavlin, Milena Grmova, Jože Mraz in Metka Leskovškova). telovadbi — dve utrudljivi uri. Ko . se okoli pol petih vrnejo, naj se pripravijo do zjutraj iz petih, šestih predmetov. Ati ima taka telovadba kak pomen, ati ne uničuje bolj zdravja učencev, kot jim koristi? To bi bil nekdo dolžan preveriti! Dodajmo k navadnemu učenju še posebno zahtevne predmete v nekaterih razredih, npr. fizika in matematika, ali pri nekaterih učiteljih, ko so naloge — vaje iz tujih jezikov dolge deset in več (do 20) strani. Seštejmo take priprave za 5 do 6 ur pouka in dobimo kar 10 in več ur. Kje naj jih dijak »vzame-«? Edino na škodo svojega zdravja... In kje naj vzame dijak potrebni čas za šport, za branje, če že ne govorimo vsaj o skromnem razvedrilu? In vse to terjamo od njega že v šoti. Ko bi se vsak učitelj — profesor zamislil, vživel v učenca z vsemi njegovimi dolžnostmi oi dne do dne, bi ga mogoče pretreslo ter bi se vprašal: 1. kdo dela v službi, poklicu 12 do 14 ur in še več — in ali smemo doraščajočemu mladostniku nalagati toliko telesnega in duševnega napora? 2. kakše posledice ima vse to tako za otroke, njih starše in vso družbo? KAJ IN KAKO IZBOLJŠATI? Navedli smo že telovadbo, ki v tej obliki ne služi svojemu namenu. Zelo mnogo negodujemo zaradi tehničnega pouka, odkrito pa še ne pogovorimo, zlasti ne s starši, o njem: ati ima tak pouk kak pomen? Npr. risanje električnega zvonca in podobno, ne da bi ga jim pokazati, ati jih naučili popraviti ga. Samo visoka teorija, kot da se vsi pripravljajo za inženirje. Toda inženirji obsojajo take vrste pouk na gimnazijah. Revidirati bi bilo treba ves predmetnik gimnazij, ki ga nariva-vajo vedno bolj tako z novimi predmeti, kot Z -novo snovjo. Širijo se učbeniki, eksperimentirajo z novo snovjo (npr. matematika, ki ji niti nekateri profesorji niso kos in ne soglašajo z uvedbo »nove-« matematike). Posebno vprašanje so tuji jeziki, ki se ga niti enega ne naučijo toliko, da bi megli pasivno uporabljati literaturo v njem. In pregledati bi morali, kako je s poukom materinščine, zakaj prošnje in drugi pismeni »izdelki«, absolventov naših gimnazij pričajo o skrajni primitivnosti — čemu potem ves pouk toliko let? Šolski sveti se še vse premalo ukvarjajo z vprašanji pouka in vzgoje, z njimi so premalo povezani starši, ki tudi na svojih razrednih sestankih mnogokrat zaman govorijo o svojih in dijaških težavah, ker njih glas ne pride iz razreda niti na hodnik. Ali ni dolžnost razrednika, da poroča natančno — recimo kar po zapisniku! — o željah in pripombah staršev tako ravnatelju kot šolskemu svetu? Odkod naj šolski svet ve za stanje na šoli, za potrebe itd.? Ali je sam sebi namen? Premnogo je teoretiziranja o šolah, premalo je praktičnih, dejanskih posegov in premalo posluha za doraščajočega človeka — vse to se nam bo hudo maščevalo. Poglejmo znanje in zdravje naše visokošolske mladine, pa se bomo zgroziti. Od stopnje do stopnje je slabše z enim kot z drugim — za vse to pa smo vendar — v si o d g o v o r nii Eden za mnege KAJ PRAVZAPRAV HOČEMO? Če prebiramo naše stanovske glasilo Prosvetnega delavca od številke do številke, najdemo vsakokrat ta ali oni članek, ki govori več ali manj prepričljivo o spremembah v našem šolstvu. Precej let je že od osvoboditve in v teh letih opazimo v šolstvu tudi določen napredek. Če pa bi danes, po tolikih letih, vendarle natančneje pregledali rezultat teh več- sprašujemo prosvetni delavci, po- le nadarjeni in tisti, ki jih je uče- sebno 'tisti, to delamo na tem po- nje res veselilo, pa smo v teh ča- dročju že trideset ali štirideset, srh začeli siliti v šolo vse od toalet. ja — tudi one, ki niso imeli ne sposobnosti ne veselja. Rezultat vsega tega so bili porazni odstotki zaključnih učnih uspehov,- Še danes so spominjam neke republiške konference pedagoških delavcev, to je bila v Ljubljani . ... . , . , . f3® večletnem eksperimentira- prva leta po osvoboditvi. Tam smo , , , letnto prizadevanj, b? brli naj- nju, ki je šlo največkrat na škodo veliko govorili o novi, sodobnejši za pol]SlKo a€l°- brz precej presenečeni. Še vedno šolarjev, pa danes zopet ugotav- šoli in novih učnih načrtih. Mno- Ijamo, da je naše šolstvo neustrezno. V tem času so šli skozi naše šole mnogi rodovi, mnogi učenci so dosegli veliko, tako v gospodarskem kot v političnem življenju ali pa v vojski. šolah, ki jih takrat ni bilo malo. Morda pa bi bilo tudi danes prav, če hi podeželske šole in njihove potrebe nekoliko drugače obravnavali? Gospodarska reforma je prenekaterim pokazala pot tja, od koder so prišli v tovarno. Mnogo govorimo, da je treba naše kmetijstvo izboljšati — za to pa bodo potrebni ljudje, ki bodo zopet pripravljeni resno poprijeti nismo zadovoljni, še in še iščemo novih poti in načinov za izboljšanje. Kaj bi pravzaprav radi, se Osnovna šola Podlehnik pri Ptuju razpisuje dve delovni mesti učiteljev za razredni pouk za določen čas, do 30. junija 1968. Nastop službe takoj. Samski sobi na razpolago. Spet trdimo, da so učenci preobremenjeni z učno snovjo, začeli smo govoriti o skrajšanem učnem tednu ' itd. Vse lepo in prav, samo kakšen bo zopet konec tega najnovejšega eksperimentiranja? Če prelistamo Prosvetnega delavca samo nekaj let nazaj, moremo prebrati, s kakšno ihto smo nekoč ustanavljali osemletke, jih gi so takrat menili, da je bilo tudi v dotedanjih šolah marsikaj dobrega in da vsega po vrsti ne gre zanikati. Drugi so zopet trdili, da v osnovni šoli v višjih razredih diferenciacija ni potrebna. Da tam. ni več potrebno kmetijstvo ter praktična gospodarska znanja, ker bomo pač imeli z le- Menim, da je prav, če gremo v korak s časom, če posnemamo druge, naprednejše narode. Slabo pa je, da si iz leta v leto privoščimo toliko novih sprememb in ne upoštevamo tega, kar je že dotlej pokazalo dobre rezultate. Stara resnica še vedno drži: brez truda ni ničesar. Tud; strah ti dovolj agronomov ki bodo na ^^^S^Te tog, t voljo vsakomur, to jih bo potre- ji- j< boval. Mnogi od nas, ki smo službovali na podeželju, pa smo gledali na to trditev skeptično. so bili naši učni načrti res prenatrpani z razno snovjo. Od takrat — do danes pa smo jih že to- natn ukiniali in prešli na nižie v liko redčili, krajšali in spremi- nato ukinjab m prešli na nižje Dobro smo poznali razmere in ve- , .ol; , ’ x, 31 deli, kako hvaležni so bili ljudje učitelju, ki je naučil otroke cepiti sadno drevje, čebelariti, spoznavati trave... njali, da se človek sprašuje, kaj naj od vsega sploh še ostane? Vem, da nisem povedal ničesar novega, morda mi bo tudi kdo oporekal, da nimam prav. Ne bom Kako zadovoljni so bili pode- mu zameril, če mi bo znal odgo-pa se je, da je bila to le dobra, želski ljudje, kmetje ali tovarniški voriti na vprašanje, postavljeno a' neuresničljiva zamisel. Medtem delavci, če so mogli dopolniti zna- v tem prispevku, ko so včasih nadaljevali šolanje nje v kmetijskih nadaljevalnih Nace Vodnik gimnazije, ukinili tudi te in ustanovili osemletke. Zakaj vse to? Hoteli smo, da bi čim več naših ljudi dobilo srednješolsko izobrazbo. Izkazalo štev. 21' Zapis z osnovne šole Janka Premrla-Vojka v Kopru Starši in šola Franca Učni listki, knjige in potujoče risbe Osojnika v Ptuju Če prideš v šolo nenapovedano, kradeš čas. Vsak ima svoje obveznosti, načrtno razpredalčkane. V šoli simbolizira to načrtnost urnik. To me je naučil prvi dan obiska na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka v Kopru. Zaposlena je bila ravnateljica Cirila Mesec, dopoldanskega pouka nista imeli niti učiteljica Vilma Jenkova niti Elka Omahnova. Priložnost za razgovor sc je samovoljno prestavila na naslednji dan. Kakšne pogoje za moderen pouk Ima šola, v kateri sta dve izmeni? — smo kar takoj povprašali ravnateljico šole Janka Pre-mrfa-Vojka. Jasno, odveč je govoriti o kabinetnem pouku, kaj pa poskusi iindividuailiziremega pouka? — Zanj so pogoji povsod enaki — nam je odvrnila, težava je tem, kjer 'so oddelki preštevilni. Tak pouk je nedvomno uspešen, to vidiš v samem razredu, kjer ostala ob polni zaposlenosti nadarjenih več časa tudi za stalbše učence. Ali imate na vaši šoli primerno usposobljene učitelje? — V nižjih razredih imajo vsi učitelji od 1. do 5. razreda strokovni izpit, v višjih pa so zaposleni učitelji z večletno prakso. Tudi z mlajšimi smo zadovoljni. Ob dobrem mentorstvu se hitro prilagodijo. ob zgledih strokovno rastejo. Učni uspeh na tej šoli je 92-odstoten. Po uspehu prednjačijo — kot po navadi — nižji razredi, kjer je uspeh 95-adsteten, medtem ko izdela v višjih 85 odstotkov učencev. Težavnost prehoda iz nižjega v višji raizred uspešno odpravljajo z dobro povezavo učiteljstva, s hospitacijami med učitelji petega in šestega razreda. Največji problem te šole je pomanjkanje prostorov. Letošnje leto pa je prineslo vendarle upanje na Jpolje: šoli so zagotovili telo-vaspico, iz sedanje stavbe bodo prelili tudi upravne prostore. Prcstoraki problem pa bo zadovoljivo rešen ' šele tedaj, ko bo zgrajena šola v Semedeli. »TOVARNA« UČNIH LISTKOV Z učiteljico Vilmo Jenkovo sva se pogovarjali v razredu. Pa to ni bilo tisto okolje, v katerega si jo v mislih predstaviš. To je le eno, resda najvažnejše, ono drugo pa je najbrž njena delovna sdba, doma. Delavnica naj-temedjitejših priprav, kar si jih moreš zamisliti, tovarna učnih listkov. Noče govoriti o uspehu pri 'svojem delu, zato pa mi povedo drugi: — Pravo čudo je, kako njeni učenci znajo, pa naj dobi v razred takšne ali drugač- ne. Po dveh mesecih se bodo čudovito izražali... — Povedala je, da je uporabljala doslej predvsem listke za utrjevanje in razvoj, letos pa delajo učenci razporejeni po težavnostnih stopnjah. Vesele se takšne ure. tekmujejo med seboj, kdo bo rešil več nalog. Dogaja se, da pričakuješ od kakšnega učenca preveč, ali zahtevaš premalo. Rešitev na učnih listkih je zgovoren dokaz za učenčev napredek ali nazadovanje. Včasih se zgodi, da reši učenec tudi po osem lističev v eni uri, in drugič, da so rezultati slabši in rešitve počasnejše. To pa je že opozorilo za učitelja, da je snov premalo utrjeval. Učenci Vilme Jenkove so »doma« v 4. razredu. Prav naslednji dan so bili domenjeni za skupinski pouk. Delo so imeli porazdeljeno, vsak je imel že zbrano gradivo, po katerega stopijo nekateri celo v študijsko knjižnico. Organizacija odlično — bi rekli temu, ko so mi pripovedovali, da so ob nekj priložnosti napravili v razredu poskus. Ena od učenk je postala tovarišica, tovarišica pa je »hospitirala«. Skupinski pouk je potekal »tako. kot če bi bila ona v razredu«. Živahen in zanimiv pouk, v temle razredu. Kratkočasen im uspešen hkrati. Kdo bi si želel še več? NI MIRU MED KNJIGAMI Nesrečno izbrana ura je bila to. Ves čas je trkalo na vrata in knjižničarka šolarske knjižnice je morala vedno znova sedati za svojo službeno mizo. Učenci so prosto izbirali knjige s polic, si jih izposojali, vračali, povpraševali za nasvete. Mnogo polic je bilo že skoraj izpraznjenih, to so knjige za domače branje in bralno značko. Poleg leposlovnih knjig imajo otroci na voljo tudi poljudnoznanstvene, ki pomenijo dopolnilo k učenju obveznih predmetov. Odkar je morala Ruža Piško-va vzeti slovo od svojega pravega predmeta — srbohrvaščine, ki jo je poučevala 15 let, prebije vse dopoldneve in mrjogo popoldne-vov v tem, letos povsem preure- jenem prostoru, poleg tega pa študira tudi knjižničarstvo na PA. Na skrbi ima še ureditev strokovne knjižnice, trenutno pa je na vrsti katalogiziran je knjig. V knjižnici imajo 2500 knjig, 360 pa jih je že »v raibi«. — Tudi to je svojevrstno, začetniško delo — je pojasnila. Otroke ie treba dobro pognati, odkrivati njihove interese in vzbujati veselje do branja. — Mnogo takih, ki doslej sploh niso hodili v knjižnico, ji je že uspelo pridobiti. Pa tudi oni, ki so bili baja iz koprskega okolja: zato imajo najbrž izdelki otrok te šole poseben čar. Ločijo se. od ostalih, tipično tukajšnji so, mediteransko okolje jdim je vtisnilo svoj pečat. Deset let sodelujejo z njimi na bienalu v Novem Sadu (lani so dobili bronasto medaljo), razstavljajo jih v Zagrebu, Beogradu, Varšavi. Benetkah, pošiljajo jih v Indijo. — Otroške risbe in izdelki morajo potovati, ni dovolj, da jih samo oceniš in potem spraviš v omaro — je pribila. V desetih letih, kar je Elka Omah- Ze pred leti so učitelji osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju zeCeli uspešno sodelovati s starši učencev. Zunanji sodelavci so se lepo uveljavili v svetu šole in pionirskem starešinskem svetu, sedaj pa deluje ra šoli tudi svet staršev, ki so ga izvolili na zboru staršev šole. Letos so učitelji sestavili okvirni načrt vzgojnega in izobraževalnega dela, razredniki pa socialno sliko učencev, ki jim bo pomagala prt sistematičnem vzgojno-izobraževalnem delu. Ravnateljstvo šole je poslalo delovni načrt v obravnavo in dopolnitev samoupravnim organom šole in zboru staršev. To je bilo posebno vzpodbudno za starše, ki doslej niso poznali vsega dela šole. Turistične prospekte, ki so jih razstavili učenci osnovne šole Janka Premrla-Vojka na letošnji razstavi JPI v Slovenskem etnografskem muzeju, bi bilo vredno zaščititi Sola prireja skupne izlete staršev, učencev in učiteljev. Lani »o organizirali šolo za starše, učiteljice pa so prirejale vzgojna predvanja v krajih izven Ptuja. Sola je pred leti dobila nove prostore, zaradi . česar se je tudi delo v njej laže začelo. Danes sprejema šolsko malico 85 odstotkov učencev in prav toliko jih ima tudi topli obrok. Letos so organizirali varstvo otrok zaposlenih staršev, v katerem je So otrok. V šoli so 803 učenci, ki so vključeni v interesne dejavnosti v okviru pionirske in mladinske organizacije. Vzgojitelji pomagajo slabim učencem, odličnjake pa vključujejo v interesne krožke. Učenci so v zadnjih letih prejeli več priznanj in pohvai, kot dobri matematiki in šahisti so zmagali na republiškem prvenstvu, v taboru Sutjeska pa so predstavljali slovenske pionirje v Jajcu. Sodelujejo s pionirji Varaždina in Žužemberka, prihodnje leto pa bo njihov pevski zbor gostoval na Češkem. Na zadnji učiteljski konferenci in na seji sveta staršev so ugotovili, da uspehi učencev niso najboljši. Iskali so tudi vzroke za neuspeh in ugotovili, da je treba pripisati velik dei krivde učnim načrtom, ki preveč obremenjujejo šolarja. Ce hočemo uresničiti tako obširen program, moramo ustvariti boljše pogoje za delo v šoli, pa tudi za delo učencev doma. Otroci, katerih oba starša sta zaposlena, so veliko sami doma in ne najdejo prave vzpodbude za učenje. V sedanjih pogojih pa varstva ni mogoče organizirati. V šoli, čeprav je nova, ni prostora, pa tudi denarja za vzgojitelje ni. Učenci — ponavljalci ne kažejo pravega zanimanja za šolsko delo in mnogokrat ovirajo pri tem celo druge. Uprava šole bo poostrila disciplino šolskega obiska, nekaj primerov pa bo individualno obravnavala s straši. Starši so predlagali, naj bi tudi člani sveta staršev skupaj z učitelji obiskali nekaj družin, ki še slabo sodelujejo s šolo. Starši in učitelji so predlagali marsikaj koristnega za vzgojno delo z mladino v Ptuju. Te predloge bodo posredovali občinski skupščini, upravi kina in staršem n* roditeljskih sestankih. Za ustvarjanje takih odnosov med domom in šolo In za široko razvito samoupravljanje na šoli pa gre pri" znanje predvsem ravnateljici Katici Bračkovi, ki je znala zainteresirati učiteljski kolektiv In starše ter tako pripomogla, da je šola res postala družbena ustanova. A. Žiberna »Koprski vodnjaki« — z razstave na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka doslej vpisani v ljudsko knjižnico, so se prepisali: tu so knjige izbrane nalašč zanje in povrhu vsega še zastonj. Največje zadovoljstvo? — Kadar pridejo tisti otroci brez pravega doma, pa doslej s svojimi prostimi urami niso vedeli kam. Take vzame tudi izven dnevnega reda. zanje posluje knjižnica non-stop. Knjižnica te šole ima poleg svoje odlične urejenosti še neko posebnost: na panoju, prevlečenim s temnozelenim žametom, so razvrščeni bakrorezi, koprski detajli. Na polici med knjigami je značilen koprski vodnjak. Tu imajo vmes svoje spretne prste likovniki. Eestetsko okolje, v katerem knjige resnično živijo. Nemirne, nenehno potujoče. Vsak dan jih »vznemirja« precej šolarjev. Niti naprašiti se ne utegnejo. OTROŠKE RISBE MORAJO POTOVATI — Če zapišete kaj, pišite o šoli in ne o meni — je rekla učiteljica likovnega pouka Elka Omahnova, ki ne mara »zoprnega poveličevanj a ljudi« po časopisih. Pa se je nehote predstavila, ko je mimogrede povedala, da im,a za službo hofo>by (redkost, če pomislimo, da je pri mnogih likovnikih obratno). Vse njeno delo iz- nova na tej šoli, ni prezrla v domačih in tujih časopisih nobenega razpisa za nagradni natečaj. Izdelki učencev te šole »o vzbudili posebno pozornost na letošnji razstavi JPI v slovenskem etnografskem muzeju in seveda, zaslužili nagrado. Koprske prospekte, ki so jih tokrat razstavili, bi bilo treba zaščititi •— so ugotovili strokovnjaki po ogledu te razstave. In spominki, ki jih ne pozabiš, čeprav jih ne dobiš za spomin. Po pravici povedano: zlahka bi se merili z onimi, ki jih razstavljata danes Borec in Dom, Učenci razstavljajo svoje slike v razredih, šolskih hodnikih, knjižnici. Odnašajo jih domov. V vsakem koprskem domu visi katera teh slik. — Tako se kultura kapilarno širi — meni učiteljica Omahnova. In dalje: — Preveč turistično zaspan je današnji Koper. čeprav se mu obeta lepa prihodnost — v turizmu in gospodarstvu. Naši šolarji se morajo zavedati, da izhajajo iz tega, koprskega okolja, spoznati, da sodi turizem med stvari, od katerih bodo živeli. Ostati morajo v mestu in mu nekoč nekaj dati. Naloga šole je, da jih vzgoji med drugim tudi v sposobne turistične delavce. Mestu bodo potrebni kulturno vzgojeni ljudje — vodiči kulturnega turizma. M. Kunej Iz elektrogospodarskega šolskega centra 'v Novi Gorici Z novo delovno halo povečane možnosti pouka EGSC Nova Gorica je po preselitvi iz Cerknega v Novo Gorico (1963) doživel precejšen razmah. Stavba, ki je tedaj obetala, da bo ustrezala vsaj za krajše obdobje 5 do 7 let, je bila že v šolskem letu 1965/66 občutno premajhna. Po 500 do 600 učencev obeh strok (elektro in kovinske), pa še vrsta slušateljev tečajev, se je dobesedno stiskala v sicaf lepih in novih učnih prostori". Vodstvo EGSC Nova Gorica je predlagalo delovnim organizacijam Primorske, ki so zainteresirane, da se tu vzgajajo njihovi delavci, naj bi zbrali sredstva in razširili učni prostor. Dogovor je obveljal in začeli so z delom. Od junija do decembra 1967 je ob dosedanji novi stavbi zrasla nova delovna hala, ki obsega 600 m2 uporabne površine, v njej pa je prostora za 120 učnih mest v eni Izmeni. Investicijska vrednost gradbenih del za to halo je 95 milijonov S-din, okrog 45 mili- Na obisku šolskih ustanov v Pragi (III) INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA ČTK Preden nadaljujem z opisom naših obiskov po šolskih ustanovah Prage, hi rad še povedal o tem in onem iz Prage. Prosti popoldanski čas smo izkoristili za ogled kulturnih znamenitosti Prage. Najprej smo si ogledali Hradčane, ki so najbolj znamenit kulturni spomenik Češke. Na Hradčanih ima svojo rezidenco predsednik države Novot-ny. Če je predsednik države doma, visi na poslopju zastava. Pred vhodom v Hradčane stoji mrtva straža. Natančneje smo si ogledali le cerkev, v kateri so pokopani vladarji Češke. Cerkev so gradili preko 100 let, zato se v njej meša več gradbenih slogov. Zelo lepa so okna iz mozaičnega stekla, ki prikazuje življenje svetnikov. No-trajnost cerkve se je kopala v mavrični svetlobi. Zelo znamenit je sarkofag svetnika Nepomuka, za katerega so porabili več kot eno tono srebra. Kapelo sv. Ljudmile še restavrirajo. V kapeli so .kronali kralje. V največjo dvorano so prihajali vitezi celo na konjih. Eden izmed stranskih vhodov v palačo, kjer je predsednikova rezidenca, je delo našega arhitekta Plečnika. Ker nam je bil čas vedno za petami, nismo utegnili ostati dalj časa. Saj bi samo za natančnejši ogled Hradčanov potrebovali ves dan. Na povratku iz Hradčanov smo si ogledali še Zlato uličko, v kateri so imeli svoje delavnice alkimisti. Hišice v tej ulički so majhne in spominjajo na Disneyevo deželo. V teh hišicah so filatelija, starinama in knjigarna otroške literature. Muzejsko sta urejeni dve hišici. V eni je zgodovinski opis o naskoku te ulice, ljudeh, ki so tu stanovali ter pravicah, ki so jih imeli. V drugi hišici je prikazan alkimistični laboratorij. Sedaj pa še nekaj vtisov iz praških ulic. Že. ob prihodu na Češko so vzbudile našo pozornost slike maturantov vseh šol druge stopnje. Na Češkem je namreč ta običaj, da predstavijo javnosti mlado generacijo, ki stopa v življenje. Poleg slik maturantov so med njimi slike njihovih razrednikov in ravnateljev šol. To se mi zdi zelo dober način predstaviti Javnosti tudi delo prosvetnih delavcev. Morda bi se kaj takega poleg tradicionalnih sprevodov maturantov, ki so že precej zastarela zadeva, tudi pri nas dobro obneslo. Ker smo namenjeni pravzaprav na obisk v industrijsko šolo, še nekaj besedi o industriji na Češkem. Celotno gospodarstvo Češke je orientirano na trgovanje na vzhodnem tržišču v sklopu SEV. Na Češkem je že izvedena delitev dela med vzhodnimi državami. Odnos med industrijo ter držav- no blagajno je že vnaprej trdno določen. Delo poteka po letnem planu. Od izkupička odvajajo 70 odstotkov v državno blagajno, 30 odstotkov ostane podjetju. Ce se dogodi, da podjetje ni moglo izpolniti letnega plana, mora vseeno odvesti državi 70 odstotkov po prvotnem planu. V primeru, da podjetje nima denarja, si ga lahko izposodi v banki. Ko pa banka ustavi vse kredite, gre podjetje v konkurs. Do tega pa pride le redko. V slučaju, da podjetje preseže proizvodni plan, se presežek med podjetjem in državo deli po drugačnem ključu, da ostane podjetju več kot 30 odstotkov presežka. Takoj po vojni je industrija sama kvalificirala delavce. Danes pa ima to pravico le šola. Šola, katero smo si ogledali, spada pod združeno podjetje ČTK, ki se je prej imenovalo Tatra. To podjetje združuje več tovarn, ki izdelujejo vse vrste vozil. Na tej šoli se šolaj0 bodoči strojniki, avtoličarji in avtoelektričarji. Učni načrt za to šolo in ostale industrijske šole izdela akademija znanosti ob sodelovanju podjetja, za katerega šola vzgaja kadre. Tako Izdelan učni načrt mora potrditi še ministrstvo za prosveto. Od tujih jezikov je na takih šolah obvezna le ruščina, ostale jezike pa se učenci lahko učijo v krožkih. Teh učencev, ki bi se prostovoljno učili še en tuj jezik, je zelo malo. Pouk na šoli je organiziran v dveh izmenah, tako da je ves teden del učencev pri praktičnem pouku v delavnicah tovarne, drugi del učencev pa ima teoretični pouk v šoli. Šolanje za navedene poklice traja štiri leta. V prvem letniku imajo enotni program. Razmerje med teorijo in prakso se vsako leto spreminja v prid praktičnega pouka. Tako imajo v 4. letniku še 6 ur teorije in 36 ur prakse. Učenci imajo v počitnicah enomesečno prakso. Šola je precej zahtevna, saj učenci, ki so imeli v osnovni šoli zadostno iz matematike, ne morejo napredovati. Poleg štiriletnih industrijskih šol majo tudi petletne. Po petem letniku opravljajo maturo in pridobe pravico za vpis na visoko šolo. Vpis za to industrijsko šolo izvede podjetje ČTK, ker pač ' po šolanju postanejo njihovi delavci. Praktični del pouka financira podjetje, teoretičnega pa država. Med osebnimi dohodki učiteljev teoretičnega in praktičnega pouka ni razlik. Izdelki, ki jih učenci Izdelajo pri praktičnem pouku, so last tovarne in so nekaka kompenzacija za sredstva, ki jih vlaga tovarna v tovrstno šolstvo. Učitelji praktičnega pouka so inženirji ali tehniki. Sam poklic učitelja praktičnega pouka ni mikaven, posebno za starejše ne. Zanj se odločajo mlajši tehniki ali inženirji, če ne najdejo boljšega delovnega mesta. Tehnični kader že na kadrovskih šolah usposabljajo za poučevanje; vsi morajo opravljati tudi izpit iz pedagogike. Učitelji praktičnega pouka imajo 44 ur tedenske obveznosti in imajo dve soboti v mesecu prosti. Učna obveznost učiteljev teoretičnega dela pouka je 21 ur na teden. Na hitro smo si ogledali še obrat za montažo tramvajev, katere izdelujejo večinoma za izvoz. Sama šola ni prav nič posebnega, kakor tudi delavnice ne. Vendar smo se tudi tu nekaj naučili. V učnih načrtih ne sme vladati zmeda, načrti morajo biti dobro strokovno pripravljeni ter prirejeni za resnične potrebe podjetja. Na take šole sprejemajo le boljše učence, ne pa tako kot pri nas, da se v take šole zatekajo le šibkejši učenci. Financiranje teh šol je zadovoljivo rešeno in si z tem ne belijo glave kot pri nas. S tako organizacijo strokovnega šolstva je pričakovati tudi velike uspehe v industriji. Podobna pota bo moralo ubrati tudi naše strokovno šolstvo, če hoče priti iz zagate, v katero je zašlo. A. Korene .ionov S-din pa je vredna oprema, -ki jo prav sedaj montirajo v novi objekt. Izdelan je načrt, po katerem je predvideno, da bi dogradili še en objekt, podaljšek t® hale. Dograjena hala bo dokončno opremljena v začetku januarja 1968. Četudi je dograjena le prva polovica tega prostora, je le-ta zgrajena tako, da povsem omogoča normalen pouk in delo. Tako je postavljena tudi oprema. Prav gotovo je pomemben prihranek tudi to, da učenci elektro stroke te šole pod svojim strokovnim vodstvom sami pomagajo pd ; gradnji. . S tem, ko so preselili praktiČ- j ni pouk kovinarske šole iz pritlič' | ja sedanjega objekta v novo halo, so pridobili potreben prostor za pouk učencev elektro šole. Tu b<> | že takoj v začetku leta opremlja', na Velika pogonska hala s stroji za istosmemi in izmenični tok tef z drugimi električnimi napravami ki so za pouk potrebne. Kolikšnega pomena je ta pri' dobitev, naj nazorneje prikažem0 s podatki. V letošnjem šolske11’ letu je v tem zavodu: — učencev za elektrogospodarstvo 180 — učencev elektro stroke za ostalo industrijo 60 — učencev kovinarske stroke 360 ___ učencev skupaj 600 i Nova delovna hala bo labK0 že v prihodnjem šolskem lel*J sprejela večje število učencev zavod. V tej hali je strojni pai^' kalilnica, kovačnica, varilni0^ orodjarna ter ena učilnica za novni praktični pouk in dve učv niči za kombiniran pouk teorij* — praksa. Sodobno bo urejena opremljena tudi pogonska hala dosedanjem objektu šolske s ta v be, ki bo prirejena za pouk elektro stroki. To je bil trdi d*' men vseh tistih delovnih orgaJ1* zacij, ki so prispevale denar ^ gradnjo novega objekta. Takšno sodelovanje med vodnjo in učnim zavodom je dri kaz in potrditev pravilnosti stabjJ vseh tistih, ki se zavzemajo ^ skupni nastop, za sodelovafi proizvodnje s šolstvom, ki pojimj jejo to dvoje kot celoto, C. Z. ^ Dobra organizacija pouka v šolah radgonske občine PEDAGOŠKI POGOVORI Dobre organizacijske in vsebinske priprave, pridobljene na seminarjih in tečajih v počitnicah, so omogočile že v začetku šolskega leta nemoten -»n razgiban potek šolskega dela na vseh šolah radgonske občine, kar bo nedvomno vplivalo tudi na dober učni uspeh. Le v Spodnji Ščavnici so zaradi obnovitvenih del na šoli pričeli s poukom šele 21. septembra, vendar šestih osnovnih šolah 145 učiteljev bodo zamujeni čas med letom nadomestili. Večina šol je letos bolj močno organizirala obvezno dodatno pomoč za učence, ki so napredovali z negativno oceno; zlasti se to čuti na šolah v Apačah in pri Negovi. Število učencev, ki so deležni obvezne dodatne pomoči, je letos naraslo od lanskih lil na 152 učencev. Medtem ko je lanski obisk pri dodatni pomoči znašat 65 odstotkov, pričakujejo letos 100-odstotno Udeležbo, kar zagotavlja tudi zboljšanje učnih uspehov. Zaradi nove določbe, ki zahteva' v razredu največ 36 učencev, je letos v radgonski občini 6 oddelkov več kakor lani. To novo določilo so upoštevale vse šole v občini, le v Negovi imajo zaradi stvarnih razlogov 10, namesto 12 oddelkov, se pravi, da imajo v dveh oddelkih več kakor 36 učencev. Težave VPRAŠANJE: Učni načrt za osnovne šole razmejuje snov na dva dela. Po mnenju nekaterih pedagogov je snov za prva štiri ukom. Reakcija pedagogov — teoretikov in praktikov — nam je še v svežem spominu. Spominjamo pa se tudi, da je bil v tistih problema so v raznih deželah različne. V vzhodnih deželah začnejo s predmetnim poukom v petem razredu in kolikor mi je zna-leta prenizko postavljena, prema- no, je tudi njihova šola zlasti na letih problem prehoda iz razred-lo zahtevna. Menijo, da je prav stopnji predmetnega pouka dokaj nega pouka (iz štirirazredne zaradi tega prehod v višje razre- zahtevna, njeni rezultati pa so de osnovne šole tako težak. Če ga obveznega šolanja vrtec, ki je praktično je temu res tako, zakaj je potem v nižjih razredih osnovne šole potrebnih toliko učencev dodatne pomoči, od kod neznanje branja, sproščenega izražanja itd? ODGOVOR: Vprašanje je zastavljeno tako. da bi morali v daljši razpravi obdelati in razčistiti vrsto pojmov, problemov, stališč in pogledov, če bi hoteli nanj odgovoriti strokovno neopo- prvo šolsko leto — prehod iz družinskega v šolsko življenje. Nato imajo' šest let razrednega pouka in šele v sedmem razredu prehajajo na predmetni pouk. Pri nas smo v prvih letih po osvoboditvi imeli v prvih štirih razredih razredni pouk, nato pa smo ostro prešli v sistematični predmetni pouk (nižja gimnazi- os- novne šole) v predmetni pouk (v nižjo gimnazijo izredno oster. Z rejormo smo skušali stanje popraviti zlasti s tem, da smo v obvezno šolanje združili do tedaj raztrgani obvezni šoli (osnovno šolo In nižjo gimnazijo) ter s tem, da smo predmetni in učni načrt skušali Zliti v' nedeljivo celoto. Razen tega smo razširili razredni pouk še na peti razred s tem, da je peti razred postal prehodili razred (prehod iz raz- Na šestih osnovnih šolah jeseniške ob C me JŽOUČU j e Ho ll£ i- učencev Težave so naslonile tudi m u . ~ .. .. . , . ^ &... „., u.a.i ^ u. \ tel jev. Največ (40) jih je na šoli Soli v vidrou ob Ščavnici, kjer bi mo- TeF?° in dodelano. V naši rubriki 30..). Ze v tretjem razredu pa smo rednega v predmetni pouk). „ .. V*- ■_ . , f-11J .IT m 0*1 T*/-.T.lr- TT 4 — 1___ T_ Y 1H n lA d Q fl'YYl d tims-rovi d c*or>»trt/-idn'ir\n.iA K’ 7']') / r» OM'Vne n r! nrt nr,-Y\»i ^ n, J, „, 1_ .. m . 7- j.____ .... • \i ‘• Prežihov v orane« na Jesenicah, najmanj (12) pa v Mojstrani. Večina učiteljev je razmeroma mladih, saj jih je kar 41 starih od 19 do 25 let. Prevladujejo ženske, ki jih je 98, moških pa le 47. Po strokovni izobrazbi je največ učiteljev (75), 28 je učiteljev za predmetni pouk, 11 profesorjev, 7 učiteljev tehničnega pouka in telesne vzgoje, 13 absolventov višjih šol, 7 absolventov visokih šol in štirje z »-drugo izobrazbo«. B. B. rali uvesti pouk v treh izmenah, če bi se hoteli držati novega normativa števila učencev v posameznih oddelkih. kar pa je spričo razprostranosti šolskega okoliša skoraj nemogoče izvajati. V radgonski občini je letos na vseh šolah 109 oddelkov z 2900 učenci. Kadrovska zasedba je iz leta v leto boljša. Letos poučuje na vseh osnovnih šolah 138 učiteljev, od teh je 18 predmetnih, kar je za vse šole premalo. Po vsej verjetnosti se bo to število med letom povečalo. Največ lahko samo površno spregovorimo o nekaterih in še to bolj laič-no-pedagoško, kakor dognano. Po vsem svetu gradijo oziroma sestavljajo učne načrte na osnovi pedagoških, psiholoških in drugih teoretičnih spoznanj ter šolsko-pedagoške prakse. Tudi pri nas je bilo doslej tako in je v osnovi zgrešeno gledati učni načrt za osnovno šolo z vidika kljub razrednemu pouku in v Kljub temu pa je problem nasprotju z vsemi dotedanjimi prehoda iz razrednega v pred-pedagoškimi in psihološkimi ugo- meni pouk ostal odpra še nada-tovitvami praktično začeli vsaj Ije, četudi v nekoliko milejši obda neke mere s predmetnim po- liki. Vedeti moramo tudi, da po-V večini zahodnih dežel pa vlada doben problem obstaja v različ-prepričanje, da je iz pedagoških nih variantah povsod po svetu, in psiholoških razlogov treba raz- Toda — in to je važno — marsikje ra2mCJ’e.n0sti n“ ^a dela. Nekaj zanimivo je, da je tudi potreba po dodatni pomoči iz teh predmetov nai-večja. IVAN KOVIC •M..................................................................................... Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE FINKO TOMAŽIČ KOPRU rapisuje prosto delovno mesto za: učitelja zemljepisa in učitelja biologije in kemije Pogoj: PRU ali P s strokovnim izpitom. Sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s 1. II. 1968, Razpis velja do 25. XII. 1967. V i Pobratimstvo UPZ »Emil Adamič« — Ludovy spevo-kol učitelov slovenska Slovaški učiteljski moški pevski zbor v Zilini se je na svoj dvajsetletni jubilej temeljito pripravil. Število zastopnikov raznih kulturnih in družbenih organizacij ter madžarska, bolgarska in naša delegacija so bili do-^az, kakšen pomen prida ja njihova družba prizadevanju učiteljstva za t^ast slovaške pevske kulture. Tam deluje kar devet učiteljskih pevskih zborov, med njimi so štirje mešani. Na slovaških cestah, ki jih bodo večinoma modernizirali do 1970. leta, je videti malo osebnih avtomobilov. Tudi iz tega-bi se dalo sklepati, da S« precinost kulturnim dobrinam Pred osebno rastla z petdesetih krajih Slovenije, deluje članstvo I/SUS-a povsod na Slovaškem. Vsak član zbora je prejel lepo bronasto plaketo, ki ga bo pozneje v življenju, moraa tudi osamljenega, spominjala na skupne ideale in prijetne čase, ki jih je preživel med sovrstniki žlahtnega kova, med pevci. Članica bratislavske opere, soproga zborovega umetniškega vodje in dirigenta dr. Klime, je zapela nekaj velikih arij. Ob tem smo čutili, kako njihovi eminentni umetniki radi sodelujejo v 'amaterskih zborih. S svojim deležem na amaterskem področju dvigajo svoj ugled in žanjejo zato blagajno. Dežela je po- tudi priznanja družbeno političnih err negovanimi gozdovi in na ganizacij. Večina njihovih pomemb- nih umetnikov sodeluje v ljubitelj škili S?Ve sPOSObnOSti ustrezno drvižingh, Ker, ye,,.da le tako raste stematieno razvijamo. To spiošna narodova kultura. vzorno urejenih njivah je veliko po-1.1 edelskih strojev. Šolska mladina je ta čas nakladala krompir. To je bil brigadni dan razredov ali šole. Kljub takemu delu, ki utruja šibke roke, pa je pisava šolarjev kaligrafska, kar jih Zbor stvo pa razna ter diplome. Zvrstilo se je kakih pet-dajejo prednost kulturnim priredit-najst govornikov, zato je prireditev trajala dobre tri ure. Zopet dokaz, kako cenijo taka prizadevanja. Ko je stopila na oder naša delegacija, jo je občinstvo stoje frenetično Pozdravilo,' zbor pa ji je zapel »Oj more duboko«. Pevci ne morejo po pa v njem najbrž ni v redu, če je koncipiran tako, da daje takšen vtis, ali da je takšna trditev utemeljena. To se je, ali bi se lahko zgodilo, če bi ga sestavljali enostransko: predvsem strokovnjaki za posamezna področja, ali predvsem samo pedagogi-teo-retiki ali praktiki razrednega in predmetnega pouka, pa tudi, če bi bile preveč upoštevane le nekatere. osnove za sestavo načrta. Sodim, da vsaj do neke merelah-ko pri obravnavi našega učnega načrta govorimo o premajhnem upoštevanju pedagoških, psiholp- jf ških in drugih teoretičnih spoznanj, ker — bodimo si odkriti ■— znanstvenih raziskav, ki bi nam dale eksaktne odgovore na številna vprašanja —- 'nimamo. Prav zaradi tega so sest avl jalci njbrž v preveliki meri morali graditi zlasti na izkustvih, tj. nd šolsko-pedagoški praksi in s strokovnjaki za posamezna področja ■—- torej do neke mere enostransko. Zdaj pa k samemu vprašanju. Znano je, da se mnenja samih pedagogov, pa tudi psihologov — oboji bi morali imeti pri sestavljanju in vrednotenju učnih načrtov za osnovno šolo krepko besedo — v vprašanju zahtevnosti za prva štiri leta osnovnega šolanja čestokrat razhajajo. Nekateri menijo, da zmore otrok v prvih letih šolanja in tudi v predšolskih letih mnogo več, kakor smo mislili doslej, če seveda nje- in si-' . , ■ ■..— v doka- ,i . ,...- ------ -- kaj je zujejo tudi poedini eksperimenti & zPa°“i’ p^emenUejši'iblagor eksperimentatorji. DrlgiZ so ^ . , , , - Budi! prepričani, da današnja šola po- navdaia s smislom za lepoto. Naša delegacija je obiskala nekaj stavlja otroku prevelike zahteve b-i s-s-jsk srw» frsajsfsajs&a-K *" —» to zbor osnovne šole! desetletke iz Turzovke na poljski meji. Le-ta je poklonil svpjemu gostitelju — zboru osnovne šole Valentina Vodnika kip Marine, slovaške legendarne deklice, kot je pri nas lepa Vida. Letos je v Ljubljani že pel zbor iz Hužombero-ka. Tako se sedaj začenja medseboj-izmenjava mladinskih pevskih da je njeno delo z otrokom s pedagoškega in psihološkega vidika neustrezno ali vsaj pomanjkljivo. Zelo veliko je razprav in raz- Slška prihodnosti, ki je v Arhangelsku (ZSSR) že sedanjost: robot vodi otroka skozi mestni vrvež redni pouk zadržati čim dalje, ga rešujejo in je mnogo V ZDA npr. obiskujejo vsi učen- rešljiv, kot pri nas ci eno leto pred začetkom redne- laže zabiti svojega prvega gostovanja .pri zborov, kar bo še pospešilo zbližanje. nas in koncertov ob slovenski obali. Zato so bili največ prisrčnosti deležni naši delegati. To nas je spomnilo na leta pred vojno. Mesto Olomouc se je zbudilo v. zastavah, ko je 1930. naš zbor prvič gostoval na Češkoslovaškem. Sedaj sta se zbpra pobratila in V 13 jeseniških šolah ^ 4828 učencev V naseljih jeseniške občine je S tem začenja nag zbor povezavo naše pevske mladine na mednarodnem torišču. Ker nastopajo na celjskem mladinskem festivalu In tekmujejo tudi tuji zbori, bo ta način povezave še bolj razširil spoznavanje mladin-. skega petja, saj ne bo vezano na naš predsednik Stane Stanič je zboru termine in ne bo imelo značaja tek-slovaških učiteljev podelil naš srebr- movanja.'To. bi bila širša osnova za hi častni znak. Tako so že tradicio- razvoj mladinske glasbe, nalne vezi postale še trdnejše. Ker Spričo take prisrčnosti in pomembne tudi jezikovno med seboj lahko nosti srečanja za medsebojno so delo- rl ’ *“ ^ u ul inv jc razumemo, je še posebno zažarela vanje, ki smo ga z gostovanjem slo- •se'aeTn popolnih osemletk, giimia-Prisrčnost ob StanCičevem govoru: Med vaških učiteljev in našim na Slova- kija, industrijska in srednieteh-drugim je poudaril, da smo že v dav- škem obnovili po osvoboditvi, smo po- nična šolo šol-, nih časih imeli podobna gibanja, vabili L’SUS (Ludovy spevikol uči- *? , S01a’ S0l‘l za zdravstvene kmečke upore. Slovaškega vodjo Ja- telov slovenska) na jubilejni koncert ueiavce, gospodinjska in nižja rebra, našega 1970 ob petinštirldesetletniel našega glasbena šola. V vseh šolah je bilo "b0vazlatem slovaškem jutru, ko smo ^koncu ietošnjega šolskega leta brzelf skozi mlado žito, se nam je oddelkov s 4328 učenci (2422 vpletla misel ob brnenju kombajnov, deklet im 2406 fantov). V minulem kako je slovanstvo nerazdvojno. Tudi šolskem letu so imele uvodna pesem slavnostnega koncerta nneie Učnih pogledov tudi ob problemu pozabiti, da so razmeroma zelo razrednega in predmetnega pou- dobri tudi pogoji, v katerih dela-ka ter prehoda iz razrednega v zlasti materialni predmetni pouk. Rešitve tega zelo dobri. (Pri tem ne smemo Naše vprašanje govori konkretno o premajhni zahtevnosti v prvih štirih letih (na stopnji raz-in kadrovski!), rednega pouka), pa dalje sprašuje: zakaj je v nižjih razredih os-nojvne šole potrebnih toliko učen-------------------cev dodatne pomoči, odkod neznanje branja, sproščenega izra- ■___, „ _ žanja itd. Pred časom sem v »So* je podružnična šola v Planini pod dobni pedagogiki« pisal o prob-uciico, v katero je bilo letos vpi- lematiki napredovanja učencev v samih premalo otrok. B. B. nošika so obesili za Gubca ipa »kronali«. Velja omeniti, da je zbor, ki šteje 60 pevcev, povabil na sprejem oziro-nia banket po koncertu v eni velikih dvoran novega kulturnega doma 200 ljudi. V tem se zrcali upoštevanje javnosti za zborova prizadevanja in delo. Enako kakor živi naše v več kot jeseniške bila: »Vse slavjansko, vse«. Stanislav Žbogar osemletke še pet šol — podružnic, krajini, sem omenil tudi od katerih so letos eno ukinili. To Sestanek učiteljev slovenskih in italijanskih obmejnih šol Ko sem v zadnji štetf. Pro^v, delavca poročal o šolah v tarčen-skem okraju v Furlaniji-Julijski medse- bojne stike teh šol. Tako je bil že prvi sestanek začetkom decembra v Tarčentu z italijanskimi didaktičnimi ravnatelji na eni in med ravnateljem osn. šole Bovec, tov. Uršičem, z ravnateljem osn. šole Kobarida tov. Rutarjem in Pjroif.Carisini, ravnateljico na Goriškem, ki je ekspertinja šolskih sistemov tako italijanskega, kakor slovenskega. Sestanek je bil v okviru pobude njihovega »furlanskega di-daktndčnega delovanja«, ki združuje didaktične ravnatelje in nadzornike in hoče izmenjavati izkušnje na pedagoškem področju s Koroško in Slovenijo. Napovedani so 3 sestanki v Furlaniji, na . Koroškem in v Sloveniji. Hkrati bodo priredili razstavo knjig in šolskih nalog. S. S. . Osnovna šola Slogo vel rat ; pišu je prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk Na proslavi 20-letnega jubileja slovaškega učiteljskega pevskega zbora v Žilini je bil UPZ »Emil Adamič« prav posebno prisrčno sprejet za dolčen čas. Pogoj: učitelj' razrednega ■ . pouka. ; Prijave sprejema razpisna ■ • komisija do 31. decembra 1967. j • : osnovni šoli. Med drugim sem navedel kot osnovne vzroke tudi slabe materialne pogoje zd delo naših šol. neurejeno oziroma prešibko mrežo posebnih šol za^ duševno nerazvito in prizadeto mladino. pomanjkanje prostorov in drugih pogojev za vključevanje mladine v predšolske zavode, v celodnevno bivanje učencev itd. Med zelo tehtne razloge za stanje, kakršno je in zaradi katerega se kaže nerazveseljiva podoba v okviru samega vprašanja, pa moramo vsekakor posebej šteti tudi problem učitelja: njegove ne samo strokovne, temveč v prvi vrsti pedagoško-psihološke in metodične usposobljenosti za dalo v osnovni šoli. Vse analize, študije in druge oblike zbiranja gradiva za kompleksno vrednotenje vzgojno-izobraževalnih rezultatov naših osnovnih šol nam vedno ostreje kažejo, da bomo morali prav vzgoji in izobrazbi tj. usposoblejnosti bodočih učiteljev za njihovo poklicno, pedagoško delo posvečati mnogo več skrbi, kakor je bilo to doslej. Če kje, smo poleg materialno-finanč-nih pogojev v vseh naših šolah, posebej tudi v osnovnih šolah de-ficitni prav v kadrih — v učitelju. Za osnovno šolo pa velja v dvojni meri, da mora biti učitelj ustrezno usposobljen za svoje poklicno delo, tj. za delo z osnovnošolskim učencem. Z drugimi besedami: ni dovolj samo še tako dobra in visoka strokovna izobrazba temveč tudi kar najboljša pedagoška usposobljenost za delo z otrokom v osnovni šoli. Lahko bi še in še naštevali in nizali vzroke ob problemu, Jji ga odpira vprašanje. Toda, če bomo uspeli odstraniti ali. vsaj omiliti te, ki smo jih navedli, najbrž problem ne bo več problem, V. C. Za večjo varnost naših otrok • Statistične ugotovitve, ki jih • občasno objavlja dnevno časo-| pasje soglašajo s tem, da šte-j vilo motoriziranih vozil (na i svetu je že nad 100,000.000 av- i tomobilov!) in promet nenehno ; naraščata. Eksplozija motorizacije je po II. svetovni vojni zajela tudi našo državo, posebej še Slovenijo, ki je ena izmed prometno najbolj razvitih dežel v naši republiki. Žal ima ta pozitivni pojav tudi negativne posledice, ki se kažejo zlasti v tem, da je med žrtvami prometnih nesreč visok odstotek otrok in mladine (predšolski otroci 60 odstotkov, šoloobvezni otroci 30 odstotkov), kar nas boleče opozarja na vse večji pomen in potrebo temeljitega in načrtnega izvajanja prometne vzgoje v vseh naših osnovnih šolah. Prometna vzgoja je vsekakor najbolj prikladna ža to, da seznanja učence s prometnimi predpisi, da bi se na podlagi poznavanja teh mogli varneje in pravilneje gibati na ulicah, cestah in križiščih, bodisi v mestu ali na deželi, kot pešci in vozniki ustreznih vozil. Prepričani smo, da bi vsi starši in vsi učitelji brez izjeme radi naučili otroke vsega, kar bi ti morali vedeti s področja prometne vzgoje, vendar zaradi določenih okoliščin mnogokrat niti sami ne obvladajo potrebnih dejstev, katera naj bi posredovali razvijajočemu se otroku. To stisko je kaj kmalu registrirala tudi Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije, ki je iz človekoljubnih vzgibov in kot najbolj poklicana objavila že dve brošuri s tega področja: »Prometna vzgoja v osnovni šoli« Ljubljana, 1963) in »Predšolski otrok v prometu« (Ljubljana, 1965). Po teh, razmeror ma skromnih, čeprav hvalevrednih poskusih, je letos napravila odločen korak naprej in izdala strokovno in metodično skrbno pripravljeno knjižico z naslovom »OTROCI V PROMETU«, ki sta jo napisala strokovnjaka, pedagoška svetovalca Zavoda za šolstvo SRS Vinko Kno! in Edi Serpan. Delo sta razdelila na devtet, med seboj logično povezanih poglavij (otrok — pešec, kolesarji v prometu, odnosi, med ljudmi v prometu, hitrost odziva in ukrepanje mladine na slušne in vidne dražljaje, vaje in igre, cesta, vrste javnih cest, vozila, okvirna pravila družine pionirjev prometnikov), kjer bo prizadevni učitelj našel dovolj gradiva za nazorno in uspešno realizacijo učno-vzgojnih smotrov' prometne vzgoje. Bogato ilustrirano knjižico (posebej naj opozorimo na prilogo »Prometni znaki«, ki vsebuje 74, morda nekoliko premajhnih, sličic v barvah) je v 30.C00 izvodih z velikim razumevanjem in pravcatim entu-ziazmom založila Mladinska knjiga v Ljubljani. Javno pohvalo je treba izreči tudi petim delovnim organizacijam (»Astra«, »Saturnus«, »Slovenija-avto«, »Teh-no-Impex« in Zavarovalnica v Piranu), ki so se žal edine med mnogimi, vabljenimi odzvale prošnji za finančno pomoč in prispevale svoj denrani delež za tisk jn bogato notranjo opremo knjige. Znano je namreč. da se temu humanemu pozivu v prid zaščiti življenj naših otrok niso odzvala celo nekatera podjetja, za katera nikakor ne bi mogli reči, da jim je prometna dejavnost tuja, saj pomeni osnovni in nemajhni vir njihovega zaslužka ... Knjižica »OTROCI V PROMETU« ima izrazit preventivni in velik učno-vzgojni pomen. Ker za otroke tudi v večjih mestih Slovenije še nimamo zgrajenih posebnih av-todromov s cestami, prometnimi znaki in semaforji, kjer bi se otroci kot šoferji ličnih avtomobilčkov praktično učili prometnih predpisov (do česar bo v enem izmed naslednjih desetletij gotovo prišlo), tembolj pozdravljamo izid obravnavane knjige, brez katere, naj bi ne bito nobene šole pa tudi noben družine, kjer dora-ščajo naši otroci. Zaradi velike vzgojne in praktične vrednosti knjižice »Otroci v prometu« jo je republiški sekretariat za prosveto in kulturo priporočil kot pripomoček za prometno vzgojo v osnovni šoli. VIATOR M.Zgomk: VAJE IZ GEOGRAFIJE Pionirski film 1967 V oktobrti in novembru so drug za drugim prišli na knjižni trg trije zvezki Vaj iz geografije, ki jih je sestavil prof. Mavricij Zgonik, izdal pa jih je Zavod za šolstvo SRS. Risbe je izdelal kartograf'Peter Svetik, vaje je založila Mladinska knjiga, natisnila P4 jih je tiskarna ČP Mariborski tisk. ' Nove Vaje iz geografije so prvi primer te vrste med učnimi pripomočki za pouk geografije na slovenskih šolah. Na^rvatskih in stkskih osnovnih šolah uporabljajo podobne »-geogiraifeke bilježni-ce«, oziroma »radne sveske« že metodike pouka. Nove Vaje iz geografije bodo v veliki meri nadomestile dosedanje risanje učencev pri pouku in v oblaki domačih nalog. Risan je na šolski tabli je bilo že doslej redek pojav pri geografski uri, čeprav ima preprosta in dobro izdelana risba ali skica veliko funkcionalno vrednost prav zato, ker raste oib primerni razlagi učencem pred očmi. Res je, da je mogoče izdelati med učnim procesom na tabli le najpreprostejše risbe, zvečine le kon-turne skice, ki so v zvezi z občimi geografskimi pojmi. Risbe z regionalno kartografsko vsebino so za koncept vaj kot tudi prireditev p&šdmeznih tein so graijeril jm%-mišljeno, grafične predloge in pristavljena vprašanja so prirejena smotrno in skladno tako, da učitelj ne bo imel težkega dela. ko bo dajal učencem navodila za reševanje posameznih nalog. Pomembna prednost novih vaj je že v sami kartografski in vsebinski zasnovi. Mehanično prerisovanje kartografske osnove, s katerim so učenci izgubljali največ časa. bo z novimi vijami odpadlo. Karte, prerezi, grafikon-ske in diagramske opore in tabelarne razpredelnice so preteh- Primer vaje iz geografije: »Švica najbolj alpska in celinska država« nekaj let, še prej pa^sgjih začeli Uvaijatrv Bosditaih evropskih državah. Sprva so uporabljali take vaje predvsem na prvi,stopnji osnovne šole, kjer so učaiiei še bolj potrebni grafične opore pri izdelavi domačih in šolskih nalog z zemljepisno vsebino. Ponekod je to novo učilo že skoraj izrinilo klasične učbenike in se čedalje bolj uveljavlja tudi na predmetni stopnji pouka, celo na srednjih šolah. Tudi za naše gimnazije so že izdelane vaje iz geografije, čakamo le še tiskamo, kdaj jih bo natisnila in poslala šolam. Vaje iz geografije za osnovno šolo so prišle na svetlo predvsem po prizadevanju avtorja prof. M. Zgonika. Sam je sestavil za vaje načrt grafične vsebine m spremnega besedila, njegova je tudi knjižica z navodili glede pravilne rabe vaj in pa zamisel, naj bi vaje uporabljali kot šolske zvezke, naloge pa naj bi postale sestavni del zemljepisnega pouka. Avtor je predložil načrt geografskih vaj že 1. 1965 na zborovanju slovenskih geografov v Novi Gorici, nato pa je odbral vaje, ki so sedaj natisnjene. Ta dolga priprava vaj dokazuje, da se je oprijel avtor njihove sestave z veliko mero odgovornolsiti, skrbno in pretehtano delo potrjujejo tudi vsi trije zvezki, ki so sedaj pred nami. O tem, če so Vaje iz geografije potrebne, ne bi kazalo razpravljati. Grafično ponazarjanje pri zemljepisnem pouku je že skoraj tako staro kot pouk sam. Risanje na tabli, v učenčevem zvezku, slike in risbe v učbenikih in atlantih, vse to so že davno uveljavljene sestavine geografske [ Iz Samopomoči Redna obvestila za naše člane bomo objavili v prvi januarski številki Prosvetnega delavca, namesto v zadnji letošnji številki. učitelja vedno kočljiv oreh, tudi če sb dobro pripravljene in generalizirane. Učenci zvečine radi izdelujejo »■ kartografse naloge« tako v šoli kot doma. Vestnejši in pa tisti učenci, ki imaijo več risarskega daru. Izdelajo pogosto celo popolnejšo ali vsaj pestrejšo risbo, kot jo je predmetni učitelj naročil. Vendar je bilo in je še te vrste grafičnega ponazarjanja v naših šolah včasih preveč, še večkrat pa premalo. Preveč v primerih, če učitelj od ure do ure daje take domače zemljepisne naloge in zahteva v njih le nekakšno reprodukcijo kart iz atlasa ali iz prilog učbenikih. Prav gotovo pomeni določeno prednost, če izdela učenec sam celotno nalogo, vendar imajo majhno didaktično vrednost vaje, ki zahtevajo od učencev le mehanično prerisava-nje geografskih osnov brez posebnih vprašanj, ob katerih naj bi učer>fic pokazal sposobnost geografskih problemov. Razen tega terja pogostno izdelovanje celotnih fir obsežnih kartografskih nalog tudi mnogo časa. Marsikje je splet risarskih vaj pri geografskem pouku premalo, posebno še, če nima učitelj posebnega smisla za nazorno posredovanje geografskega učiva. Nove Vaje iz geografije bodo v tem pogledu pomagale k večji enotnosti pri geografskem pouku na naših šolah. Vendar ni v tem njihov pravi smisel in namen Avtor sam pripominja v spremnih navodilih, da niso prav vse vaje obvezne. Učitelji lahko posamezne vaje, ki se jim bodo zdele preveč, zahtevne, izpuste ali jih nadomestijo s svojimi. Vaje potemtakem ne vsiljujejo šolam nekega informativnega metodičnega postopka, ampak puščajo učiteljem geografije dovolj iniciative, da uveljavijo svoje zamisli. Pravi smisel Zgonikovih geografskih vaj je v njihovi smotrni urejenosti in prilagoditvi delovnemu proirrnrou geografskega pouka na osnovni šoli. Celotni Paberki »Tu je ... vprašanje VZGOJE IN SOLSTVA. Mislim, da lahko tudi tu rerniki doprinesejo znaten delež za splošno blaginjo skupnosti. Večji prostor svobode potrebujejo vsi člani katoliške skupnosti, ne samo kier« (dr. Šeper). — Kolikor avtorji mislijo pri lem na enakopravnost mladine v šoli ne glede na to, aii obiskuje verouk ali ne, na svobodo verskega pouka, na administrativno ali drugačno zapostavljanje religioznih prosvetnih delavcev, se z njim strinjamo in hkrati ugotavljamo, da vse to že dolgo ni več sporno vprašanje. Zato ne vemo, na kaj opira dr. Šeper svoje izjave: »Upravičeno upamo, da bodo pristojni organi storili ustrezne napore, da se ne bodo več ponovili primeri preprečevanja otrokom in mladini, da obiskuje verouk ali pa da se jih zaradi tega ponižuje.« Prav tako so tudi nam znani primeri, ki jih nadalje omenja dr. Seper, namreč da nekateri religiozni prosvetni delavci skrivajo svoje versko prepričanje in se tudi sicer ponašajo tako, kot da bi lahko imeli posledice, če bi sodelovali v religiozni praksi. Seveda moramo takoj dodati (in tu se z dr. Šeperjem odločno razhajamo), da je takšno njihovo ponašanje njihovo osebno vprašanje in ne vprašanje družbenega ali prosvetnega sistema oziroma »pristojnih organov«. »Prostora svobode« za religiozne prosvetne delavce pa si seveda ne predstavljamo tako kot člankar v naslednjem sestavku: »Druga je stvar, kadar gre za učitelja ateista. Nihče ne more zahtevati od njega, da svoje prepričanje prikriva in priobči na določen način tudi otrokom. Glavno je, da pri tem ne uporablja protizakonitih in nedemokratičnih oblik zlorabe svojega položaja za izvajanje pritiska na zavest in svobodo otrok in njihovih staršev. Mislim, da se vse to lahko aplicira tudi na religiozne učitelje. Ce je tako, je vse v redu, popolnoma v najsodobnejšem duhu dialoga.« Tu moramo izjaviti: šola, šolski pouk ne moreta biti prostor za versko propagando in prepričevanje. Glede tega ima cerkev vso svobodo poučevanja in verske propagande v cerkvenih prostorih, kakor to določa zakon. Religiozno prepričanje učitelja je njegova osebna stvar, v imenu katere ne more opravljati nikakršne aktivnosti v pedagoškem procesu. Šolski pouk temelji na znanostih, ki pa vključujejo tudi marksistično znanost, in kar zadeva -vprašanja o smislu življenja, o razmerju med človekom in Bogom, tudi na interpretacijah v duhu marksističnega humanizma, marksistične filozofije človeka. Strinjam se s cerkvenim avtorjem, da tu ne more biti nobenega nasilja. Mladi rod se bo o svojem svetovnonazorskem prepričanju odločal sam, potem, ko bo imel možnost soočati se z vsemi tezami in argumenti za ali proti določenemu svetovnemu nazoru. Šola v naši socialistični družbi ima v tem pogledu popolnoma jasno funkcijo. Glede tega cerkev ne more pričakovati evolucije in tudi protokol ji ne daje nobenih obetov, da bi pri nas mogla uresničiti tezo o svetovnonazorski nevtralnosti šole oziroma tezo o nevtralni državi, po kateri naj bi se v prostoru vzgoje, prosvete in drugod potem srečavale svetovnonazorsko različno opredeljene »družbene grupe«. Takšno pojmovanje pluralizma bi spet pripeljalo v strankarsko družbeno strukturo. O tem pa dialoga ne more biti. Poleg tega je ideja o »nevtralni državi« čista utopija. Vsak poizkus njenega uresničevanja bi se v naših razmerah sprevrgel v vzpostavitev bodisi »stalinistične« bodisi »katoliške« države. Naša sedanjost in prihodnost pa je samoupravna družba in sedanja država mora samoupravni značaj naše družbe pospeševati; njeno ponašanje ne more biti nevtralno. (Ne)sporazumi ob protokolu — »Teorija in praksa« 1967/*-# tano grajene in omejene na potrebne bistvene lemente. Zato so risbe pregledne in bo tudi vsebina, ki jo bodo vpisovali ali vn-savali učenci, dovolj poudarjena. Posebej velja pohvaliti očiten namen avtorja, da ne bi natrpal posameznih vaj s pretirano mero imen in dopolnil. Spremna vprašanja so zastavljena jasno in jedrnato, tudi v ^ ■ m pogledu se je avtor ognil pr, ravanja. ki kazi marsikatere delovne zvezke. Ob hitrem prelistavanju vseh treh zvezkov in prebiranju dodanih vprašanj dobimo celo vtis, da je izbor grafičnih vaj iz raznih sredstev premalo pester, med nalogami in vprašanji pa je pregnalo takih, ki bi navajala učence k vzročnem premotrivanju in povezovanju geografskih pojavov. Skratka le prepogosto se ponavljajo navodila — vpiši, imenuj, nariši, označi itd., preredko pa se med njimi pojavlja vprašanje — zakaj ali — primerjaj. Verjetno bo to vprašanje ob podrobnejši analizi posameznih zvezkov in tem v Zgonikovih vajah še ponovno na vrsti, vendar mislim, da je to širše vprašanje, ki se tiče vseh delovnih oblik in pripomočkov zemljepisnega pouka. Res je, da v osnovni šoli že zaradi starostne stopnje in dojemljivosti učencev ne moremo zahtevati tako poglobljenega, v kavzalno kritično metodo usmerjenega pouka, ket ga pričakujemo na srednjih in višjih stopnjah šolanja. V novi, reformni osnovni šoli smo dobili v zadnjih letih ra- »Strojeslovje« M. A. Židelev — Bespaljko V. P. prevedla ing. Lenka Sršen. Pri Tehniški založbi Slovenije je izšla knjiga »STROJESLOVJE«, učbenik za učence srednjih nelehniških šol. V njej sta opisana ustroj in delovanje mehanizmov in strojev. Bralec dobi v tej knjigi vse, kar je v našem času vsakomur potrebno za splošno razgledanost. V uvodu je podana razdelitev vseh strojev v glavne skupine glede na način pogona in delovanja. V posameznih poglavjih so opisani strojni elementi, materiali in zlitine, ki so v strojnštvn najbolj razširjeni in njih obdelava, principi delovanja tipičnih sodobnih strojev in mehanizmov, njihova izbira ter izdelava posameznih strojnih delov. Snov je podana umljivo. Opisani so le sestavi in delovanja posameznih elementov in7mehanizmov, ne pa tudi proračuni, saj bi to že presegalo namen knjige. Zelo obširno je poglavje o sestavi in delovanju strojev, predvsem tistih, s katerimi imamo v vsakdanjem življenju največ opraviti. Tako so natanko opisani sestava in delovanje šivalnega stroja in avtomobila, plinskih in reakcijskih turbin ter naprave za dviganje in prenašanje bremen. Knjiga je opremljena s številnimi slikami, ki bralcu snov še bolj približajo, ima pa tudi dodatek najvažnejših kinematičnih shem. Ob koncu vsakega poglavja so kontrolna vprašanja o obdelani snovi. Učbenik »STROJESLOVJE« je uporaben glede na poznane učne načrte, predvsem pa kot pomožno sredstvo pri obravnavanju predmeta »strojeslovje« na vajenskih in industrijski'-— poklicnih šolah. Zaradi bogate vse bine in slikovnih ilustracij ga la.hk' uporabljamo tud kot pomožni učbeni’ na. tehniških šolah, razen strojne 'v varilske, smeri, npr. na elektrotehn-' ški, lesni, kemijski in drugih str' kah. Učbenik priporočam predvse~ učencem gimnazij za pouk predme'■ »tehnična vzgoja« — strojna smer. Suvorov Jože zen učnih načrtov že vrsto so-čtobnejSfh učnih pripomočkov — lepo opremljene učbenike, mnogo diafilmov in tudi filmov in sedaj še skrbno sestavljene Vaje iz geografije. Še vedno pa visi nerešeno vprašanje, v koliko in kc-Ico moramo učencu v osnovni šoli vcepiti sposobnost, da bo pridobljeno znanje kritično presojal ter znal vzporediti in povezovati pri-rodne in družbene procesa v geografskem prostoru. Poglavitno oviro na poti h kvalitetnejši metodi geografskega pouka v osnovni šoli predstavlja omejitev in zgostitev geografskega sporeda na tri leta poučevanja. Vendar bi tudi v sedanjih pogojih lahko dosegli kaj več, če bi kritično pretresli učne načrte, skrčili v naših učbenikih opisno vsebino na manjšo mero in stremeli za večjo koordinacijo učnih oblik in učnih sredstev, med njimi tudi geografskih vaj. Samo geografske vaje nam ne morejo posredovati kakih sodobnejših smernic geografskega pouka, nove Vaje iz geografije pa nam prav gotovo obetajo, da bo znanje naših učencev mnogo bolj trdno in trajno, če jih bodo učitelji in učenci vestno uporabljali. Smotrno urejeno in grafično poudarjeno vsebino Vaj iz geografije bo lahko učitelj s pridom izkoriščal tudi za samostojno vprašanja in razvijal pouk v večji meri v smislu sodobnih teženj geografije. Vaje iz geografije so natisnjene na dobrem in trdnem papirju, tako da bodo učenci lahko lepo vpisovali zahtevana imena in pobarvali predloge, kjer to zahtevajo navodila. Kartografske risbe v vajah so pregledne, po tehnični plati preproste, škoda je le, da so nekatere partije pomanjkljivo dodelane. Modre barve ploskve za morje in jezera se slabo pokri-vaijo zlasti v prvem zvezku, kar kazi sicer lepo urejeni videz vaj. Oblak Tone Ce zavesti, da je ocenjevanje občutljiv in pedagoško silno pomemben posel, v sebi nismo ostro in dokončno izoblikovali, se izrodi ocenjevanje v izrazito antipedago-ški posel. Dr. IVA ŠEGULA Dvanajstega decembra je bila v dvorani Kino-foto zveze v Ljubljani revija pionirskega filma. Žirija, ki so jo sestavljali Vaško Pregelj, Mirko Skok in Edo Sušnik, je prejela petindvajset filmov. Od teh je nagradila z diplomo v zvrsti igranega filma film Pionirskega kino-krožka šole Šmarje pri Jelšah V boju za svobodo; v zvrsti dokumentarnega filma omnibus- dokumentarec ljubljanske šole Boris Kidrič Kadar ni pouka; v zvrsti animiranega filma pa film Pionirskega doma Šibice. Poleg tega je pohvalila in na reviji predvajala še sedem filmov, ki so pokazali lepo tehnično in vsebinsko kvaliteto. Vse to priča, da dobiva pionirska kinoamaterska dejavnost resničen pomen med mladino. Ne zdi se mi vredno poudarjati, da ima mlad človek, ki je sodeloval pri izdelavi kratkega filma, o filmu nasploh več pojma kot kdo drug, ki so mu razlagali posebnosti filmskega izraza ob številnih drugih filmih. Prav tako bo ta človek lahko veliko pravičneje sodil vsakega filmskega ustvarjalca; in ne nazadnje, dana mu je osnova za samostojno delo na področju amaterskega filma. Pionirski film je namreč povsem določena zvrst filma, ki se v veliki večini primerov rodi iz entuziiazma posameznika, vodje in mentorja krožka, sorazmerno ne velikih sredstev in dolgega ter vztrajnega dela. Dober film je posledica metrov slabo posnetega traku, presoje številnih zamisli, dela ob scenariju in snemalni knjigi ter končno snemanja in montaže. Po pravilu morajo otroci delati, kolikor je le mogoče samostojno, vloga mentorja se zmanjša na vlogo tehničnega in strokovnega svetoval ter organizatorja. Vem, da so na marsikateri šoli vložili lepe denarce v. drago opremo, ki sedaj leži neizkoriščena. Obenem pa vidimo (na priloženem posnetku), da so nagrajeni film V boju za svobodo snemali z enostavno kamero z enim objektivom, pa čeprav so z njo naredili po tehnični plati za amaterski film presenetljive posnetke (odlične kombinacije svetlobe in teme v pokritem prostoru). Le v enem filmu sem zasledil nevarni zoom objektiv. Velika večina filmov je bila posneta v črnobffli tehniki. Vendar pa se mi zdi važno in omembe vredno še nekaj drugega. To je tematska stran prikazanih filmov. Približno lahko letošnje najboljše filme razdelimo v tri skupine: filmi, posneti na razpisano vojno temo Moj domači kraj v boju, Temni dnevi. Spomin, Rešil mu Je življenje); filmi o šolskem delovanju (Naš praznik, Prvi šolski dan); filmi o vsakdanjem življenju mladih izven šole (Kadar ni pouka, Na paši, Hodil po zemlji sem naši). »Vojni« filmi so zahtevni. Ob njih se porajajo le za profesionalce enostavni problemi v zvezi s kostumi in orožjem. Vsi prikazani filmi so jih rešili z občudovanja vrednim poznavanjem zgodovinskih dejstev. Druga nevarnost pa se skriva v načinu obravnavanja vojne snovi. Današnji otroci vojne iz izkušnje hvala bogu ne poznajo, znana jim je iz pripovedovanja starejših, iz knjig in filmov, kjer pa je vse prevečkrat prikazana preveč idealizirano. Tako lahko pionirski vojni film zaide v patetiko, lažni herodzem in šolskoproslavno retoriko. Na to naj mislijo avtorji filmov, preden se lotijo vojne teme. Filmi o šolskem delovanju so skoraj vedno dokumentarci. Igranih tu nismo videli (Prvi šolski dan je sicer igran, vendar je zaradi vtisa, ki nam ga je zapustil, čist dokumentarec), čeprav vem, da so jih pred časom snemali, in škoda bi bilo, če jih ne bi več. Tu je med drugim veliko možnosti za smeh. Številni in po mojem najbolj zanimivi so bili filmi o izvenšol-skem življenju. V njih je bilo največ topline, zavzetosti in iskrenosti. Film Kadar ni pouka je zanimiv predvsem zaradi izvirne povezave posnetkov več avtorjev, ki sami zase ne bi bili kaj posebnega, tako pa dobijo potreben okvir. Preseneča me pa dejstvo, da nisem videl nobenega filma, ki bi kakorkoli namigoval na šport, pa čeprav, je verjetno najpomembnejša izvenšolska aktivnost. Edinole film Na paši je prikazal drobec iz izredno slikovitega in zanimivega sveta kmečkih del in domačih obrti. Animirane Šibice so bela vrana, posrečena izjema v vsaki sistematizaciji. Ta poldrugo minuto dolg filmček je kljub neurejenosti prvinsko prisrčen in globok. Mislim, da bo njegov vzgled pripomogel pri nastanku še kakega animiranega ali risanega filma. Kdor se ga bo lotil, bo spoznal, da je snemanje takesa filma tudi po tehnični plati razmetoma lahak posel, vsekakor lažji, kot je videti v filmih o Disneylandu. Pionirsltega filma običajno ne vidi nihče drug kot skttrrina neposrednih ustvarjalcev. Razen v Ljubljani še ni bilo tesnejše oo-vezave med avtorji samimi. Pio-nirsiki dom in Foto-kioo zveza skrbita za povezavo med ■mentorji krožkov. Uram, da bo tokm+oa projekcija in tiste, ki bedo sledile, pomenile izmenjavo izkušeni med mladimi snemalci, režiserh in igralci, kakor tudi s č'mi Uu-bljenskeea Kino kluba, ki so tokrat poskrbeli za projekcijo filmov. Zdenko Lapajne pSi France Pišljar snema svoj film »V boju za svobodo« Razpisna komisija Osnovne šole Šentvid pri Stični ponovno razpisuje prosto delovno mesto učitelja tehničnega in likovnega pouka (PRU) za določen čas (do 30. junija 1968). Prijave pošljite razpisni komisiji Osnovne šole Šentvid pri Stični. Knjigi za študij in prakso Osnovna šola Negova razpisuje prosto delovno mesto razrednega učitelja za določen čas. Nastop službe s 1. januarjem 1968. Stanovanje zagotovljeno. Eksperimentalno opazovanje in merjenje sta brez dvoma metodi, ki sta eksaktnim in prirodnim vedam pripomogli do izrednega razvoja in zavidljive višine. Novejša raziskovanja pa opozarjajo, da tudi v pedagogiki obstaja vrsta pojavov, ki jih je mogoče meriti, tj. vzporejati posamezne količine z ustreznimi merskimi lestvicami zaradi določanja številčne vrednosti teh količin. V pedagogiki merimo predvsem rezultate učno-vzgojnega vplivanja na učenca oziroma gojenca pa tudi druge predagoške pojave, ki imajo kvantitativen značaj. Včasih se lahko poslužujemo direktnega merjenja (npr. izmerimo, v koliko minutah prebere učenec določen odstavek v knjigi), včasih pa le indirektnega (npr. ko na podlagi števila uspešno rešenih računskih nalog ugotav^amo količino učenčevega nanja iz računstva). Vobče je preciznost merjenja v pedagogiki nižja 'd preciznosti, ki jo sicer lahko do-•egamo v prirodnih in eksaktnih nanostih; kljub temu nam skrbna estava in izbira ustreznih merskih instrumentov — ob kar najpopolnejši izključitvi subjektivnih faktorjev — omogoča dokaj solidno mersko zanesljivost in validnost. Tak način je npr. za ugotavljanje znanja v Angliji in ZDA že močno v navadi. Beograjska založba »Vuk Karadžič« nam je zaradi oomembnosti teh tehnik tudi za'naše razmere oskrbela prevod knjige MERENJE U PEDAGOGI JI« (Me-asurement in education), ki jo je že leta 1953' napisal Američan A. M. Jordan, učenec slovitih učiteljev Thomidika, Woodwortha in Freema-na. Avtor je skoraj 500 strani obsegajoče delo razdelil na štiri velika poglavja. V prvem obravnava predvsem težave, s katerimi se srečujemo pri merjenju mentalnih pojavov pri človeku, ter rezultate razvoja merskih enot, odlike merskih instrumentov, konstrukcije šolskih testov in testnih baterij,, merjenje branja, črkovanja in pravopisa, merjenje v jeziku in književnosti, v družbenih vedah, v učenju tujih jezikov, v matematiki, prirodnih vedah, merjenje uspeha v poslovnem izobraževanju, merjenje lepih in manuelnih umetnosti ter merjenje fizičnega izobraževanja in zdravja. Drugi del je posvečen problemom merjenja inteligentnosti posameznika, tretji inventarjem osebnosti, zadnji pa enostavnejšim statističnim metodam. Vsakemu poglavju sledi izčrpna bibliografija, pogrešamo pa stvarni register. Delo je studiozno napisano in zahteva ustrezno predznanje iz pe^ dagogike, psihologije in statistike. Druga knjiga »VREDNO VAN JE U SAVREMENOM OBRAZOVANJU« (Evaluation in modern education) je delo treh ameriških avtorjev: Wrigh-stona, Justmana in Robbinsa, ki pravijo takole: »V sodobnem šolanju je vse večje poudarjanje osebnostnega in družbenega razvoja otroka — ooleg njegovega šolskega uspeha — zahtevalo ustrezni razvoj različnih tehničnih postopkov za vrednotenje. Inteligentnostni testi in dosežki iz posameznih učnih predmetov ne ustrezajo več zahtevam ocenjevanja vrednosti ciljev določenega obsežnega programa izobraževanja. Potrebni so novejši tehnični postopki (anekdotske zabeležke, metode opa- zovanja, vprašalniki, inventarji, check-liste, skale-ji, osebna poročila, projektivne metode, sociometrič-ne metode itd.). l;?r bo le tako mogoče zajeti izobraževalne cilje, kot so: znanje, razumevanje, iznajdljivost, interesi, sposobnosti, stališča, osebnostna in družbena prilagojenost. kritično mišljenje ter tudi zdravstveni in fizični razvoj. Poleg tega je uporaba tehničnih postopkov potrebna tudi pri vrednotenju korelativnih faktorjev, h katerim prištevamo socialni in ekonomski izvor učenca ter klimo, v kateri potekajo razredne in šolske aktivnosti. Avtorji. Id so svoje napore posvetili prav tem problemom, so skoraj 400 strani obsegajoče delo razdelili v tri skupine poglavij, ir. sicer: narava in obseg vrednotenja, glavni evaluativni postopki in vrednotenje glavnih izobraževalnih ciljev ter situacij. Priloga na koncu vsebuje temeljne pojme iz statistike, dodan na je tudi slovarček pojmov, ki jih srečujemo v besedilu, ter register izdajateljev testov. Za vsakim poglavjem je seznam pripadajoče strokovne literature. Tudi to delo je namenjeno študiju in zahteva od bralca določen strokovni nivo. Brez dvoma bosta obe knjigi s pridom služili slušateljem univerze na oddelku za pedagogiko oziroma psihologijo in nrizadevnejšim študentom ustreznih višjih šol ter pedagoških akademik kakor tudi vsem tistim, ki jim je pri srcu razvoj naše pedagoške teorije in prakse ter njuna bogatitev š pozitivnimi dosežki resnične znanosti v zamejstvu. VIATOR Antologija povojne slovenske lirike »Slovenska lirika 1945—1965«, kot razvojni moment je gotovoda odigral"' je zbral in uredil Boris Paternu, in pri posameznih pesnikih odločujočo izdala Slovenska matica, je gotovo do- vlogo; oboje je avtorju služilo vsdj godek, ki presega običajni izid doma- približno za količinski proporc. Ce je novitete, zlasti če se spomnimo, da .... .. .. v večini primerov posameznih izborov pesmi Paternu odbiral s premišljeno tehtnostjo in poznavanjem tvarine, pa mestoma morda le pogrešamo pri posameznem avtorju bolj izrazito pesem, kot' jo najdemo (npr. pri Piberniku ali Šalamunu). Ob posameznih pesmih bi bile umestne letnice, kar bi obrobno, a vendarle nazorno govorilo književnosti 1945— o časovnem pojavu posamezne umet-dopolnjujoče sledila nine. Vsekakor pa je antologija slo-^ venske povojne lirike tehtno razpo- znavno delo o razgibanem razvoju domače poezije, o njeni umetniški izpovednosti in govorici, saj Paternujev ^ povojnem času menda ni izšla na Slovenskem nobena antologija domače ustvarjalnosti. Dvajset let povojnega razgibanega raznoterega pesniškega ustvarjanja Je dovolj dolga doba, da je lahko nastala prva sistefnatična obravnava slovenskega povojnega pesništva (I. del »Slovenske 1965«), tej pa je . ____________ antologija odbranih pesmi kot tehtno dopolnilo, kot knjiga, ki ima sama po sebi svoje mesto in pomen. Povsem naravno je, da se je urednik antologi- je ravnal po istih generacijskih razvr- izbor z mero in poznavanjem kompo- stitvah pesnikov, kot je to storil že .................. Pri »Slovenski književnosti 1945— 1965«, obravnavajoč razvojne poti lirike, zatorej ohranja antologija sedem Poglavij. Bržčas je vsaka antologija po svojem tkivu, po raznorodnih sestavinah proporcijah že sama po sebi krhka zicijsko vključuje heterogene pojave in doživljajski svet posameznih pesnikov v pojavni prostor in problematiko zadnjih dvajsetih let. Ne bi bilo prav. če ne bi omenili nov estetski dosežek Janeza Bernika v knjižni opremi; prav gotovo se je J. Bernik nanaglo povzpel med naj- potujmo v svet lepega v svoji celovitosti, vendar se prizvoku boljše ustvarjalce knjižne opreme na osebnega odnosa kljub dobronamerno- Slovenskem. I. g sti ni mogoče izogniti, saj ta kar nekako mora priti do izraza pri izboru. Pri estetskih kriterijih, pri literarnozgodovinskih komponentah ipd. Ce to ^ enaki meri velja za izbor Borisa Paternuja, potlej je treba ugotoviti, da mu je bilo poglavitno vodilo estetsko kritično načelo izbora, pri tem pa je soupošteval tudi tiste momente, Kjer je bilo treba vključiti tudi zgodovinsko merilo. Kakor utegne slednje vzbuditi pomisleke, pa ne kaže Pozabljati, da je avtor imel v mislih Paralelizem razpravljanja o razvojnih Poteh povojne lirike in adekvaten izbor pesmi. Seveda ostaja osrednje vprašanje T kakšen je pričujoči izbor povojne Slovenske Erike in v koliki meri odraza vse značilne pojave pesniškega Ustvarjanja zadnjih dvajsetih let. Obe Vprašanji bi zahtevali daljše razmo-'Hvanje, vendar se kaže zadovoljiti vsaj z osnovnimi zapažanji. Avtor je Storil prav, ko je skopo odmeril prostor tistim pesnikom, čigar glavnina Ustvarjanja in estetske polnosti sega v, predvojni čas. Del lirike, ki koreni-m ne le po motiviki, pač pa tudi po nastanku v času NOB, poleg povojne tovrstne lirike, ima v antologiji zelo dosežno mesto. Raznotere generacije, ki slede, ki imajo različna izrazila in Pneokupacijo doživljanja sodobnosti, so zastopane še dovolj obsežno. Seveda se avtor pri posameznih poglavjih favna po merilu estetske, polnosti. š m 'M c Svet moderne umetnosti7 Toulouse Lautrec: »V baru« (1896) VI. Z IMPRESIONIZMOM IN DLJE V času, ko se je v Franciji uveljavil impresionizem, pa tudi kasneje vse do preloma stoletja, deluje vzporedno z impresioniz-mam več nadarjenih slikarjev, ki se deloma naslanjajo na impresionistične izkušnje, še raje pa ubirajo samosvoja pota. Slikarji, kot so Toulouse — Lautrec, Vincent van Gogh, Paul Gauguin in Paul Cčzanne, izstopajo po moči svojih umetniških del, prav tako pa tudi po novih izraznih možnostih. Čeprav je vsak izmed navedenih slikarjev docela samosvoja umetniška osebnost, pa je vsak po svoje, zlasti van Gogh ter Cčzanne, vplival na kasnejše slikarske struje. Njihov vpliv je nepogrešljiv, ko kasneje ugotavljamo pobude, ki so jih umetniki XX. stoletja dobili pri teh slikarjih, lahko rečemo, pionirjih moderne umetnosti. Zlasti velja navesti take slikarske novosti in izrazila, kot je PIONIR 4 Prijetna poživitev nove številke Pi-°hirja so Pečarjeve novoletne voščilnice in posnetki panjskih končnic. Šaljiva zgodba o lažnivcih je pre-iz sodobne ruske mladinske književnosti. Slavist jo bo lahko upo-_rabil tudi pri jezikovnem pouku 7H zdravnikov z današnjimi prizadevanji za dograditev moderne bolnišnice v Ljubljani in posebno še onkološkega inštituta. Ljubitelji športa bodo pobliže spoznali rojstni kraj smučarskih skokov utrjevanje dobesednega govora. Brez “ 1)1sesta'*a učiteljeve pomoči pa učenec gotovo m 1!^’ ne bo razumel, kaj pomeni tale ozna. T110' 5rez k?tf Pisatelja: »Otroška leta Nosova od- ^ nr^tavBa nsnib lu' [ikuiejo psihološka pronicljivost, živ nravP če h) v.i i? h0'0 tempo dogodkov ter nei/čroanost za- ^ ^ vsi, ki se ukvarjamo z bavnih pripetljajev, ki izzvene vse- na.griev«li!iv« tenkc!eutneje opozarjati no ^an^^Ž^adf^eh^k fn™- Razen brik - Pionirjeva ihačl pronicljivosti1 bi stavek smIU v p.?šta’ ,nfgrfilni kviz’ ugankarski, je-Jezikovnl kotitek. Nerazumnost z kovn{1 ko«eek “ P^aša 4. št. Pio-Učenca hitro ortvrn«, niria še to in ono za zbiralce gramo- nai bi bili sestavki violi ;fc>nskifl plošč in kratka navodila za preprosto sestavkl napisani čim bolj dekoracijo noVoletne jelke, obenem PO -o.i- , . . - ,■ Pa tudi vzgojni motiv: »Samo enkrat sonca steUnlk™1^6},1 kra;,inl’ d02®11 je Novo leto 1966, proslavimo ga čim not sr>rebo3?iii » D ^,reZ’ S,I?° se .V3 boli svečano in prijetno.^ pot sprehodili z zgodovinskim dalj- y Pogledom. Avtorica literarnega stavka ponovno vabi pionirje, ocenjevanja lepega v naravi, v življenju in v umetnosti, ter ga oblikovati v vztrajnega iskalca in spoštovalca resničnih estetskih vrednot skozi vse življenje do smrti. Kraljestvo lepega zajema tako široko področje (lepo književnost, svet glasbe, likovno' umetnost, filmsko kulturo, izrazno moč ritmike, plesa in baleta), da praktično ni normalnega človeka (ne glede na to. da morda ni ravno »umetniški tip^), ki ne bi na kakršenkoli način čutil potrebe po lepoti, pa najsi prijateljuje z njo' na ta ali oni način. Podobne in še bolj poglobljene misli so vodile tudi Frančka Bohanca, P^sca drobne, toda vsebinsko bogate knjižice z naslovom »Potujmo v svet lepega-« (in podnaslovom: Osnove za umevanje umetnosti), ki jo je v Knjižnici za mlade pred nedavnim izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Avtor. po poklicu profesor slavist ter . . ___________ direktor gimnazije, se je kot dober. ' poznavalec mladine odločil, da bo svo- je delo napisal v jasnem in kramlja-Prav tako bi pri uri moralne vzgoje •1očem stiJu iri ga tako vsebinsko kar lahko razpletali misli ob sestavku na-ibol-i Približal zavestno ali pa le »Ljubljana — sanitetno središče«, po- Podzavestno lepote žejnim mladim vezujoč požrtvovalnost partizanskih ^udem- Zelo drzen bi bil, kdor bi hotel v enem samem delu — in to še tako grobnem — zajeti celoten svet umetnosti v vseh njegovih tisočerih inačicah. Tčga se je avtor, tudi dobro zavedal; zato se je omejil le na bežno obdelavo vseh bistvenih značilnosti, ki tvorijo temelj vsake estetske vzgoje t. j.: kaj je pravzaprav lepota in kako so jo pojmovali najodličnejši predstavniki človeškega duha od antike do današnjih dni, razlika med prirodno lepoto, ki jo stihijsko ustvar-je sama narava v svojem nenehnem snovanju in umetno lepoto, ki jo zavestno ustvarja človek po ugotovljenih zakonih lepega, kaj so in katera dela štejemo med umetniška dela (po umetnostnih zvrsteh), bistvo umetniškega ustvarjanja, kako doživljamo umetniška dela in katere umetnostne zgodovinske stile poznamo. Kažipot v apolinični svet lepote Estetska vzgoja je — kot vemo. — vseeno vsiljuje misel, da bi prav ta moči. sestavni del sodobnega učno-vzgojnega knjižica najkoristneje služila pri Za čim uspešnejše izvajanje te procesa. Njen namen je razvijati v estetski vzgoji tistega dela naše mla- hvaležne naloge pa čaka široko raz-učencu sposobnost opazovanja, odkri- dine, ki po končani šolski obveznosti gledanega filantropa in esteta še ve-vanja razumevanja, doživljanja in ne nadaljuje s šolanjem na šolah dru- liko delo, tj. delo na zbiranju, izboru , ge stopnje, saj nudi vsebina knjižni- in objavi najkvalitetnejšega gradiva iz ce njenim učiteljem In vzgojiteljem književnosti, glasbe in likovne umet-dovolj lepih misli in koristnih vzpod^ hud za izvajanje te vrste vzgoje (najbolje ob smotrni uporabi ustreznih avdiovizualnih pripomočkov). Zdi se nam namreč, da je prav ta del mladi- nost (primernega razvojni stopnji do. raščajoče mladine), ki naj bi potem služilo učno-vzgojnemu osebju kot zvest pripomoček pri sestavi ustrezneje prav ta del mladi- ga. ilustrativno ter vzgojno bogatega ne na področju estetske vzgoje naj- učnega programa estetske vzgoje. bolj potreben pouka in mentorske po- VIATOR Pisec knjige ,o osnovah za umevanje umetnosti ni posebej poudaril, »tavka ponovno vabi oiontrle n»l s „ aži-r—----------------; — • •-*"* — komu je namenil svoje delo; to prav. Prispevki0 d o polnilo ^ iter amo ^ p odo b o PaČ P3 V m nagradni kviz je zašla napaka: Ivan Tavčar se ni rodil ne v Vrbi ne svojega kraja. Zanimivo bi bilo vedeti, ali se šolarji odzivajo njenim ''abilom. Sestavek o plovbi po Jadranu v Tednjem veku in sijajni zgodovini Dubrovnika je nekoliko Obširen, po-aatki pa oprti na številke. Mnogih zanimivosti si učenci ne bodo mogli Opomniti. Sestavek ima predvsem Enciklopedično vrednost. »Vsa lepota naših gora, ki jo da-n?® gledamo, bo z več tisoč leti izginila. Gore so zapisane razpadu in nničenju.« Avtorica pripoveduje o nastanku gora. Sestavek je kratek, napisan leposlovno, dopolnjujejo' ga barvne ilustracije. Poet vesolja prof. Pavel Kunaver Piše v 4. št. Pionirja o 7,emlji in luni. fvsebna dragocenost njegovih sestavkov je vedno v tem, da vpleta v pripovedovanje zadnja znanstvena odkritja. Marsikak njegov prispevek bi {ahko porabili tudi pri pouku TSM k°t izhodišče za razgovor o primerni temi. Berta Golob potrebno, saj so vse knjižice iz Knjižnice za mlade namenjene mladini. Kljub temu pa se nam Osnovna šola n. h. Toneta Tomšiča, Ljubljana, Saranovlčeva 7 proda 1. moped znamke »Scouter« (v voznem stanju) 2. 10 komadov delovnih miz za kemijsko učilnico Licitacija bo 6. januarja 1968 ob 8. uri v šoli. Če bo licitacija neuspešna, imajo pravico do nakupa zasebniki istega dne ob 9. uri. Svet šole na II. gimnaziji v Ljubljani razpisuje delovno mesto PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas. '^\\\XXV^VVXSXXXXXNXXN.VXXVV\XXXXV'XVVNXVVVNN.VVX\NV> Toulouse Lautrec: plakat v Mouiin Rouge (1891) vXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXAXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXY> PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA Festival v Mlačnem Luftu Kdor ima vsega dovolj, poje o oblakih. Zbrali so se Mlačnoluftčani in plenili, da bodo priredili popevkarski festival. Rečemo, storjeno. . Obiskali so skladatelje, ki obi-Caino odnesejo s festivalov na-Srade, in jih poprosili za sodelo-y?;rtje. Niso ostali praznih rok. ^ato so stopili še h Gregorju trniši, Venu Tauferju, Miroslavu T-ošuti, Jožetu Snoju in Elzi Bu-i ^ le-ti so jim obljubili sode-ko Strniša je obljubil popev-n 32 astronomije, Košuta o Argo-Tn* ’ Budauova o letnem času, aufer in Snoj pa sta bila takoj opravljena napisati abstraktno sedilo. Vendar so bile obljube Porojene v naglici in iz obljub so -a pozneje rodile čisto drugačne Popevke. MlačnoluftČani so po teh Potih v metropolo bili prepričani, da so storili vse, da bo njihov festival na višini. Seveda so razpisali tudi formalni natečaj, da jim he bi kdo očital, da je bil festival Zaprtega tipa. Ko je začel prihajati material, so se Mlačnoluft-sPet Podali na potovanje. UDiskali so popevkarje in orke-tar Žejne »rake, jim razdelili material in se vrnili domov. O Vsej zadevi so obvestili tudi vsa nformabvna sredstva in le-ta so Tm obljubil? pomoč P(ri 00^1-,. rizaciji. Da bi festival mam popestrili, so naprosili domače kulturnike, da bi sporedu dodali kako točko. Priprave so bile vsestransko uspešne in obetala se je lepa prireditev. Ko so se Mlačno-luftčani trikrat preoblekli, je bil dan prireditve tukaj. V Mlačnem luftu se je trlo glasbeno nadarjenih in nenadarjenih turistov. Dvorana je bila slavnostno okrašena s plastičnimi rožami, kamere so bile fiksirane na svojih mestih, za odrom pa je bil velik džumbus. Nekatera zveneča imena so imela za odrom do Mlačnoluftčanov resda precej ignorantski odnos in so trdila, da je za pavre vse dobro, drugi popevkarji, ki so bili šele na prvi stopnički slave in jim je bilo veliko do tega, da bi jih na televiziji še kdaj pokazali skozi kako odprtino kulis, pa so bili nabiti s tremo. Napovedovalec, ki je bil oblečen kot Sumenko v neki nerazumljivi beograjski oddaji za otroke, je premetaval liste in lističe iz levice v desnico, napovedovalka v. spalni srajci pa si je mršila lase, da bi s frizuro osvojila publiko. Dvorana je bila nabita in festival se je pričel. Sumenko je prisotnim spregovoril o pomembnosti festivala, Spalnosrajčniča pa je naštela člane komisije in sodelujoče zvezde in dodala, da bo najboljša popevka zastopala Jugoslavijo na mednarodnem festivalu, ki bo v Sombreriji. Orkester je dodal nekakšen tuš, kot so rekli, in že je bil pred mikrofonom prvi pevec. Z nežnim glasom je pel, da so bili dinozavri pohtevne živali. Ploskanje je bilo bolj vljudnostno kot odobravajoče. Druga zvezda je trobila v dvorano, da takrat, ko je slabo vreme, silno rado dežuje. Dvorana je bila takoj na njeni strani in že je korajžno nastopila tretja pevka, ki je oznajala, da pozimi največkrat ni nobene prave vročine. Nato je pritekel na oder pevec, ki so ga gledalci, takoj krstili za šmarnega pajka. Imel je suhe noge, marogasto srajco, rdečo brado, črne brke in bele lase. V dvorano je kričal, da so dekleta avše, fantje pa bedaki, zato seveda ni bil navdušeno sprejet. Potem je prišel na oder koloradski hrošč v mini krilu. Mahal in žugal je gledalcem, si pulil lase in skakal z noge na nogo ter pel, da so v izložbi svinčniki in telečja pečenka. Samo to in nič drugega. Nato je Sumenko napovedal, da je na vrsti domače presenečenje. Dodal je še, da bosta nastopajoča izvajala nekakšno protestno balado. Namrdnil se je in odšel. In res! Prišla sta on in ona, oba še rosnih let, on je imel kitaro, ona stol za njega. Znižala si je mikrofon in začela. (Ker je besedilo za nas hlapce aktualno, ga bom navedel v celoti.) Z žalostnim glasom je pripovedovala oziroma pela: Včeraj je zbolela sošolka Cveta okoli vratu je imela navito ruto in ni mogla govoriti danes je bila njena klop prazna Včeraj je zbolela naša tovarišica okoli vratu je imela navito ruto in ni mogla govoriti danes smo imeli drugo tovarišico Cvete pa ni zamenjala druga učenka in v šoli zdaj nima prijateljice Veter zakaj si pihal po njej Drevje se pred mrazom zaščiti z mahom ptice pred mrazom zbežijo na jug le vrabčki vztrajajo trdoživi so mi pa nismo trdoživi a moramo vseeno vztrajati Ali naj nas obraste mah Dokler bo Cvetina klop prazna bom v šoli brez prijateljice in še bolj me bo zeblo Ptice zakaj ne morem z vami na jug * Mučno tišino je razbila Spal-nosrajčnica, ki je napovedala novo zvezdo in satelite. Zvezda je pela o tem, da so oblaki skoraj vedno sivi, voda pa brezbarvna. Dodala je še, da je ljubezen včasih podobna oblakom, včasih pa vodi. Poslušalci so ji dali prav in so burno zaploskali. Celo zasmejali so se, čeprav je bila popevka samo po sebi nekje žalostna. Sumenko je spet napovedal domače presenečenje, ki bo podobno prejšnjemu. Okoli avtorjevega in interpretovega imena ni napravil nobenega halo efekta. In res! Prišel je on s kitaro in stolom, nato še pevec, ki je moral spet znižati mikrofon. (Ker je bilo tudi to besedilo angažirano, ga navajam.) Pel je: Prijatelj mi je dejal da imajo kabinetni pouk Kaj pa je to sem ga vprašal in osmešil sem se Prijatelj mi je dejal da imajo centralno ogrevanji Kaj pa je to sem ga vprašal in osmešil sem se Prijatelj mi je dejal da imajo pouk v naravi Kaj pa je to sem ga vprašal in osmešil sem se Dejal mi je tudi da imajo knjižnico celodnevno varstvo in stranišča kamor ne morejo risati pocestnih risb Vprašal sem ga kaj je vse to Rekel sem mu da imamo dve luči v razredu in osmešil sem se Dejal mi je da jih imajo oni osem telovadnico in tehnično delavnico Nisem ga vprašal kaj je vse to bal sem se da bi se osmešil Naš kuža stisne rep med noge in iz veže odide če se mu smejim naša muca me žalostno pogleda in se v temen kot skrije če se ji smejim In kam naj odidem jaz In kam naj se skrijem jaz Poslušalci so ploskali, zvezde hihitale. Zahtevali so, da se jim pevec še enkrat pokaže, a ni hotel več pred nje. Jokal je za neko zaveso. Program je nadaljevala pikapolonica in pela o noči, ki je temna, če ne sveti mesec, za njo pa je prišla gosenica, kot so bitje v dolgi zeleno-rumeno marogasti obleki krstili poslušalci. Pela je o vinu in taužentrožah. Nato je Sumenko napovedal tretje domače presenečenje in dodal, da je ta nekako protestna baladi, obenem zadnje presenečenje. (Dragi bralci, naj navedem še to besedilo v površni transkribciji.) Pevec je zapel: Ce sedim ob oknu me zebe če sedim ob peči mi je vroče svobodna raba barve (neodvisno od stvarne barve predmeta), možnost plos'kovitega podajanja, izbira motivike v povsem vsakdanjem življenju (Toulouse — Lautrec), ki je dotlej slikarsko kar neodkrito, pa motivika izjeme, eksotične razsežnosti (Gauguin) in metafizike; kompozicija lahko deluje v primerjavi s predimpresionističnimi šolami ali celo glede na impresioniste »dekompozicijsko«, se pravi v nekem novem pojmovanju so-skladja predmetov in prostora; tako npr. v kompoziciji predim-presionističnega slikanja kar ne bi mogli videti skupino ljudi, kjer bi ena ali več oseb ne bila v celoti vključena v kompozicijo, ampak le del telesa. Seveda pa je barva postala vse bolj važen medij slikarjevega občutja in hotenja, tudi risba se podreja bolj ekspresiji kot dokumentarnosti, proporcionalnost tedaj šele začenja izgubljati svojo trdno veljavo. Spričo takih premikov, ki niso lastni le slikarstvu in grafiki, pač pa sorodni tudi kiparstvu, se velja pomuditi kratko pri pomembnih slikarjih, ki so prerasli impresionizem in utrli umetnost nova pota. Henri Toulouse-Lautrec (1964— 1901) je spričo ugodnih gmotnih razmer lahko postal neodvisen slikar, ki je tako. v življenju kot v slikarstvu prelomiti tradicijo. Kljub temu, da je imel deformirane noge, je bil trdnega odnosa do sebe in do sveta in ni dopuščal sentimentalnosti ne v svojem življenju ne v slikarstvu. Živeč na Montmartru, je stalno obiskoval Rdeči mlin (Mouiin Rouge), kavarne, nočne lokale, javne hiše, plesne lokale in dirkališča. S skicirko v roki je odkrival tiste neizprosne resnice Življenja tedanjega časa, ki so jih v književnosti odkrivali naturalisti, oboji pa so odkrivali pravo podobo meščanske morale. Te risbe je Toulouse-Lautrec dostikrat rabil doma, kjer je po njih izdelal olja ali gvaše. Povsem razumljivo je, da zavoljo nesrečnih nog ni mogel v prirodo, zato pa je vse njegovo ustvarjanje posvečeno človeškim likom. Tolouse—Lautrec ne proučuje predmetov v svetlobi časa kot Impresionisti, slikajoč ljudi; gre mu predvsem za psihološka za-pažanja in moralno odkritost. Tudi če gre za skupino, ji daje specifične poteze neke družbe. Ko slika znane kabaretne zvezde, kot so Jane Avril. Yvette Guilbert, Valentina ter druge, se ne ustraši poudarjanja tistega, kar Je sam videval in doživljal, celo karikiranja. Značilna je tudi ostra risba. Nepogrešljivo je litografsko delo Toulousa-Lautreca, saj ni le z načinom svojega izražanja vplival na nekatere kasnejše umetnike, mairveč tudi tako, da je dal mnogo večjo veljavo grafiki, kot jo je imela v tistem času. Sovražil je vse, kar je bilo v zvezi z akademizmom. zato je odklanjal modele, navajene klasičnega poziranja; modele je zato iskal v živem utriou življenja. Zato riše na dirkališčih. v cirkuškem šotoru, v javni hiši. povsod odkriva tisto,-kar je pristno, neutajljivo resnično. svojo kritiko včasih izrazi v karikaturi, barve mu služijo za izraz soskladja med tem, kar upodablja in kar spoznava. Toulouse-Lautrec je slikar, ki ni zapustil učencev. V vsej svoji slikarski in grafični ustvarjalnosti se je najbolj bal kakršnekoli šole ali utesnjenih umetniških teorij- zato je lažje razumljiva njegova težnja k slikarski neodvisnosti, pa tudi dejstvo, da je kot umetnik ostal osamljen, čeravno kasneje ne brez vpliva! Zdi se, da je bil Henri Toulouse-Lautrec bolj priraščen na svoj čas kot nekateri njegovi sodrugi. Značilno je tudi, da se Toulouse- Lautrec ni branil takih del, kot je umetniška upodobitev plakata. Prav tako kot sodelujejo njegovi slikarski motivi revolucionarno, tako je tudi v tehniki plakata pokazal svojine svoje ustvarjalnosti ter sprostil tovrstno umetnost iz okvira tedanje tradicije. Ko je lastnik Mouiin Rougea naročil pri Toulousu-Lautrecu plakat za svoje prireditve, je slikar postal na mah poznan po Parizu. Poslužujoč se plosk ovit e tehnike, je v ospredju podal dve zvezdi Mouiin Rougea, Valentino in La Goulue. Drzna kompozicija kaže, d.i je Toulouse-Lautrec v enaki meri spreten risar kot mojster barve. (Nadaljevanje sledi) v zlati sredini pa ne moremo vsiF sedeti v cvetličnem lončku ne more rasti sto rož Dvoje je možno da sedim ob oknu in piha po meni pa se domov vrnem prehlajen ali da sedim ob peči ter se znojim pa se prehladim po poti domov O da bi bil ves razred zlata sredina slišal sem da so tudi take šole slišal sem da je že veliko takih šol o da bi bila tudi naša med njimi Cvetje ne cveti v snegu pod snegom raste trnje cvetje ne rase ob ognju ob ognju so obžgane veje Bi želeli da postanemo trnje Bi želeli da postanemo obžgane veje Tako radi bi bili cvetje Po tej odi je orkester spet strahotno zaropotal, da bi preglušil tišino, ki je vpila do neba. Zvezdnik je zapel o novem mercedesu, ki se je ustavil pred vikendom ... Tekmovalni del je bil s tem zaključen. Komisija je razglasila, da je zasedla prvo mesto pesem o mercedesu in vikendu ih to zato, ker na veder način pripoveduje o dosežkih naše skupnosti. Popevko so določili, da odpotuje v Sombreri j o. Sledile so še vsemogoče ceremonije s šopki in stiski rok. Mlačnoluftčani niso vztrajali do konca. Razlezli so se po hišah. Naslednji dan je bil v mestu referendum o uvedbi samoprispevka za obnovo šol v občini. Poslušalci festivala so bili med prvimi na voliščih ... Saj pravim: čudna šo pota festivalov, še bolj čudni pa so odmevi nanje. David Rima« Še o esperantu kot dragem jeziku za mednarodno razumevanje Uvodni članek tov. R. L. v 16. nem esperantskem kongresu. Ve- od resnega in zahtevnega učenja številki P. D. o vzgoji za medna- lika (dvorana UNIVERSIADE v novega jezika. Zato želenih uspe-rodno razumevanje, ki je nujnost Sofiji je mnogim športnikom do- hov v esperantskem krožku ne sodobnosti, in prevod resumeja: bro znana. Tisti dan se je v njej dosežemo. ugotovitev sklepov in sporazumov natrpalo okrog 5000 ljudi iz 45 Številna priznanja esperantu ra konferenci predstavnikov es- držav, zastopnikov vseh konti- na najvišjih ravneh v svetu bi perantskih organizacij Italije, Av- nontov, vseh barv kože in ras. morala biti podprta & tem, da ga strije. Madžarske in Jugoslavije Šele takrat sem spoznala veliko vnesemo v obvezni učni program, v Mariboru, ki ga je napisal tov. vrednost mednarodnega jezika, da izdamo primerne učne knjige, Košorok, sta me vzpodbudila, da jezika, ki res lahko poveže na- pripomočke in drugo otroško li-osvetlim problem mednarodnega rode med seboj v trdnem prija- teraturo v mednarodnem jeziku, sporazumevanja še iz praktičnih, teljstvu. Občutek, ki te prevze- Le široko zasnovana mednarodna življenjskih zornih kolov. ma, ko poslušaš pozdravne bese- akcija bo rodila želene uspehe in Danes postaja svet res vse de predstavnikov zastopanih dr- le znanje skupnega mednarod-martjši. R. L. pravi, da je kot hi- žav in jih razumeš, kot da so iz nega jezika bo razvilo medna-ša, ko vsak trenutek lahko pogle- tvoje dežele, se ne da popisati, to rodno mislečega človeka. IPmmk s slikami je zanimivejši * vega damo v vsako sobo. Skoraj v vse je treba doživeti! In ko si ogledu-te sobe širom sveta so vrata od- ješ utrip in znamenitosti nepo-prta in prav zato postaja problem znanega mesta, srečaš na 'spre-sporazumevanja vse bolj pereč, hodu neznanega udeleženca kon-Morali bomo najti jezikovni ključ, gresa in že sta po prisrčnem stiki bo omogočal pristno sožitje sku roke iskrena prajatelja in med narodi. Idealen jezikovni ob spoznanju tujega mesta spo-ključ ne more biti kak svetovni znavata še njegovo deželo, vi mu jezik, kajti prav gotovo ga ne bi pa razkrivate lepote vaše domo- /Zeli, S. Šalamon Strokovne ekskurzije za šolarje (Iz Pionirskega lista) S projektorjem »UNIVERZAL-« projiciramo vse vrste diapozitivov in diafilmov. Za projekcijo raznih fizikalnih in bioloških poskusov pa dopolnimo z vertikalnim nastavkom, s pomočjo mikronastav-ka pa dosežemo 240-kratno povečavo slike, kar je posebno želeno pri projiciranju prerezov rastlin, insektov in podobnega. Izdelujemo vse vrste projekcijskih aparatov, mikroskope,. lupe in laboratorijsko steklo. Radi vam pošljemo prospekte naših izdelkov. TOVARNA APARATOV IN INSTRUMENTOV Reportaže o ekskurzijah za šolarje, kongresni dnevi vse ^ 3ih objavlja v letošnjem letniku svetovnih jezikov niti mali na- prehitro minejo, ostanejo le spo- teafdh^elo^piSluMjlnrz^jtaU ■i-,...*... ...... mini, novi - prijatelji in Veliko pa se okorišča tudi marsikateri uči- pričakovanje novih srečanj. teli- saj mu pridejo zelo prav pri MnoSi naši znanci sn nHn P°uku v četrtem razredu (spoznava- tkan l i so se ude- n;)e narave in družbe)j šest'em razre. canj, tocia v katerem koli tujem du (spoznavanje narave) in v osmem jeziku, ki se ga poslužu jete za razredu (pri ’ zemljepisu), sporazumevanje, se počutite v riaHY,,^ecem^.ru ,5e plonitr:lkl Iist t,: ’• rn. i . cial]eval z objavljanjem teh reportaž, pod. ejeni i/logi. ^ q pOGrejeno s strokovnjaki so si pionirji ogledali: dežel in kontinentov? Taka sre- v P'ri esperantu ne občutite, Jamo, Čanja so lahko zelo lepa, lahko nl. in gradbišče “veliki so pa zelo mučna, ker se ljudje ^b^nega nenoda, pac pa pripada srednja Drava v Zlatoličju, ne morejo sporazumeti. Razni VS(;m Ijooem na svetu. Prav za- /f? prevajalci in prevajalni aparati J|a p^atelSa in^ridne )e liplčen primer vodne kaške^ml, na -“iCP3!0 pl ijateijstva m pristne v kateri je. razen edinstvenega pod- sprejeli niti veliki narodi drugih vine. rodi. Pristen jezikovni ključ je lahko samo nevtralni, mednarodni jezik, Ki ni last nobenega naroda. Ste že kdaj doživeli kakšno veliko srečanje, katerega so se udeležili predstavniki iz raznih VEGA LJUBLJANA, KOTNIKOVA 18 • Telefon 311-45!* Priročnik za stike. zemnega zliva dveh rek, Raka in Piv- ga stika z ljudmi drugih dežel Od številnih osnutkov raznih stvo^po ^/"sta ne moremo skleniti, ker ne zna- mednarodnih jezikov je v zadnjih šole iyana Cankarja na t prosvetne delavce | episkop in epidiiaskop, Živa ponazoirila, diafilmi, ' in diaDozitivi pniikazujejo rastlin-./ Za vademeciim praktikom v projektor, ... ------- . . . ... , šolah je izdala Cankarjeva za- gramofon in magnetofon. Nekate- in diapoativi pr ukazujejo rastlm-^ posredujejo sporazumevanje oficialniih srečanjih. Toda žive- Orl itpvilnib jamsK e z osnovne ----Vrhniki vo- v o. ..... ... ------- . . ... , mo skupnega jezika. desetletjih esperanto dosegel naj- iamar Marko Aljančič ložba tudi za letošnje šclsiko leto re naše šole te pripomočke že stvo in živalstvo v obliki Dioto-j Mnogi izmed esperantistov pa rfzmal1 in ima pogoje, kamnolom marmorjaCiv ho- Priročnik. Okoli polovico zajetne imajo, mnogim pa so zaradi niz- pov. da je 12 ^-1 j doživljamo prav prijetna sreča- da Postane pravi KLJUČ za med- tovljah (is. številka) v poljanski knjižice ie odmerjenih za kole- kih dotacij še nedosegljivi, način življenja m medsebojne oa-4 * * “"ih ™d- s—« assss* sz »»»sr ssr« kako visnosti. Ža spoznavanje prirodei ssrSsHS I ri! šs?- pred leti v Bolgariji na svetov- namenu. Prevodi svetovnih ‘ kla- reVtor hotenj&egrkamnoloma Alo-jž V drugem delu priročnika pa metnem pouku. Opozarjajo na znabo*. sikov, originalna esperantska li- Strenfel3- Pionirji so si ogledali tudi profesorji ljubljanske PA in ne- sodobne pogoje izobrazbenega netosonski posnetki, zgoaavinsK x •nocln-riio r-nr-.nV.I-; ^.1^.. — X X; -r n , . ^ v, . .... i . l i j l n 4 V\ Tr-Oll^rvtn X3'D0iG ODuO- J preglednice Mednarodno FIS-A tekmovanje — Bohinj 68 Tako kot lansko zimo', bomo tudi letos organizirali Mednarodno FIS-A tekmovanje v smučarskih tekih. Prireditev bo 13. in 14. ja-ntiarja 1968 v Bohinju ob Bohinjskem jezeru. Smučarska proga je speljana od jezera do Bohinjske Bistrice in nazaj. Letos bo tpkmovanje veliko bolj zanimivo kot prejšnja leta, saj bo nasto.Aio kar 100 tujih tekmovalcev iz naslednjih držav: Avstrije, Bolgarije, CSSR, Romunije, SZ, Madžarske, Italije, Poljske, ZRN, NDR, Švice, Francije, Švedske, Finske, Norveške. Sodelovali pa bodo tudi naši najboljši tekmovalci. Pričakujemo, da se bo povabilu odzvalo precej kvalitetnih in svetovno znanih tekmovalcev, saj je to edina tovrstna prireditev v Evropi pred olimpijado v Grcno-blu. Zato bo to tekmovanje nekaterim državnim reprezentancam celo izbirno tekmovanje. Obeta se zanimivo tekmovanje. Želimo, da se tekmovanja udeleži čim več mladine in da se ta vrsta športa razširi med mladino. Ker bo letos za obiskovalce, posebej pa še za mladino glede prehrane in okrepčila še bolj poskrbljeno, upamo, da bo naša zamisel uspela. Sole naj se prehodno vsaj nekaj dni pred tekmovanjem najavijo, da bomo preskrbeli dovolj toplih obrokov hrane in pijače. Prosimo, da sporočijo tudi okvtr-no število obiskovalcev. Za vse informacije se obračajte na naslov vse do 10. januarja 1968, od tedaj dalje pa lahko po telefonu v recepcijsko pisarno Hotel Jezero. Organizacijski komite mednarodnega FIS-A tekmovanja v smučarskih tekih Bohinjska Bistrica, p. p. 3 ™ p“,.?Su;r£.„neak,s as?«u«rwwas » ««.«« »m. *»»= i« cisffissSTSsd mednarodno ie uovesmociieu ne' To naJveSte gradbišče v Sloveniji nja m vzgajanja. K splesnim uc- urejena, da so po potrebi vselej 30 organizirane oglede v na mestu Soj ref nf tuTTe^ik To si^L^hT Plonlrf osemletke v nim sredstvom našteje priročnik pri roki. Suhi in mokri preparati muzejih m galenjah ali koncert- ffSs&.Mff.g.sM:ssfasszvisjtut."*>,»**»»»-1«* «,.mm«.iSSZ’ poro najširše javnosti širom sve- od Maribora do gradbišča stroj- flaneiograf.... magnetna tabla, dia- velikost m tretjo dimenzijo. m-M.rnzarnah. kot so Janko Levstik 85-letnik ta. In prav mali naredi smo tisti, ki moramo dati prvo pobudo, da ga vnesemo v program rednega jezikovnega pouka v osnovne in druge šole. Kaj bi mogli dati lepšega naši mladini kot to, da bi jo v naših šolah naučili skupnega, enotnega jezika ter ji s tem odprli vra--ta v svet na' sitežaj. Ali ne bi s tem najlepše posegli v vzgojo mednarodnega razumevanja, ki je nujnost sodobnosti, kot poudarja R. L.? Priročnik bo prav gotovo v pomoč učiteljem, pri oblikovanju ciljev in smotrov mladih ljudi za mednarodno razumevanje. Toda koliko več vredni bi bili pristni stiki mladine, ko bi se sporazumevala v mednarodnem jeziku! Koliko lažje bi mladina spoznala kulturo, običaje, moralne norme drugih narodov, če bi bili v neposrednem stiku z mladino teh ljudstev! Če bi poznali otroško esperantsko revijo GRAJNOJ EN VENTO (Zrna v vetru), bi spoznali, kako čudovito sredstvo je esperanto za povezavo mladih in vzgojno človečnosti, plemenitosti in razgledanosti. Čeprav ves svet spozna-vedno več pristnih stikov in sožitja med narodi, generalna skupščina ZN je sprejela deklaracijo načel, čeprav vcepljamo mladini ideale miru, spoštovanja in razu-upokojeni zagorski šolski upravi- (ne vanj a med narodi, pozabljamo, teli Janko Levstik je prejel ob svoji da je za pristne odnose potreben i5-letnici kopico čestitk in pozdravov nniložip Iz zagorsko doline, kjer je preživel •,0Z1K’ S K,c:l6nm 01 se nallaz)e »ečino svojega življenja. Spomnili so sporazumeli, se ga tudi nekdanji učenci iz. drugih Tak jezik je esperanto. Zna-krajev in tujine, katerim je dal mno- , d' ta mprinam^ni wk go znanja in odlično vzgojo. P® 1 mednarodni jez. K Mnogo let je preživel Janko Lev- lahak, logično grajen z enostav-stik na eni tedaj največjih slovenskih no slovnico in Z, že znanjem 800 — šol — v osnovni šoli v Zagorju ob 1000 korenov, ki so vzeti iz vseh indoevropskih jezikov, se lahko in najbolj discipliniranimi vzgojitelji preprosto sporazumemo. Poleg - član predvojne učiteljske genera- tega pa znanje esperanta omogo- eje JUU. Svojini kolegom je bil iskren xa ložie učenie in razumevanje tovariš, mladini iz rudarskega revirja ca lažje učenje m razumevanje pa skrben vzgojitelj in pedagbg. tujih jezikov tistim nadarjenim Janko Levstik se je rodil v Oplnt- učencem, ki jim leži in jih ve-I1™,1 Poh°rju- F° seli učenje jezikov. Ker je espe- 1901 prišel v Zagorje,-ki je bilo tedaj i,- „„ nejnčurski kraj. Rudnik, najmočnejši lauto lahek jezik, bi se ga VSI obrat v tem območju, je bil v rokah učenci V osnovni šoli naučili. Ob-tujega kapitala, zagorski župan — vladali bi mednarodni jezik, tako nemškutar pa je dajal ljudem svoje veliko večino mladinp nn nh vrste zaščito, moralno in materialno bd vcilKa večina mladine po OD- pomoč. Sodeloval je tudi z vodstvom vezni soli pozabi še tisto malo zagorskega rudnika, ki je bilo na Du- tujega jezika, kar so se ga v šoli naučili Tedaj so se začeli zbirati mladi za- : v gorski naprednjaki in delati po osno-' Koliko VOC vredna Dl bila vah naprednega liberalnega, pa tudi mladiniska in druga mednarodna socialističnega programa. Eden naj- srečanja, če bi udeleženci znali naprednejših voditeljev odpora je bil _v,1r,or, prav Janko Levstik. Biografija tega kn.upeiL jezdiv. učitelja je vse od leta i90i niz pri- Pred leti smo imeli zasnovano zadevanj zn napredek v zagorski doli- pri nas široko mrežo esperant-ni. Z njegovim prizadevanjem so .... i-mžknv nn našil-, šnl-ih ki ustanoviti zagorski sokolski dom, sam sklh, Jožkov po naših SOiah, Ki pa je ustanovil najprej pevski sok- so delan v izvensolski oejavno-stet, nato pa pevski zbor in orkester, sti. V njih SO se učenci učili med- ?a A3?«?, Eevstlka lahko rečemo, da narodni jezik, dopisovali so si z je položil v tem kraju temile kul- , . ,t , turnemu razvoju — v času njegovega mladimi esperantisti tujih dežel, delovanja je dobilo Zagorje razgibano se udeležili mednarodnih srečanj. In napredno podobo. Toda prenatrpanost naših učnih Svoje priznanje so mu dali tudi za- n„xrt ' .h,rnl,-:b števil gorski volivci, ki so ga izvolili za nacrt°vJ poui. v tumusin, števil župana. , ne obveznosti učencev, bolj za- Za uspešno prehojeno not in z naj. bavne in sproščene dejavnosti Srn iskrene " 3U' P° naših šolah J izvenšloskem Jože Župančič udejstvovanju, odvračajo ucence projektor, kinoprojektor in retro- sar slike predočevati cene morejo. IZREDNO POMEMBNA NOVOST NA NAŠEM KNJIŽNEM TRGU: Jezikovni ra W @ © tečaji za otroke Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je pravkar izdala jezikovne tečaje za štiri svetovne jezike: za angleščino: HELLOW/ CHILDREN! za francoščino: BONJOUR, M ES ENFANTS, za italijanščino: C!AO, BAMBiNI! za nemščino: GUTEN TAG, LIEBE KINDER! Tečaj za vsak jezik sestavljata s štiribarvnimi podobami ilustriran učbenik z osnovnim besednim zakladom in vsakdanjo frazeologijo ter kolekcija petih gramofonskih plošč z reproduciranim besedilom. Na koncu vsake knjige je slovarček besed in fraz v petih svetovnih jezikih (angleščina, francoščina, italijanščina, španščina in nemščina) ter slovarček besed in fraz v tujem jeziku, pojasnjen z besedami in frazami v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. NAJMODERNEJŠA, NAJUČINKOVITEJŠA METODA ZA UČENJE TUJIH JEZIKOV. izdaja je namenjena zlasti predšolskim otrokom in otrokom v prvih razredih osnovne šole, uporabna pa je tudi za odrasle. Posamezen tečaj stane samo 75N-din. Tečaje si lahko nabavite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi pri prodajnem oddelku založbe v Ljubljani, Titova 3, ali pri zastopnikih in poverjenikih založbe. >.A^*vAAAAA*A>\AAy\^A/*' ^ organizacijah, kot so tehnične razstave, sejmi, velesejmi itd. j V vrsti pedagoških, člankov bi zaradi vsebinske tehtnosti rad na , nekatere posebej opozoril. Deka-1 niča PA Ur. Aleksaindira Kor n ha u- j ser poudarja pomen efesiperimen-^ talnega dela pri vseh nairavoslov-' ni h predmetih. Ugotovitve svetovnih statistik, »da izvirata dve tretjini vseh znanstvenih odkritij iz dobe po letu 1940 in da 90 odstotkov znanstvenikov vseh časov še vedno živi in dela«, ali dejstvo, da se je »obseg jugoslovanske kemične industrije od leta 1945 dol 1965 enajstkrat povečal«, nalagajo naši šoli izredno odgovorne naloge in povzročajo v izobraževalnem delu pri nas in na tujem : tudi specifične posledice. Republiški svetovalec za slovenski jezik prof. Sivec obravnava pomen jezikovnega pouka ter metode načrtnega usposabljanja za ustno in pismeno izražanje. Priznani profesor za telesno vzgojo Drago Ulaga naroča učiteljem, kako POy inemibna ie za harmonični razvoj otroka tudi sistematična telesna vzgoja. O pedagoških nalogah starejše generacije v odnosu do • mladih ljudi daje tehtne nasvete j psiholog Zoran Jelenc. Poznana delavka na področju vzgojnega svetovanja Helena Puharjeva zelo temeljito razpravlja o nujnosti pravilne spolne vzgoje z biološkega, družbenega in etičnega vi- j dika. O novi podobi in vlogi uči- 1 teljskega poklica pa ' je priobčil zelo poglobljeno razpravo dr. Franc Pediček. Govori o notranjih protislovjih učiteljskega poklica, o spremenjeni družbeni vlogi in končno tudi o vrsti in pomenu odločilnih dejavnikov za družbeno vrednotenje poklicnega pedagoškega dela. Ta sestaVek dopolnjuje še priporočilo posebne konference UNESCO o mestu in pravicah učitelja v sodobni .družbi ter o njegovi odgovornosti za uspešno opravljanje družbeno občutljivega dela. V zadnjem delu priročnika so še sestavki o andragogiki, o mladinskih klubih OZN, spominski koledar in pa nadrobno navajanje pedagoške periodike. CZ. PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenile - Izide Štirinajstdnevno med Šolskim letom — Ure-la uredniški odbor. Odgovorni urednik OraRO Ha«1’ Naslov uredništva: Ljubljana’ Poljanska 6-H, tel. 315-530 Naslov uprave: Mubljana. ^a' • urjeva 1. tel. 22-284. PoStnl predal 355 VII. Letna naročnina 10 N-din (1°““ s~din>, za šole in druge ustano N-din (2000 s-din). Štev. tek. računa: 501-8-2(5-1. Tisk: CZP Ljudska pravica.