Leto 1879.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VI. — Izdan in razposlan dne 2. februvarja 1879.
13.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 11. januvarja 1879,
da se upravna občina Grebovska s priteklinama Wydrze i Zabrnie odkaznje v okoliš Tarno-
breškega okrajnega sodišča.
Na podlogi §ftt 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se GrobovsKa upravna občina s priteklinama Wydrze in Zabrnie iz okoliša Rozva-dovskega ter odkazuje v okoliš Tarnobreškega okrajnega sodišča.
Veljavnost tega ukaza se začne 1. marcija 1879.
Glaser s. r.
tl
Ukaz finančnega ministerstva od 18. januvarja 1879,
o zamenjavanji štempljanih železnocestnih voznih listov, z ukazom od 29. decembra 1876 v prodajo vvedenih.
Železnocestni vozni listovi z vtiskanim štempljem, katerih prodaja je z ukazom finančnega ministerstva od 29. decembra 1876 (Drž. zak. od 1. 1877, Št. 5) vvedena, smejo se na podlogi ukaza c. kr. trgovinskega ministerstva od 11. novembra 1878, št. 32240, še do 30. junija 1879 uporabljati v lokalni vožnji v tostranski cesarstva polovici ležečega železnocostnega omrežja vsakega posameznega podjetja.
Počonši od 1. julija 1879 nasproti smejo se, ako se kdo sploh hoče poslužiti železnocestnih voznih listov z vtiskanim štempljem, rabiti samo in edino tisti novi železnocestni vozni listi, kateri so se vslcd ukaza od 8. oktobra 1878 (Drž. zak.
128) 1. januvarja 1879 prodajati začeli.
(Slovftnitch.)	j g
Od 1. julija 1879 do konca avgusta 1879 bodo se preklicani in do 30. junija 1879 neizporabljeni voznih listov blanketi omenjene vrste pri uradnih v to določenih prodajavnicah zastonj za nove zamenjevali.
Po 31. dnevi avgusta 1879 ne bodo se več stareji blanketi zamenjevali.
Pretiš s. r.
15.
Ukaz ministerstev za notranje reci, finance in trgovino od
1. februvarja 1879,
o prepovedi vvoza in prevoza več vrst blaga iz Rusije, izdani zarad knge po gnbernji
Astrahanski
Želeč ubraniti, da se nalezljive bolezni iz Rusije ne zanesö v deželo, ukazuje se dogovorno s kralj, ogersko vlado takč:
1.	Prepovedano je iz Rusije čez meje avstro-ogerske monarhije vvažati in prevažati naslednje stvari, namreč:
Uže rabljeno prtenino ali perilo za na život, in posteljno, uže rabljena oblačila, cunje vsakovrstne, odpadke papirne, kožuhovino, krznarsko blago, kože z dlako in brez dlake, kozje in ovčje usnje na pol ustrojeno ali pa na irh izdelano, mehurje, čreva frišna in posušena, osoljena čreva, polst ali klobučino, dlako (tudi kocinasto volno vlaških ovâc), ščetine, peresa in perje, kavijar aliil|fe v razsoli, ribe in Sareptsko mazilo.
2.	V točki 1 obsežena prepoved ne veljâ za naživotno prtenino, za oblačila in drugo potno robo, kar potniki za svojo potrebo s seboj imajo.
Posebej se ukaže, v katerem obsegu in kakč naj se take reči razkužujejo.
3.	Vvoz in prevoz volne iz Rusije dopušča se samo, če se prej razkuži; pri volni, ki se je v fabriki podvrgla pranju, dovolj je, če se razkuži nje ovoj (embalaža).
A volna, katera ni bila po fabriško prana, mora se v zaprtih prostorih z žepleno kislino razkuževati.
4.	Z ukazom ministerstev za notranje reči, finance in trgovino od 7. junija 1878 (Drž. zak. št. 50) izdana prepoved vvoza in prevoza posteljnega perja predrugačujo se v tem zmislu, da je vvoz in prevoz takega perja iz nemškega cesarstva zopet dopuščen.
5.	Stranke naj plačujejo troške razkuževanja.
Pričujoči ukaz pride v moč tist dan, katerega bodo razglašen.
121
to.
Ukaz ministerstev za trgovino in finance od 1. febru-
varja 1879,
o zvršitvi določil trgovinske in plovstvene pogodbe z Italijo, sklenjene 27. decembra 1878 (Drž. •	zak. od 1.1879, št. 11).
V zvršitev trgovinske in plovstvene pogodbe med Avstro-Ogerskem in Italijo od 27. decembra 1878 (Drž. zak. od 1. 1879, št. 11) ukazuje se dogovorno s kralj, ogersko vlado takö le :
1.	Vsled čolnih določil, domenjenih v tej pogodbi za vvoz na Avstro-Ogersko po tarifi B, bodo za blago prihajajoče iz največ pogodovanih držav obveljale naslednje premene občne avstro-ogerske čolne tarife od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 67):
Tarifna		Prihodnje		Merilo	Čolni	
občne čolne tarife		ozna- menilo	Tekst predrugačenih tarifnih stevilek	zacolo- vanja	postavek	
					gld.	kr.
4 b.	deli se tako le :	4 b. 1	Smokve (fige) posušene		100 k.	5	—
		2	Granatna jabolka, pinijna zrna (cirbisovi			
			ali cedrovi oreški), oluščena, vinske jagode, posušene, korinte, rozine . .	rt	6	—
4 c.	znižuje se v colu tako:	4 c.	Citrone, limone, pomerance		rt	4	—
4 d.	deli se in znižuje tako: ^ 1	4 d.	dateljni, pistacije		rt	12	—
		4 e.	mandeljni, suhi (v lušcini ali brez luščine)	rt	10	—
8 b. 1	(	4 f.	mandeljni nezreli (v lušcini)	 Riž (laško pšeno) :	rt	2	—
	znižuje se v colu:	8 b. 1	oluščen			1	—
10 a.	postaja brczcolna . . .	10 a.	Ribe, frišne; rečni in potočni raki, polži frišni				
				rt	prosto	
10 c.	znižuje se 		10 c.	Ribe, ne posebej imenovane, osoljene,			
			ovojene, osušene		n	3	—
11 k.	postaja brezcolna . . .	11 k.	Mule, mezgi in osli		eden	prosto	
15 b.	znižuje se		15 b.	Mesene klobase (tudi mulice, jeternice			
			in špehovice)		100 k.	16	—
15 d.	znižuje se:	15 d.	Sir		rt	4	40
16 a.	deli se tako le:	16 a. 1	Maslo sirovo, soljeno, topljeno		rt	4	—
		2	Svinjska in gosja mast, slanina ali Špeh .	rt	8	—
17 b.	znižuje se		17 b.	Olje laško v sodih, mehovih in mehurjih	rt	2	40
22 c.	znižuje se		22 c.	Testovje (t. j. rezanci ali lazanji in			
			enakšne močnate reči, ne pečene) . .	rt	1	—
		26 a. 2	Moškatua (abelmožcva) zrna, kakaovo			
26 a. 2	1		maslo, kafra, učiščena; kubebc; gal-gan; jalapna smola, voda lavorikaste češnje; moškatno mazilo ali balzam (muškatno maslo); opij ; voda iz prave			
	deli se tako le:		sivke (levandule), poinerančnega cvetja, rož in podobne dišeče vode (brez vinocvela) ; olje jantarno, jele-norožno, kaučukovo, lavrovo, rožma-			
						
						
	f		rinovo in brinovo		rt	6	—
		3	Sok iz sladkega korena		rt	4	—
Tarifna		Prihodnji				
				Merilo	Čolni	
občne colrn		ozna-	Tekst predrugačenih tarifnih številek	zacolo-	postavek	
tarife		menilo		vanja		
					gld. 1 kr.	
28 c.	postaja brezcolna . . .	28 C.	Limonov (citronov) sok		100 k.	pr	osto
37 g.	deli' se s pristavljeno					
	opomnjo, tako le:	37 g.	Vrvarsko blago :			
		1	nebeljeno, nebarvano, podprogc, naram-			
			nice, mehovi, vedrice, tudi beljene —, vse to blago tudi klejeno, limano, s pokostom (firnažem) prevlečeno . .	n	3	—
			0 p om nj a:			
			Vrvi, konopci, tudi beljeni, klejeni, ven-			
			dar ne barvani 		n	1	50
	[	39 a. 1	Svileno blago, tenko ali lično, t. j. blago			
			iz svile ali florete same, razen gladkih tkanin iz same svile, imenovanih			
39 a.	deli se tako le:	{ I		pod 2; blonde, čipke ali špice (čipkaste rute); vezena tkanina; blago v zvezi s kovinskimi nitmi ali prede-			
			nim steklom		rt	300	—
	\	2	Gladka tkanina iz same svile		n	200	—
40 c. 2	bode slula		40 c. 2	Moški klobuki iz polsta (klobučine), volne			
			ali drugih živalskih dlak tudi opravljeni 		rt	90	—
	/	42 g. 1	Slamniki in drugi ne posebej imenovani			
			klobuki, brez oprave*)		eden	—	10
		2	Klobuki iz slame, trstja, ličja, sitja,			
42 g.	predrugačuje sc in zni- J čuje tako le:	\		ribje kosti, palmovih peres ali lesenih viter, opravljeni		rt *	—	20
	!		*) I! e 1 c ž k a. Po tej številki je ravnati tudi s klobuki brez oprave, kateri po tvarini spadajo pod številko 40 d) občne čolne tarife.			
iz 61 b. 3 in 61 c. 4	odločujejo se — ne pre-menivši teksta te številke — reči tu poleg imenovane ter dobi-					
	vajo postavke te le:	61 d.	Dežniki in senčniki (solnčniki):			
		1	svileni		rt	—	48
		2	iz drugih tvarin		rt	—	24
65 a.	deli' se tako le :	65 a. 1	Voščene sveče, voščene bakle, voščeni			
			svitki (stočki), nočne luči		100 k.	10	—
		2	Netilne svečice voščene in stcarinove . .	rt	3	
2.	Za izkaz pravice do ugodnejšega cola je potrebno, da je v obeh primerkih vpovedi povedano, da blago prihaja iz države pogodnice.
3.	Pri vvozni odpravi laških vin, na katera je po končnem zapisniku, točki 5 k tarifi B in po točki 3 izrečila c. in kr. pooblaščencev od 27. decembra 1878 postavljeno 3 gld. 20 kr. cola na 100 kilogramov, po tem debelih beneških slamnikov brez oprave, na katere je po končnega zapisnika točki 7 k tarifi B postavljeno po 5 kr. cola, zahtevati je svedočbe o izviru, kakor gre izdane po določilih končnega zapisnika k členu VIII (§. 2), ter v tem slučaji nf dopuščeno zadovoljiti se s fakturo ali drugo potrdnico.
Ugodnejšemu colu podležeči debeli slamniki beneški brez oprave smejo vhajati samo mimo mejnih colnij med Alo in Korminom.
Vvozni n a od njih sme se po meri posebnih oblasti, katere se dadd, opraviti pri mejnih colnijah tega kosa, kakor tudi pri colnijah v notranji čolni okoliji, katere so pooblaščene v to. Tem colnijam bodo se zarad ložjega razločevanja med debelimi in drugimi beneškimi slamniki dali tipi, po katerih naj se potanko ravnajo.	.	<
4.	Prevoz tabaka ali kuhinjske soli dopušča se samo po posebni dovolbi e. kr. finačnega ministerstva.
5.	Uže dozdaj dodeljena prostost vvoznine (in z italijanske strani tudi izvoznine) za živino na semenj ali pašo gonjeno bode v prihodnje pod uveti v končnem zapisniku k členu X (v §. 9 I do X) obširno razloženimi veljala tudi za živino, ki se goni s ozemlja na ozemlje, da ondukaj prezimuje, in za proizode od nje. Oblast, dajati v omenjenem končnega zapisnika paragrafu 9 sub II in III v misel vzete dopustitve, po katerih stranke ne potrebujejo goniti živine k mejni colniji, in po katerih dalje stranke niso dolžne vhod in izhod zglaševati pri mejni colniji sploh, pristoji finančnim okrajnim ravnateljstvom (finančnim ali mejnim nadzornikom), oziroma finančnim ravnateljstvom.
6.	Gledé prevažanja žita, sočivja, riža na mline iz ozemlja ene države na ozemlje druge, naj obveljâ zapisovanje ter bodo izgubo pri podelovanji (koliko 8e kje umelje) — dokler se o tem ne naredi domemba s kralj, italijansko vlado —, finančna deželna oblastva za vsak slučaj posebej — zaslišavši predlog dotične stranke — določala.
Pod mletjem razumeva se tudi trganje in luščenje.
7.	Prehod blaga zarad uplemenitbe, uravnan s pogodbo, bode v prihodnje •ned Avstro-Ogerskim in Italijo veljal samo pri tistih načinih podelovanja, ki so v točkah c in d člena X trgovinske in plovstvene pogodbe po imenu našteti.
8.	V oziru na uvete prostosti obrtnega davka izgovorjene v členu II trgo-vinske in plovstvene pogodbe za italijanske trgovske potnike, in na uvete, pod katerimi se bode pripuščalo blago na semnje in trge, ostanejo v uporabi dozdaj veljavna določila in dozdanji obrazci ali formularji.
9.	Določila o plovstvu in ribarstvu, ki so zdaj v moči, ostanejo vsa skup v veljavi neizpremenjena, s tem edinim izimkom, da se italijanski pripadniki počenŠi od 1. februvarja 1879 ne bodo več pripuščali k lovlji gob po avstro-egerskem morji, kakor se že doslej niso dopuščali k lovlji koralnic.
10.	Določila trgovinske in plovstvene pogodbe z Italijo od 27. decembra 1878 pridejo v moč 1. februvarja 1879.
Chluinecky s. r.	Pretiš s. r.
17.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 1. februvarja 1879,
o uporabi čolnih postavkov tarife B trgovinske in plovstvene pogodbe od 27. decembra 1878 (Drž. zak. od 1.1879, št. 11) na vvoz v Dalmacijo.
1.	V zvršbo eolnib določil tarife B v trgovinski in plovstveni pogodbi z Italijo od 27. decembra 1878 za vvoz na Avstro-Ogersko izpreminja se dogovorno s kralj, ogersko vlado dalmatinska čolna tarifa od 18. februvarja 1857 (Drž. zak. št. 44) gledé tistega blaga, ki ima v omenjeni pogodbeni tarifi B nižji col nego v dalmatinski čolni tarifi, za vvoz iz največ pogodovanih držav, takö le :
Številka dalmatinske čolne tarife	Ime predmetov	Merilo zacolovanja	Dogovorjeni col	
			gld.	kr.
iz 2 b.	Sok sladkega korena		100 k.	4	
n 2 b.	Mana			1	50
„	2 d.in				
n H 0-	Limonov (citronov) sok			prosto	
r 5 b.	Rajska jabolka		100 k.	2	
» 5 b.	Mandeljni nezreli (v luščini)		n	2	
» 6 c.	(Jikorijeva (potrošnikova) korenina, posušena ....		prosto	
a 6 C.	Janež 			prosto	
„ 6 c.	Koriander				
n 6 C.	Koper, kumin, dcteljno seme, gorčično seme, gorčični			
	prah ali semleta gorčica (v sodih in t.)			prosto	
a 6 d.	Oljnato semenje			prosto	
a 7	Jeleni, divje koze, srne in divji prašiči, živi			prosto	
n 8 a.	Hibe frišne; rečni in potočni raki; polži irišni ....		prosto	
a » C-	Ribe osoljene, okajene, osušene, razen sledov ali sla-			
	nikov		100 k.	3	—
n 9 C.	Meso, pripravljeno in to osoljeno, osušeno, ovojeno,			
	v razsol djano 		n	3	—
a 9 d.	Sir			4	40
a 9 e-	Med, čebel ni panjevi z medom in voskom			prosto	
a 9 g.	Vsakovrstna dlaka, pripravljena (in to mikana, parjena,			
	barvana ali namakana, tudi v kodrih); perje ne po-			
	sehej imenovano (tudi posteljno in peresni tulji)			
	sirovo; nepripravljena peresa za okras			prosto	
a 9 g.	Korale, sirove (tudi vrtane, vendar ne brušene) ....		prosto	
a 9 h.	Peresni (ulji ali cevi, pripravljene (pisna peresa) . . .		prosto	
n 11 H.	Kruh, navaden, čem kakor (udi bel, prepečenec za			
	morjake				prosto	
a 12 b.	Laško olje v sodih, mehovih in mehurjih 		100 k.	2	40
a 12 d.	Olja, mastna, v flaškah in vrčih		D	10	—
a 12 e.	Milo navadno		n	2	50
Številka dalmatinske čolne tarife	Ime predmetov	Merilo zacolovanja	Dogovorjeni col	
			gld.	kr.
iz 15 b.	Preja iz lanenega, konopnega ali drugega rastlinskega prediva, razen bombaže in jute		100 k.	1	50
, 15 b.	Sivo platno za ovoje, tudi vreče iz njega narejene . . .	»	2	—
* 15 b.	Vrvi, konopci, beljeni		rt	1	50
„ 16 a.	Svileni odpadki ne predeni in svila odmotana (ne pre-dena, grezze)			pro	sto
, 16 b. j	1.	Svila predena, ni beljena niti barvana ; 2.	Floreta (svilni odpadki, predeni), tudi beljena, vendar ne barvana; oboje (št. 1 in 2) tudi posu-kano na niti, vendar ne v zvezi z drugim pre-divom			pro	sto
* 17	Slamniki in drugi ne posebej imenovani klobuki, brez oprave 		eden	—	10
n 17	Klobuki iz slame in ličja, z opravo		n	—	20
. 17	Rokavice, usnjene (tudi samo urezane ali v zvezi z blagom tkanim ali na stanu pletenim)		100 k.	40		
iz 19 b. in 24 d.	Plošče za tiskanje podobščin iz neplemenitih kovin ali lesa			pro	sto
„ 19 c. „ 24 e.	Kipovi, doprsniee in podobe živalske iz kovine ali lesa, ali najmanj v prirodni veličini			prosto	
iz 20 a.	Glinene cevi ali trobe, stavbeni okrasi, tudi iz terakote; prsteno blago iz navadne gline i. t. navadno lončarsko porodje, navadne peči, pečnice in plošče 	 			pro	sto
» 21 c.	Stekla viseča na lestencih, masivna, stekleni gumbi, steklene korale, gmize, steklene pene in kaplje tudi barvane 		100 k.	2	
» 21 c.	Steklo in stekleno blago v zvezi z drugimi tvarinami, ako po ti zvezi ne pride med kaučukovo, usnjeno ali kratko blago		n	12	
. 22 a. ^ (	a)	Pivni papir in siv papir; hrapav papir za zavitke (klejen ali ne klejen); b)	Lepenka ali karton, navaden (tudi kameni karton), papir za valjanje sukna, asfaltova klobučina, masa iz lesenih vlaken; c)	papir iz skriljev in ploščice iz njega (brez zveze z drugimi tvarinami), papir iz votliča, stekla, peska in smirgeljna, sukno iz votliča in smirgeljna . . .		pro	sto
. 22 b. j	d)	Papir za zavoje, uglajen, barvan, lakiran ali klejen, z degtom prevlečen ; e)	papir ne klejen, navaden (debel, siv, polu bel in barvan); ves ne klejen tiskarski papir; f)	tvorilarska dela iz kamenega kartona, asfalta ali podobnih tvarin, ne namazana niti lakirana, tudi v zvezi z lesom ali železom		100 k.	2	
„ 22 b.	Papir neposebej imenovan (t. j. ne obsežen pod a do f po tem brez zlatega in srebrnega papirja, brez papirja z zlatimi in srebrnimi rožami ali muštri, pisanega, stiskanega ali prebitega papirja, papirnatih tapet in papirnega blaga), tudi litograliran, tiskan ali liniran papir, za devize, etikete, vozne listove, račune it. prirejen, slikarski karton . . .	n	3	
„ 22 b.	Knjige, tiskovine, tudi pratike in koledarji, časniki in oglasi, mape (naučne), muzikalije			pro	sto
a 22 c.	Pisan papir ne klejen ali pa klejen		100 k.	3	—
a 22 c.	Obrazi ali podobe na papirji, to je bakrorezi in jeklorezi, kamenotiski, lesorezi, podobe v barvi tiskane, fotografije i. t			pro	sto
IZ 22 c. in 27 d.	Slikarije (malbe), to je slikarije na lesu in neplemenitih kovinah, ne lakirane, na platnu in kamenu, po tem tudi izvorni obrazci in obrisi (črtanice) na papirji .		prosto	
Številka dalmatinske čolne tarife	Ime predmetov	Merilo zazolovanja	Dogovo eo gld.	rjeni kr.
iz 24 a.	Leseno blago, najnižje, t. j. grobi, neobdelani, ne barvani izdelki sodarski, strugarski in stolarski iz lesa, tudi samo postruženo leseno blago in kolarsko blago; grobe maline (tudi strugarski stoli, valjav-nice, žrnovi, teski ali točila, kolovrati in tkalske statve), groba košepletenina (n' pr. koši in jerbasi za spravljanje blaga, za nošenje, za voze in perilo, saki itd.), metle iz protja; poljedelsko, vrtniško in kuhinjsko orodje ; igrača, groba, samo postružena, rezkana ali strugana; vse to blago ne barvano, ni strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano, niti v zvezi z drugimi tvarinami			pro	sto
n 24 b.	Kipovi (tudi doprsnice in živalsko podobe), barelievi in hotrelievi iz kamena v kosih čez 5 kilogramov težkih 			prosto	
a 24 b.	Kroglice ali kuglice za igračo iz marmora			prosto	
n 24 d.	Leseno pohišje, barvano, strojeno, z pokostom prevlečeno, lakirano ali polirano, tudi v zvezi s pletenino iz ličja, sitovja, mečičevja, trstja, slame in s koše-pletenino, neplemenitimi kovinami, steklom ali navadnim usnjem		100 k.	3	
a 24 d.	Odlivki penezov, rezanih kamenov v mavci ali žeplu i. t.		prosto	
a 24 e.	Oblazinjeno pohišje brez prcvlake		100 k.	12	—
a 26 b.	Orodje muzikalno		n	10	—
a 27 a.	Svileni dežniki in senčniki		eden	—	48
iz 27 a. in b.	Dežniki in senčniki iz drugih tvarin		n	—	24
iz 27 b.	Korale (prave in neprave), obdelane, vendar brez oprave	100 k.	24	—
a 27 c.	Slamna vezila (trakasto pletenje vsakovrstno iz slame) brez zveze z drugimi tvarinami		n	2	
a 27 c.	Klobuki iz lesenih viter brez oprave		rt	2	—
a 27 C.	Klobuki iz trstja, sitovja, ribje kosti, palmovih peres ali lesenih viter, z opravo		eden		20
a 27 d.	Podnožne preproge in Štorje (Štorje za na voz i. t.) iz ličja, sitovja, kokosovih vlaken, trave, tudi morske, mečičevja, odpadkov trstja in slame ne barvane . .	100 k.	1	
a 28 a.	Borova kislina, sreš ali vinski kamen očiščen			prosto	
a 28 e.	Citronovokislo in sreševokišlo vapno			prosto	
9ft A	)	Izlečki (ekstrakti) brošca; izleček iz kostanjevine . . .	100 k.	1	50
yj CiO v-.	\	Izlečki iz barvil, ne posebej imenovani			3	—
„ 28 e.	Netilne svečice iz voska in stearina			3	—
a 28 e.	Netilni klinčki			prosto	
2.	V dokaz pravice do uporabe čolnih postavkov po ti dogovorjeni tarifi (točka 1) potrebno je, da je v pismenih vpovedih prihod blaga iz kake države pogodnice povedan.
3.	Določilo §fa 14 v ukazu od 18. februvarja 1857, po katerem je za blago ondukaj našteto na wozu iz občne avstro-ogerske čolne okolijo v Dalmacijo opravljati samo polovico vvoznine, veljâ pod dozdanjimi uveti tudi za čolne postavke v ti dogovorjeni ali konvencionalni tarifi (točka 1).
Cliltiinecky s. r.
Pretiš s. r.