PoŠtnfna ptaŠma^v "oafovfnT
Cena J Dih
Leto I. (Vlil.), štev. 82
Maribor, sreda, 10. avgusta 1927
»
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
JUTRA
«
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cssta št 13
Oglati po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra1* v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Vsebina sporazuma dr. Korošca z VukičevEžem
Razpust SLS po volitvah in vstop njenih poslancev v radikalni klub
BEOGRAD, 10. avgusta. Današnja »Politika« objavlja članek, ki ga je napisal neki aktivni sedanji minister. Član-kar padarja, da v pogodbi, ki jo je sklenila Slov. ljudska stranka z ministrskim Predsednikom Vukčevičem, o kaki iz-Premembi ustanove ni niti govora.
Pogodba le določa, da mora dr. Korošec takoj po skupščinskih volitvah z ■fsemi svojimi poslanci vstopiti v radi-
kalni poslanski klub. Slovenska ljudska ■stranka se po volitvah razpusti in bo morala stopiti v nov.o stranko, ki jo bo ustanovil ministrski predsednik Vuki-čevič.
Demokratska »Pravda« meni, da o kakem vstopu Slov. ljudske stranke v vlado ne more biti govora, ker bodo radikali pri volitvah decimirani in izidejo tudi klerikalci iz volitev; oslabljeni.
Naskok na kaznilnico, novi atentati v Ameriki
Anarhisti mečejo po ameriških mestih bombe in napadajo mostove
NEWY0RK, 10. avgusta. V Bostonu je vČernj nad 10.000 delavcev naskočilo kaznilnico, v kateri sta zaprta anarhista Sacco in Vanzetti in so ju hoteli osvoboditi. Policija se je morala umakniti na dvorišče. Žele ko je prišlo vojaško ojačanje, so demonstrante razpršili. Za jutri, dan usmrtitve, so izvršene silne priprave, da se morebitni nemiri zaduše že v kali. Izvršitev smrtne obsodbe se bo Vršila čisto na tihem. Nekateri govore, da je bila justifikacija že izvršena.
NEWY_ORK, 10. avgusta. Pri eksploziji v TJfici je bilo več hiš porušenih in 20 £8eb ranjenih. Včeraj je eksplodiral v katadrali v Chicagu peklenski stroj. Dva * ,a sta se porušila in je bilo mnogo rrukov ranjenih. Policija je našla ka-Za vrati Še drug peklenski stroj,
IZVOLITEV CELJSKEGA ŽUPANA POTRJENA.
Notranje minstrstvo je danes potrdilo izvolitev dr. Goričana za župana v Celju.
odlikovanje slovenskih gasilcev.
Jutri bo objav Ijon ukaz o odlikovanju večjega števila zaslužnih gasilcev v Sloveniji.
Izkaznice za dunajski velcseim,
ki se bo viršil od 4' do 11. septembra, kakor tudi pojasnila in znižane vozne kar-S so dobivajo v biljetarni »Putnika« v "Priboru, Aleksandrova c. 35. —
P°žlg in samomor v Vučji vesi. Slikar Franc Golinar jo že delJ časa .Ue v »poru s svojim očetom kovačem m Posestnikom v Vučji vesi, pri kate-
em,'i i° Stan°,vul z ženo in tremi otroci.
) i?0*IK*Iarstvo v, 0£etovi hiši jc povzročalo ta nesoglasja. Preteklo soboto pa je prišlo d0 katastrofe. Ko ni bilo popoldne doma žive duše, je prišel mladi 31 letni brano od soseda, kjer sc j0 zopet skregal z očetom, in zanetil ogenj na gospodarskem poslopju, ki jc , •* Vr°d kmalu pogorelo. Sam pa si je •/.ave-2ul glavo z vrečo in čakal na senu strašna konca. Ko so gasilci opravljali svo-težko delo, so našli na pogorišču tnr-tvega mladega Dolinarja z odžgano levo hogo in polovico levo roke. Odpeljali so Ka v mrtvašnico v Križevce. —
ki je bil pripravljen tako, da bi eksplodiral o polnoči. Tudi v poslopju poštnega urada so našli bombo in jo še pravočasno odstranili. Pri vhodu v podzemsko železnico na cesti št. 207 so našli zvečer dve bombi.
V San Diegu so anarhisti z bombo opustošili vladno poslopje. V New Yer-seyu so pognali tamkajšnji veliki most v zrak. V Montevideu so našli v poslopju Državne banke velikansko bombo, ki bi v slučaju eksplozije lahko uničila rnno go hiš.
BOSTON, 10. avgusta. Predsednik tukajšnjega sodišča Thayer je zavrnil prošnjo za preklic smrtne obsodbe Sacca in Vanzetti ja; istotako tudi predlov glede odložitve izvršitve smrtne obsodbe.
Nesramnost fašistov sredi Jugoslavife
Pri večnih kapitulacijah, ki jih doživ-gamo pred fašistovsko prepotonco, iQ ziastel Lahom greben že celo v naši državi. Neverjetno se sliši, pa je vendar resnično, da si upajo Lahi, uslužbeni pri nas, sredi Bosne izzivati z nošenjem fa-šistovskih znakov, kakor se je to pripetilo pred nekaj dnevi v S jeti ini. Ncsram nemu nastopu laških uradnikov pri neki lesni tvrdki so gg protivili delavci Srbi in jim naravno strgali njihove znake. Naslednjega dne je bil zato odpuščen iz službe neki Srb in kmalu nato zopet drugi Srb, ker je v sarajevski »Večerni pošti« objavil gola dejstva o tem faši-stovskem izzivanju. Predvčerajšnjim pa sta bi a oba naša delavca od naših obla-s^ev aretirana. Koliko je imela uspeha Narodna Odbrana, ki je za oba intervenirala, so ni znano. Daleč smo prišli! —
Velika avtomobilska nesreča na Nižje-Avstrljskem.
Krajevna organizacija krščanske ženske zveze v Hernalsu je priredila izlet in najela tovorni avto, da odpelje izletni co do kolodvora. Ker je bilo že precej pozno, je šofer hitro vozil in na nekem ovinku so je avtomobil prevrnil. Tri iz-letnicc so težko, 13 pa lahko ranjenih. Ranjen je tudi šofer.
Spominiaite se CJ4S
Zakial ženo En se obesil
Strašen zločin v Tinskem pri Zibiki. Prepir radi razdelitve
posestva
Zibika, 9. avgusta.
V Tinskem pri Zibiki vi šmarskem okraju se je dogodil v soboto, dne 6. tm., okrog treh zjutraj zločin ki je silno razburil prebivalstvo daleč naokrog in je še danes predmet živahne razprave in najfantastičnejših govoric. Zločin je tem strašhejši ker ga je izvršil 701etni mož, ki je obsodil potem še samega sebe, 70letni Jakob Obrez je namreč pobil s sekiro svojo 451etno ženo Rozalijo roj. Metličar v spanju in jo potem zaklal. — Po njegovem strašnem dejanju je šel morilec v domači skedenj in se tamkaj obesil. Tako je v nekaj trenutkih tragično končalo življenje dveh zakoncev, ki nista spadala skupaj.
Obreza in njegove druge žene Rozalije že od petka ni bilo več videti. Ker sta živela v neprestanem prepiru, se je zde-
la stvar sorodnikom sumljiva. Zato she šla v soboto zjutraj Ferdo Knap in brait Obrezo ve žene, Joško Metličar v Ob-rezovo hišo. Bila je zaklenjena in v njej! je gorela še luč. Ko sta vdrla vi hišo, se jima je nudil žalosten prizor. Ženo sta našla zaklano in vso razrezano, starca pa obešenega v skednju. V desni roki je še krčevito držal nož, s katerim je zaklal svojo ženo, ki je umrla šele ob 11. dopoldne v strašnih mukah. Starec je gotovo napadel svojo žrtev, ko je mirno spala.
Kaj je pravzaprav pravi vzrok strašna rodbinske tragedije, še ni natančno zna no. Splošno pa se govori, da je Obrez zaklal svojo ženo samo zato, ker ni hotela nanj prepisati polovico svojega posestva
Praška kriminalna senzacija
Morilca Mihalsko in dr. Klepetar vztrajno tajita vse tudi po priznanju sokrivca Sikorskega in po dramatični najdbi mrtvaških ostankov nesrečne Mar-git v gozdu Tatre. Ko so Mihalska kon-frontjrali z dr. Klepetarjem se je takoj opazilo, da stoji drugi pod hipnotičnimi vplivi prvega. Dr. Klepetar je hotel nekaj povedati, ko ga je pa Mihalsko ostro pogledal, se je začel silno tresti ter je precej čaja poteklo, predno je zmogel besedo. Mihalsko je bil med svojimi znanci na glasu kot dober hipnotizer in policija misli, da je za zdočin hipnotiziral dr. Klepetarja in tudi Sikorskega.
Šef detektivov okraden
Znameniti šef londonske tajne policije, Wonsley, je doživel minulo noč nenavadno presenečenje. Wensley je namreč prvovrsten detektiv in pomeni za angleške vlomilske mojstre največjo nevarnost. Njegovi bistroumnosti je že neštetokrat uspelo razjasniti najkompli-ciranejše vlome in spraviti na varno naj drznejše zdcčince, ki so bili strah in trepet premožnih Britancev.
Izkušnje, ki si jih je pridobil tekom dolgih let uspešnega udejstvovanja v detektivskih poslih, je znameniti policist z največjo skrbnostjo uporabil pri ureditvi svoje hiše v Palmers Greatu, severovzhodnem delu Londona. Hiša, ki si jo jo zgradil Wemsley, je veljala doslej kot vzor za uspešno obrambo proti najrafintimnejšim vlomilcem. Vrata in okna so bila zavarovana s posebnimi ključavnicami in zapahi lastne konstrukcijo. Sam policijski šef je večkrat javno izrazil prepričanje, da je vsak vlom v; njegovo stanovanje nemogoč. — Zgodilo pa se je, da so se med zločinci našli colo njemu dorastli in si izbrali ravno šefa tajne policijo za svojo žrtev.
Ko se je zjutraj prebudil, se je presenečen ozrl po sobi, Obiskali so ga vlomilci in mu pokradli vso srebrnino, kamr tudi dragoceno zbirko umetnin. Odnesli so mu colo odlikovanje, ki ga jJ prejel od kralja v znak priznanja ^a požrtvovalno udejstvovanje in uspešno zatiranje močno razpasenega zločinstva.
Vlom pri Weusleyu je vzbudil v Lon-[donu vejiko senzacijo in nvet se čudi,
da se je mojstru vseh mojstrov vendar našel genij, ki mu je na najdrznejši način zasenčil slavo in izpodbil zaupanje, ki ga je užival dolga leta svojega službovanja.
Letalske senzacije
Iz Evrope v Ameriko. - „
Letalca Tarascon in Gibson sta za polet čez Atlantski ocean popolnoma pripravljena in je vsak hip pričakovati, da odrineta iz Pariza. Startala bosta vsak zase.
Tvornice. Junkerjevih letal poročajo službeno, da bosta letali »Europa« in »Bremen« poleteli v soboto. Podjetje računa, da bosta preleteli, ogromno razdaljo med Evropo in Ameriko v 48 urah.
Praga—Tokio.
Včeraj zjutraj je startal na praškem letališču češkoslovaški polkovnik Jaroslav Kala. Njegov cilj je Tokio. Vr* nil se bo čez 21 dni- Računa, da bo 23-000 kilometrov preletel v petih etapah.
Levin in Drouhin sta se pobotala.
Avijatika Levin in Drouhin sta se končno pobotala in sklenila sledečo pogodbo: Drouhin se zavezuje, da stopi čez leto dni pri Levinu v službo in da poleti z »Miss Columbijo« iz Evrope v Ameriko. Drouhin dobi za leto 100.000 frankov odškodnine in 50 odstotkov čistega dobička, ki pripade Levinu od prekooceanskega poleta. Vi slučaju Drouhinove smrti pa dobi njegova soproga 300.000 frankov. Pogod ba se avtomatično razveljavi, če kate rikoli eroplan preleti iz Evrope v Arne riko pred »Miss Columbio«. A
Mussolini in loterija.
Mussolini dobro pozna svoje Tojake. Dobro ve, da so zelo praznoverni ln da silno radi igraj« v mali loteriji. Kdor pa loteriJo igra, ta se rad oklepa posebnih številk. Ta loterijska strast se izkorišča tudi s tem, da se ljudem vbijajo y glavo razne številke iz Mussolinijevega življenja. To številke so baje dobre pri loteriji. Fašistovski listi vedo od časa do časa povedati, da je ta in oni zadel lepo svoto, ko si je številke izbral iz letnice Mussolinijevega rojstva, iz datuma fašistovskega pohoda v Rim itd. Seveda ne bo lahko dognati, če je to res, kakor se tudi ne da ugotoviti, če fašizem mogoče ne diktira tudi loterijski sreči.
X
UfartSorsfcl VECEKNlK Infra;
V M a t To o r n, 3ne 10. VITT. 1921
Kinematografski lov za ubei* nlkom iz marib. kaznilnice
Peg kaznjenca Jurkoviča in njegova dramatična aretacija
v Splitu
iskal priliko, <ia l>i ubežal in si šel o-
Mariborskim dnevni drohiz
Mariborska kaznilnica ]e pribežališče grešnikov iz vseh pokrajin naše države ki so obsojeni na več kot eno leto težke ječe. Vse mogoče zločine« vseh plemen in ver dobiš v njej: kačake, bolgarske komitaše, morilce, roparje, tato-v« itd. Posebno iz Dalmacije prihajajo zelo često transporti kaznjencev v Maribor, pa tudi iz Skoplja, Broda, in od drugod.
Koncem lanskega leta so pripeljali v zapore mariborske kaznilnice med drugimi iz Dalmacije tudi komaj 211etnega samskega mornarja Josipa Jurkoviča iz Splita, stanujočega v Šenoini ulici št. 7. Jurkovič je kljub svoji mladosti že star jmanec sodišč in je bil že ponovno kaznovan radi tatvin, zadnjič dne 6. decembra 1926 od splitskega okrožnega sodišča kar na 20 mesecev težke ječe, ki bi jih moral odsedeti v Mariborski kaznilnici.
Kaznilnica ima pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju posestvo, kamor hodijo razni kaznjenci od časa do časa na delo. Med drugimi je bil tamkaj dne ?4. julija »a delu tudi Jurkovič, ki je že dalj časa v
prat svojo grešno dušo v svoj rojstni kraj v morje. To se mu je kljub pazljivosti paznikov ta dan tudi posrečilo. Zaman so bila vsa poizvedovanja za njim. Izginil je brez sledu.
Sedaj pa ga je le zopet dohitela usoda. Splitska policija, ki je bila obveščena o skrivališču Josipa Jurkoviča, je v noči od pondeljka na torek nenadoma obkolila hišo, v kateri je stanoval, čim je zločinec opazil nevarnost, je pobegnil na streho, na kar se je pričel pravcati kinematografski lov za njim. Jurkovič je bežal od ene strehe na drugo, policija pa za njim. Ko ni mogel več naprej, skok na cesto pa bi postal zanj lahko usodepoln, se je končno na robu strehe znašel pred policijskim agentom Ivačičem, ki mu je bil neprestano za petami. Ta je takoj poklical še več svojih tovarišev na pomoč ki so nato Jurkoviča z naperjenimi samokresi prisilili, da se je udal. Tako pride Jurkovič že v kratkem zopet delat druščino svojim tovarišem v Mariboru.
preiskovati, v kolikih zve«zah eo loterijski uradniki s srečnimi igralci. Prvo kar je ravnatelj zvedel, je bilo to, da sta inšpektor in v^šji tajnik zadnji čas večkrat telefonična govorila o — nekih srečkah.
To je zadostovalo za aretacijo obeh. Boehm je takoj priznal da je po dolgih letih svoje službe začel »korigirati srečo«. Najel si je človeka, ki je srečko kupil in si dal izplačati dobitek, da ga potem deli s korektorjem sreče. Zaprta uradnika sta priznala dva taka slučaja, podan je pa sum, da jih je bilo več in da sta poneverila najmanj 225-000 mark.
Ker je preiskava v polnem teku, so zadnje žrebanje c 1 povedali in odgodili. S tem je nastalo zamotano in težko ju-ridično vprašanje, ali lahko toži loterijo
375.000	igralcev ali kupcev srečk, ki niso izžrebane enkrat, kakor je bilo določeno, drugič pa dokazano sleparsko. — Ker loterijski dobiček ni nikdar zasigu-ran gotovi osebi in ker o odgoditvah žrebanja v loterijskih pravilih ni ničesar rečeno, mora sodnija sklepati o tej zadevi.
bo res po vseh izgledih in izvidih preiskave kriv sam hotelir Hammerle. On je alkoholist, ki ne ve, kaj dela. Pod ku-aatelu so ga dali pred 10. dnevi in radi tega je še hujše pijančeval. Da bi ogenj zanetil radi zavarovalnine, ni misliti, ker je bil hotel zavarovan na 150.000 šilingov, kar je prav malo napram vrednosti in škodi. Bo torej delo nerazsodnega pijanca. Hotelirja so morali iz zapora oddati vi bolnišnico. Da je bil pred požarom pijan in da je grozil ženi, kako jo bo »spravil ven«, so priče tudi pred preiskovalnim sodnikom potrdile, gasil-^ ci so pa na pogorišču ugotovili, da je ogenj nastal v stanovanju hotelirja.
VELIKA EKSPLOZIJA V MAGDEBURGU.
Včeraj zjutraj ob 8. je v prostorih magdeburški nemško italijanske družbe za izdelovanje razstreliv nastala strašna eksplozija. Veliko poslopje, v katerem se je vnelo razstrelivo, je porušeno. Izpod ruševin so doslej izkopali 7 težko ranjenih. Podrobnosti o vzroku in učinku eksplozije trenutno še niso znane. Domneva se, da je eksplozijo povzročil neki uradnik, ki je kljub prepovedi, kadil v tvornici in vrgel Se žareči ojforek cij^refa* na tla.
Stavka mizarskih delavcev
K našemu včerajšnjemu poročilu o stavki mizarskih pomočnikov smo zvedeli še naslednje podrobnosti. Delo je zapustilo do sinoči 134 delavcev. Vsi večji obrati stojijo. Le nekateri manjši niso prizadeti. Na železniške delavnice stavka ni razširjena. Večina šbrajkujočih je šla na svoje domove v okolico Maribora. Proti trem delavcem, ki so pozivali tovariše, naj zapuste delo, je uvedeno oblastno postopanje.
Po zatrdilu štrajkovskega odbora je stavka popolna in vlada med stavkujo-čimi najboljše razpoloženje. Večina moj strov baje uvideva, da morajo tudi oni pripomoči k ureditvi razmer do pomočnikov. Jutri ob 9. dop. se pričnejo pogajanja obeh strank.
S strani delodajalcev pa doznavamo, da nekateri in to ravno velepodjetniki niso nikdar prejeli od svojega delavstva kakih zahtev: ali želje po zvišanju mezd in da so včeraj razumljivo upravičeno začudeno gledali, ko so delavci zapustili tovarne. Inšpekcija dela je baje tudi izjavila, da mizarski pomočniki nimajo tako slabih plač, da bi se morali posluževati stavke.
Tako torej obe strani. O uspehu jutrišnjih pogajanj bomo poročali.
Mariboru grozi pomanjkanje vode
Mariborski mestni magistrat objavlja sledeči poziv.
Vsem industrijskim podjetjem, Hišnim posestnikom in njihovim namestnikom: Vsled obstoječe suše in izredno velike uporabe vode je pričakovati, da nastopi v kratkem pomanjkanje vode. Da se prepreči eventualna prepoved uporabe kopalnic in škropljenje vrtov, se pozivajo vsi, ki so priključeni na mestno vodovodno omrežje, da takoj popravijo vse nedostatke pri hišnih vodovodnih inštalacijah j. j. klosetih in iztokih (pipah).
V slučajih neupoštevanja vodovodnega reda in tega poziva se bo uvedlo proti krivcem kazensko postopanje. —
Zgradba novih mestnih stanovanjskih hiš.	,
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo slikarskih, pleskarskih, steklarskih in tapetniških del za nove mestne stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. S kolekom za 100 Din kolkovane ponudbe je vložiti v vložišču mestnega magistra ta mariborskega do četrtka 18. t. ob 11. uri. Ponudbe se bodo odprle ob 11. uri v navzočnosti ponudnikov. Vsi pripomočki in potrebni formularji se dobe pri mestnem gradbenem uradu, soba št. 4 od četrtka 11. t. m. dnevno od 10. ure naprej. Mestna občina si pridržuje pravico oddati dela skupno ali pa posamezno, brez ozira na višino ponudenih cen. —
Smrtna kosa.
V pondeljek je v bolnici umrla 201etna pomožna delavka Marija Golnar. Pokopljejo jo danes ob 17. na Pobrežju. — Sinoči ob 17.30 je umrl v 81. letu starosti upokojeni železničar Anton Kristan, stanujoč v Studencih. Pogreb bo jutri ob 17.30 v Studencih.
Izzivanje
na veselici požarne brambe v gostilni Union, katero si je dovolil izvršujoči član omenjenega društva Osebik, je policija nagradila % dvodnevnim zaporom. Osebik je zoper kazen vložil priziv. —
J .A. D. Triglav v Zagrebu
poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži proslave ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 13. in 14. 'avgusta. Podrobne informacije pri B. Kuhariču, Ljutomer. Dan skupnega odhodka bo objavljen. S tri-glavanskimi pozdrvi! —
Velika kavarna.
Danes elitni koncert-kabaret. Gostuje i Povhe. -	226
14 letni glavar vlomilcev in tatov
Najmlajši član tatinske družbe 10-Ietnl dečko.
Pred dnevi smo poročali da je bilo aretiranih in oddanih sodišču več dečkov, ki so kradli steklenice in jih prodajali raznim trgovcem. Kolovodja družbe je bil 14-letni Blaž Walder s Koroškega, ki je izvršil v družbi še mlajših pobalinov že 15 drznih tatvin in vlomov.
Pri zaslišavanju je prišla policija do nenavadnega odkritja. Do skrajnosti po 'kvarjeni Bl^ek je organiziral krog sebe četo paglavcev, s katerih pomočjo si je prilaščal tujo lastnino, ki so si jo mladi uzmoviči delili. Na spreten način je znal za svoje načrte pridobiti celo otroke boljših rodbin, ki jih je zavajal k najdrznejšim in zločinskim dejanjem.
Po poslednji aretaciji je bil oddan tu. kaišnjemu sodišču, ki pa ga je izpustilo. Komaj je prišel na prosto, je že vlomil v stanovanje svoje matere, ki sc je naselila v Mariboru in ji odnesel posled-no gotovino v znesku 100 Din. Še istega dne je bil aretiran, toda pri njemu niso našli nobenega denarja. Porabil ga je za sladoled in cigarete, ostanek pA Je razdelil med tovariše, ki so zvečer za ukradene denarje posetili kino.
Mladi Blaž je skrajno nevaren in docela izprijen fant. V svoji družbi Je imel celo desetletnega fantka, ki je udano izvrševal njegova naročila. Blaž bo sedaj zopet izročen sodišču, ki ga bo po do-vršeni preiskavi odgonskim potom poslalo v Avstrijo, kamor je pristojen. —S
Povratek naših malčkov z Jadrana*
Mariborska dečja kolonija, ki je bila več tednov na oddihu v Kaštel Lukšiču v Dalmaciji, prispe danes, z večernim osebnim vlakom ob 21.56 v Maribor. — Stariši udeležencev naj pridejo sigurne na kolodvor. —
Neprijetna posledica zamude vlaftw
Ko se je včeraj popoldne dunajski br* zovlak že pomikal, je zapazil neki pot nik iz postaje, kako mu žena, ki se je na peronu zakasnila maha in teče nasproti Drugega ni preostalo kot potegniti za zavoro ter za ustavitev vlaka v svrho vkrcanja soproge plačati 60 šilingov. —i
Tatvina kolesa.
Včeraj ob 2. popoldne je bilo peko v* skemu mojstru Josipu Bračiču izpred neke tukajšnje gostilne ukradeno dvo: kolo, vredno 1000 Din. Pred nakupom se svari. —
Okraden.
Antonu Čretniku, ki je prišel včeraj v Maribor, da si nabavi n0vo obleko, je neznan žepni tat izmaknil Ustnico z 2000 Din. Ko se je pripeljal Čretnik iz Ribnice na Pohorju je najprej odšel v go stilno v bližini kolodvora, nato Pa obiskal še druge pivnice in se dodobra napil. Negovo vinjenost je tat izrabil in mu izmaknil listnico, v kateri je imel razen 2000 Din gotovine tudi 2 srečki državne loterije in hranilno knjižico, glasečo na
15.000	Din. Ker je bil možakar močno vinjen, je tudi mogoče, da je listnico izgubil, vendar je bolj verjetno, da mu ja listnico nekdo izmaknil. Tatvino je zapazil šele ob 8. zvečer. Poizvedovanj® in zasliševanja so doslej ostala brez« uspešna. —
Orjunaši!
Udeležite se odkritja sokolskega dotn% v Ljutomeru dne 14 t. m. Odhod iz Mariboru ob 5. uri zjutraj. Udeležba .v kroju in oivilu z znakom. — Oblastni čel* nik.	729
Pri fotografu.
— Slikate tudi otroke? vpraša ž«^* ca fotografa.
— Se razume!
— Koliko pa stane to?
— 60 dinarjev za tucat-
— Potem moram pa še počakati, ijiuun šele anajst otrok,
Škandal pri pruski državni
loteriji
Najmanj 225.000 mark poneverjenih — Kako je bila sleparija odkrita — Tožba 375.000 igralcev
Brezprimerna sleparija, o kateri smo kratko že poročali, se je dogodila pri pruski državni loteriji. Zaprli so loterijskega inšpektorja Boehma in višjega tajnika Schleinsteina, ki sta že priznala, da sta vi dveh slučajih prisleparila o-krog 150.000 mark — to je — 2,100.000 dinarjev.
Goljufija je bila odkrita na sledeči način: Loterijski blagajnik izplača nekemu srečnemu igralcu dobitek od 200.000 mark. Odračuna mu davke in druge stroške ter našteje nekaj preko 160.000 mark. V njegovo veliko presenečenje pa možakar ta denar brez štetja hij.ro stlači v žep ter čudno urno izgine pri vratih. Blagajnik, ki je bil s svojim poslom ravino gotov stopi za njim meneč, da bo lahko opazoval, kako se obnaša od loterijske sreče popolnoma zmedeni igralec. Ta igralec se je pa na ulici v veliko presenečenje blagajnika park ra t ozrl na okrog ter potem izginil v hiši loterijskega ravnateljstva, kjer uraduje gosp. inšpektor Boehm, ki je ravno ta veliki dobitek potrdil. Blagajnik je vse to povedal ravnatelju, ki je začel previdno
POŽARNE KATASTROFE TIROLSKEGA HOTELA
Prekmurski tihotapec saharina
Zanimiva aretacija pri Karlovca. Zaplenjenih 137 škatelj saharina.
Včeraj so aretirali orožniki v Irakov-cu pri Karlovcu tihotapca Josipa Andrejčiča, pri katerem so našli v kovčegu 1^0 škatelj saharina. Tihotapec je star šele 23 let in je rojen v Pečarovcih pri Murski Soboti v Prekmurju. Prepeljali so ga takoj v zapore srezkega poglavarstva v Karlovcu, kjer se nadaljuje preiskava. Po preiskavi bo Andrejčič skupno z zaplenjenim saharinom izročen pristojnim carinskim oblastim.
Po dosedanji preiskavi sodeč pripada aretirani mladenič dobro organizirani tihotapski tolpi. Domneva se, da je naj-brže član tolpe, ki jo je vodil znameniti tihotapec Stojanovski, ki je istotako že v zaporu. Andrejčič noče dati prav nobenih pojasnil; odločno odklanja vsak odgovor na vprašanja, ali ima še kakega sokrivca in kje je dobil zaplenjeno blago. Pač pa pripoveduje vsemogoče druge stvari, samo da bi otežkočil preiskavo.
200 OTROK SE JE ZASTRUPILO.
V angleškem okraju Bath je v krat-Icem času obolelo 200 otrok z vsemi znaki zastrupi jen j a. Zdravniška komisija je kot vzrok ugotovila pokvarjen sladoled.
V Maribort^m? Tftrv:iir."fe
Mariborski V E Č t R N I K' Ju Ir d.
.V: >
Stran 3.
Osvobojena žena
Kitajski „Mali breskvin cvet“ pleše — Skok iz harema v vrtinec modernega življenja
Ženska emancipacija je najnovejša in najmočnejša od nove dobe, ki budi velikansko kitajsko državo iz budhistič-n«ga miru. Štiritisoč let je bila žena Prava sužnja in tako ni čuda, da je danes polovica kitajskega moškega sveta iz sebe, če samo nekaj sliši o ženski emancipaciji. Emancipirana Kitajka ie silno živahna, podjetna in pogumna. Njeno torišče je zaenkrat samo veliko mesto, v. prvi vrsti Šanghai, potem Peking, a ne bo dolgo, ko se bo njen pohod razmahnil po vsej državi. »Mali breskvin cvet« se je navzel vseh zabav zapada s to prednostjo, da jih izvaja v Maje-stic-hotelu v Pekingu veliko bolj dražestno, kot so podane in uživane v Parizu.
Tudi iz harema osvobojena turška nanurna se brezprimerno odločno in živahno udejstvuje v ženskem pokretu. Napravila je silen skok izza zamreženih haremskih oken naravnost v najmodernejšo zabavno dvorano, v šolo in celo v urade in v poslovno življenje.
Kako bi se čudil in radoval Pierre Loti, veliki prijatelj Turkinj! S kakšnimi občutki bi hodil od Zlatega roga na vsa ona mesta, ki so postala slavna po njegovih romanih. Oboževalk bi gotovo imel mnogo, saj je nepozaben med turškim ženstvom.
Turške ženske so se veliko bolj mo-flemizirale kot pa moški- To moderniziranje gre naprej v silnem tempu in razmahu. Marsikateri efendi bi rad, da bi se že davno ustavilo. O haremih se po turški mestih ne govori več. Štambulske bele palače služijo svrham, o katerih se pred nekaj leti ni mnogim Sanjalo. Najmanj seveda starim, debelim evnuhom, ki se jezno obračajo vstran, če srečajo moderno turško ženo. Napredno turško ženstvo podira vse trd njave staTe dobe, pa naj so še tako močne in podprte od konservativnih elementov. Tako je .lani moral pasti haremlik na cestni železnici. Vsak voz c®stne železnice je bil poprej z neko zaveso deljen na moški in na ženski del.
je mlada turška gospa s svojim 30-P^gom prišla do cestne železnice, se je movai brezpogojno ločiti in vstopiti •v moški oddelek. Ko je ženska organizacija začela boj proti tej starodavni ®vedbi, so njeno spomenico na parla-
ment v An gori podprli zdravniki z izjavo, da je zavesa v železnišikih vagonih škodljiva in nevarna, kar se na njej zbirajo vsakovrstni bacili. In haremlik je padel, kakor je že poprej padel čar-šaf — ženska zgornja obleka z zagrinjalom za obraz.
Posebno znamenje novega ženskega življenja so po ulicah turških mest velike in prav vesele gruče šolaric in dijakinj najrazličnejših zavodov in šol. Velika ukaželjnost turške ženske mladine je naboljši porok popolne zmage ženskega pokreta.
Tudi v poslovnem in javnem življenju se močno udejstvuje turška žena. V voj. ski Kemal-paše je ob prihodu v Carigrad že služil ženski oficir. V vojni proti Grkom je sto in sto žena vršilo vojaško službo. Turška poštna in telefonska gospodična je že splošno znana osebnost. Za njo pride prodajalka, učiteljica, v zadnjem času pa nastopa celo gledališka igralka. V Carigradu deluje tudi zdravnica. V najtežjih okolnostih je ta odločna žena dovršila svoje študije, danes uživa že velik sloves speci-jalista za otroške bolezni.
Zgodi se pa tudi, da moderne turške ženske prav ostro kritizirajo kako rao-deno uredbo. Angorski parlament je letos razpravljal o predlogu zdravniške preiskave vsake osebe, ki se misli ženiti. Ženske organizacije so protestirale, parlament je pa rekel, da pri predlogu ostane, da morajo ženske preiskovati zdravnice, odnosno, da si lahko vsakdo za to preiskavo zbere svojega zdravnika. Ker je zaenkrat samo ena zdravnica, je to seveda neizvedljivo in ostalo bo najbrž pri tem, kar so predlagale ženske organizacije, naj se zdravniška preiskava ženitovanjskih kandidatinj omeji na »vidne dele telesa«.
Konservativni turški svet se zmanjšuje od dne do dne. V Carigradu se starodavno ženstvo loči od modernega sveta. Zahaja vedno v ene in iste bazarje in ima na obrežju tudi svoje staro zbirališče. Tu sedijo po ves dan na tleh žene v pisanih čaršafih, da izglodajo od daleč kakor velika greda pisanih tulipanov. Pa tudi to cvetje stare dobe bo prej ali slej zagrnil moderni val.
Praznik švicarskih vino-l gradnikov
Drugače tako mirno švicarsko mesto Vevey je že nekaj dni nad vse živahno. Pripravlja in začenja se praznikovanje, ki se vrši vsakih sto let samo štirikrat-To je tradicijonalni praznik švicarskih vinogradnikovi in vinogradniške zveze. Ta zveza izhaja iz 16. stoletja in igra v razvoju in življenju južne Švice prav važno vlogo. Ustanovljena je bila zveza z nalogo, da skrbi za vinograde okolice, člani zveze so imeli pravico, zanikarne vinogradnike kaznovati, pridne pa obdarovati in tako so se uvedli vinogradniški nad vse svečani prazniki. Ti prazniki so bili tako važni, da so se jih udeleževali tudi vodilni možje kantona, politiki in visoki uradniki. L. 1889 je bil sam tedanji švicarski državni zvezni
Prosveta
Kriza
(Socijalna drama v šestili slikali,
napisal R. Golouh).	1
Rud. Golouh, šef Borze dela v Mariboru, eden izmed najboljših poznavalcev; delavskega vprašanja in najodličnejših socijalnih publicistov, je izdal dramo »Kriza«. V njej je nanizal polno vprašanj, ki zadevajo predvsem socijalno stran našega delavstva, ne da bi nam hotel podati psihološki razvoj poedinca.
Delavci neke livarne ponovno prosijo za zvišanje plače, in že pade predlog za štrajk, ko se isti hip sestane novi u-pravni odbor nacionaliziranega podjetja, kjer so glavni delničarji Goldmaan, Vanillini in Couchard, da si določi poleg
predsednik v odboru vinogradniške pro- dividende še 10% superdividende. Upra-
KaSmlrski maharadža se ženi
Sir Hary Sing, kašmirski maharadža, znan pod pseudonimom »Mr. A-« iz procesa londonske Midland-banke, se je pred nekaj dnevi v Srinagaru, glavnem mestu Kašmirja zopet poročil. Odkod je nevesta in kako je njeno ime, se ne ve. Prvič se je poročil. 1923 s hčerko nekega maharadže. Njegovo premoženje znaša 12 milijonov funtov in posebej še ima letno 1 milijon funtovi državnih dohodkov ter De gotovo najbogatejši indijski knez.
Veliko senzacijo je vzbudil v Londonu proces, v katerem je maharadža še kot prestolonaslednik igral precej delikatno vlogo. Prvi del te filmske epizode se je vršil vi Parizu, kjer je maharadža Padel v roke dveh prebrisanih zakonov. Mož ga je namreč zalotil pri »za-k°nolomstvu« in mahardža mu je moral nakazati 2 in pol milijona zlatih mark, da ga utolaži. Radi izplačila tega nakazila se je začel proces z Midland-banko. Pseudonim »Mr. A.« se ni mogel dolgo prikrivati, ker je cela vrsta indijskih knezov bila vi svoji domovini na sumu, da je identična z »Mr. A.« in so radi tega vsi ti knezi silili v maharndžo, naj se razkrinka.
Radi svojih evropskih avantur bi se bil moral mahardža kmalu odpovedati prestolonasledstvu. Ker je pa z večtedensko pokoro kolikortoliko izbrisal svo je grehe, so ga zopet potrdili Za prestolonaslednika ter mu naložili, da se prav hitro oženi.
Prispevajte za spomenik KraUuPetra v Mariboru
Milijarda dolarjev za reklamo
V Ameriki se izda po statističnih podatkih letno dobra milijarda dolarjev v. reklamne svrhe. L. 1919 so se oglasni deli vseh amerikankih listov silno razširili. To leto so bili namreč oglasi o-proščeni davka. Takozvani nacionalni oglasi, ki priporočajo domačo produkcijo, dosežejo letno polovico vseh oglasnih stroškov. Reklama, ki nalepi 17 tisoč letakov na prometnih mestih, stane mesečno 140 tisoč dolarjev. Pri časopisih zavzema oglasni del 40 do 75% od skupnega obsega. V Ameriki so letno porabi dva milijona 600 tisoč ton papirja in gre od tega eden milijon 500 tisoč ton za same oglase. Ker se papir izdeluje iz lesa, se lahko reče, da porabi en sam newyorški list letno 2000 jutrov go-»dovja. 80% celokupne pošte vsebuje samo reklamo. So velika podjetja, ki izdajo letno za reklamo težke milijone, kar je razumljivo ob dejstvu, da stane ena oglasna stran velikega amorikan-skega Usta 11 tisoč dolarjev. Električna svetlobna Teklaina nekega velepodjetja za žvečilni gumij porabi letno za 108 tisoč dolarjev električnega toka. Neko drugo podjetje ima na svojih letakih sledečo opombo: »Ta plakat rabi več toka kot mesto Elyria«. To mesto pa ima preko 30 tisoč prebivalcev.
slave- Proslava traja do deset dni in se na prostem vrstijo koncerti, petje, igro kazi, plesi, razne proste zabave v pestrem redu in po večini vse v starodavni slikoviti noši. Letos sodeluje nad dva tisoč meščanov mesta Vevey, mnogo odličnih umetnikov iz cele Švice, gledalci so pa v velikanskih trumah prebivalci bližnje in dalnje okolice in blizu 2000 tujcev. Švicarska vlada je za ta praznik prispevala letos milijon frankov.
Začetek proslave je nadvse mičen in impozanten. Sredi zelenih vinogradov ob vznožju snežnih gora, v modrini neba in ženevskega jezera leži mesto slav 1 ja. z amfiteatrično zgrajenimi tribunami, prenapolnjenimi ljudstva. Artilerija strelja salut, vsi zvonovi zvone, naenkrat pa vse utihne, ko se ob svojem pultu pojavi znani švicarski komponist Gustave Doret, tudi v starodavni obleki. Slavni komponist — vodja glasbenega dela cele prireditve, dvigne taktirko in mogočno zadoni ouvertnra. Za godbo se vrstijo slikovite skupine, predstav ljajoče letne čase, dobo božanstev Baha in Cerere, zgodovino Zveze vinograd-nkov itd. Vse to se izvaja v čudoviti krasoti baTv in v idiličnim poletu upri-zoriiteljev in gledalcev.
Oko inozemstva
Diplomatska loža francoske zbornice je običajno ravnotako prazna, kakor klopi v zbornici same. Poslaniki in i.a-stopniki tujih narodov se pokažejo le »ob velikih dnevih«, sicer pa oddajajo svoje prostore dobrim prijateljem, pa tudi svojim nameščencem. Kljub temu pa imajo parlamentarni govorniki obi čaj, da pri razpravi o zunanji nolitiki kakor tudi o notranjih spornih vpra šanjih teatralično vzklikajo: »Pazite — oko inozemstva pazi na Vas!« Ko je prsd ktatk'm brez vsakega vzroka zo
Tudi letalci so praznoverni.
Angleško zračno brodovje št. 13 je doživelo prod kratkim, kakor poročajo iz Londona, že sedmo letalsko nesrečo. Več vojakov je zato že izstopilo iz tega, brodovja in so zahtevali, da jih preme-»te v drug oddelek, češ da mrinaša št. 13 tudi letalcem nesrečo.
vičeni boj delavstva zaduši žandarme-rija z vso strogostjo, saj postavi Petra ob plot in ga ustreli. Obrat zastane celo leto in delavci odhajajo vi svet iskat si dela in kruha: ž njimi pa gredo tudi tisti, ki so stali delavcem pri boju za zboljšanje nasproti, kar pove delavec tako pretresljivo: Sama ljubezen do domovine in države te je bila, pa moraš z nami vi tuji svet. Vse, kar je zdravo, odide, na kolodvor jih spremlja vsakokrat le invalid... končno se odloči podjetnik Osek ter pozove delavske organizacije, naj se žnjim bojujejo za to, da so obrat zopet upostavi, saj imajo vsi sicefl različen, a vendar le skupen interes na tem; postavi v tovarno nov stroj, da bo še manj odvisen od delavstva, a inv©-, sticije se morajo kriti iz delavskih žuljev, kajti treba bo še več dela za manjše plačilo.
V drami, ki hoče biti samo ogledalo naše povojne dobe, je polno pretresljivih slik: Prej so bili berači berači, sedaj pa smo berači tudi invalidi in tovarniški1 pohabljenci; prej so smeli samo berači beračiti, sedaj pa smemo vsi (str. 11.)* Nekaj pa je moralo biti vmes, če nas je beraške nadloge že toliko, da preseda že pravim beračem (str. 14.) Proklestvo vam bo tovarna, dokler ostanete njeni sužnji, blagoslov, ko postanete njeni kralji! (str. 17). Ne tepejo se s tistimi, ki ki so spačili obraz domovini, jo zasužnjili in oropali, tepo se s tistimi, ki so bili žnjo vred zasužnjeni in oropani (st. 42). Tistih so narodi in države in je tudi; cerkev, ki štejejo denar, prebivajo yi svojih palačah, delajo bilance in si dele dobiček... Iz vseh krajev sveta so, im ves svet je njihov, čeprav ne nosijo 00 krone ne mitre (str. 47). Samo kor isto-lovstvo, sami sejmarji s prepričanjem, vrtoglavi fanatiki .častideljni analfabeti a ti niso gibanje. Žabe regljajo, ker: pet padla ta beseda, je pogledal neki je mrak in so vode kalne (51). In ta kri-poslanec naravnost proti »inozemstvu«, za rodi čudovite rezultate. Na tisoče jili Odkril je tam mlad parček, ki je porabil je, ki žive tjavendan v popolnem brez-svojo osamljenost za to, da sta izmenja- delju leto, dv«, in ne vidijo od nikoder
la par prisrčnih besed in dejanj. Ko se je poslanec zanimal še nadalje, je zvedel, da sta bila v diplomatski loži vratar in vratarica pariškega poslanika republike Costarice.
S figovim drevesom se 3e poročila.
Angleško-indijski listi poročajo^ o neverjetni poroki, ki je oila sklenjena v indjskem kraju Bardoli. Neka deklica brahmanka je že v zgodnji mladosti izgubila vid. Ostala je do svojega 20. leta pri očetu- Velike skrbi si je delal oče, ki je bil v svesti, da ne bo nihče hotel poročiti slepega dekleta. Ko se je bližala starcu zadnja ura, je izrekel željo, da se poroči njegova hči s svetim dre-vesontf ki stoji na domačem vrtu. Sveto drevo jo bo baje ščitilo jo hranilo svojimi sadeži, ona pa naj preživi svoje življenje v njegovi bližini v sveti dostojnosti. Ko je oče umrl, in je potekla doba žalovanja, se je mlada brahmanka poročila po hindostanskem obredu s figovim drevesom vi vsej slovesnosti
Moderne atnazonke.
O bojih, ki so se vršili nedavno med vladnimi četami in uporniki v Nikara gui v Ameriki, prihajajo še vedno podrobnejša poročila. Med drugim javljajo te dni, da se je boril v vladnih vrstah tiidi bataljon žena pod poveljstvom 20 letne mladenke. Šestnajst teh amazonk , je bilo ranjenih, med, njimi celo poveljnica sama.
groša, in vendar živijo (st 53).
Za oder bo treba še delo prirediti, fl čital bo knjigo vsakdo z božjim strahom kajti odkriva marsikako krivico in socijalno zlo, ki ga prikriva sicer prežar-ka luč dneva. Zato ne bo nobenega našega književnika, politika in ne narodnega gospodarja, ki hi ne posegel p« knjigi! —■ Dr. P. St.
-------------- ■■	i	m»rnmmwm
Šport
ISSK Maribor:SK Železničar.
V četrtek ob 18. uri se bo vršila na igrišču SK Maribora druga poizkusna tekma ki jo ima odigrati SK Železničar po pravilih JNS. Za nasprotnika ima SK Maribor, ki nastopi vi kombinirani postavi. Glede na prvi nastop mladega kluba, vlada za tekmo precejšnje zanimanje le žal, da se ne bo vršila v nedeljo.
Cesarske ždie zeta Viliema II.
Po poročilih berlinskega »Welt ara. iMontag« se monarhisti severne in sred-I nje Nemčije bavijo z idejo, da bi mesto [kakega elana hiše Hohenzollern proglasili — braunschweigskega nadvojvodo za naslednika nemškega prestola in sicer radi tega, ker je žet bivšega cesarja Viljema II. in ker je rodom j Anglež. Monarhisti računajo, da Anglija ' taikemu kandidata ne bo nasprotovala
5Tran
Marftorskl VECERNIK Tu(ra.
V KarTtJero'; tfoe lff. VITT. Wžf.
C. Q. Brat:
Ugrabljen! milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
81
»A kako naj vam izročim 25.000 rubljev?« je vprašal oprezno. »Ali osebno, ali po pošy?«
»Osebno! Samo osebno,« je odgovoril ravnatelj. »Ne izpustim vas; najbolj zanesljivega stražarja vam dam s seboj. Ne izpusti vas izpred oči... oprostite, samo dolžnost izvršujem. Sami niti ne morete odtod. Povsod so straže ... na vse strani izpeljane brzojavne in telefonske žice ... na meji stoje kozaki ... ne tvegajte življenja! Celo v ka-torgi je lepše živeti, nego gniti v grobu.«
»Prav ... ne uidem vam. Niti ne mislim na tako neumen naklep,« je odgovoril Jack. »Trdno sem uverjen, da ima moja žena s seboj dovolj denarja. Prinesem vam ga menda lahko že jutri . . . feotovo pa v nekaj dneh.«
Prijazno sta se razgovarjala, dokler se ni umračilo. Medtem je prispel pred pisarniško poslopje voz; voznik je bil vojak in na vozu je čakal vojak.
Jack se je urno oblekel v Doddovo obleko — le neznatno mu je bila preohlapna —, se poslovil in se odpeljal v Due. Takoj je zvedel, kje stanuje Polly. Tičala je v svoji sobi in čakala Dodda. Jack pa je najprej poskrbel za sobo vojakoma in jima dal prinesti najboljšo in najobilnejšo večerjo. Potem je naročil vina in še steklenko vodke. In pridno jima je nalival.
»Le pijta, bratca! Ne bojta se zame; skupaj se zopet vrnemo h gospodu ravnatelju. Prav dobro vem, da jo gostilnica strogo zastražena. Deset mož gleda nanjo . . .«
»Samo šest, gospod!« je ugovarjal vojak. »Šest in midva!«
»No, da, šest, in vidva sta vsaj za štiri — torej deset,« se je nasmejal Jack. »A ta previdnost je čisto nepotrebna. Zdaj pojdem spat ... po dolgih, dolgih tednih zopet prvič v lepo, mehko posteljo. Prav gotovo bom spal slabo. A zdajle zagledam prvič zopet tudi svojo mlado, lepo ženko. Že od Moskve je nisem videl* O Bog. kako bi hotel, kako bi mogel zdajle uiti, ko me čaka ženka! Ne, ne prijatelja, bodita čisto mirna in tudi tovarišem pojdita povedat, naj gredo nocoj lepo spat. Mrzlo je ponoči, pravi pasji mraz in gosta megla z morja je hudo neprijetna in nezdrava. Pijta bratca!«
In še je sedel pri vojakih ter jima natakal vodke. Končno je odšel v prvo nadstropje, kjer sta bili Pollyna in Doddova soba.
Potrkal je na Pollyne duri.
»Ali spiš, srček zlati?«
Molk.
»Polly, dušica, odpri! Jaz sem — tvoj Jack!«
Tedaj pa je skočilo dvoje bosih nog s postelje, steklo k durim, ki so se odklenile in dvoje belih golih rok se je oklenilo Jackovega vratu.
»Ti? Ti? Ti!!«-------------
ln duri so se zopet zaprle in zaklenile. In molk ...
Šele okoli enajstih dopoldne sta poklicala Polly in Jack, da hočeta zajtrkovati.
Po obedu je prišel Jack k vojakoma.
»Vrnemo se šele jutri dopoldne v Petrokovsk. Če hočeš, se odpelješ lahko tja povedat gospodu ravnatelju: vse v redu in naj bo brez skrbi. Treba mi je le še malenkosti in njegova želja bo v polni meri — prosim, da tega ne pozabiš povedati! — v polni meri izpolnjena.«
Nerad se je odpeljal voznik sam. Toda upal je, da se do večerje še lahko vrne. Jack je vpričo njega naročil, da se pripravi vsem vojakom obilna večerja ter zabičeval še posebej, naj postrežejo bratcem vojakom z vodko in vinom, kakor se spodobi carskim junakom.
Potem se je vrnil k Polly. Zgodaj sta večerjala, se dolgo razgovarjala in odšla potem spat. . . Zjutraj okoli osmih se je pojavila iz hiše stara ženska, otovorjena s polnim košem, ter je omahovala k morski obali.
Šele ob enajstih je poklicala Polly služkinjo, naj prinese dva zajtrka. Nato jej je naročila, naj pove vojakom spodaj, da se odpeljejo takoj po obedu v Petrokovsk.
In po obedu je prišla sama ter je povedala vojakoma v angleščini in z rokami, da je Jack Bell že izginil, a da že še piše . . .
Vojaki so preklinjali, pretaknili vso hišo, tekali par ur po luki in okolici, nato so se odpeljali domov . . .
Ravnatelj kaznilnice je bil divji. Prvi hip je onemel od prekipevajoče jeze. Potem je besnel kakor razkačena zver, grozil s knuto, s »kozlom«, na katerem privezanega obsojenca pretepajo s palicami do nezavesti in smrti, s stradanjem in s svojo — metodo.
»Pa saj imam poroka,« je končno miril samega sebe. »Le čakaj, jaz ti že pokažem! Do konca svojih dni boš vozil gnoj. ako se Hljestakov ne vrne z obetanimi 25.000 rublji.«
Naslednjega jutra, ko je bil alarmiran ves ruski del Sahalina, so privedli Dodda v verigah na dvorišče. Nadaljeval naj bi Jackovo delo. Že ko je tretjič zajel z lopato, je zadel ob ključe, ki jih je bil vrgel tja. Toda vojak s puško je stal preblizu, zato jih ni pobral. Dodd je delal mirno dalje ter razmišljal, kako in kdaj uteče. Uganil je, da bo pač najbolje, ako pride v bolnico. Z bolnikom postopajo menda še najbolj obzirno. Zato je bilo treba simulirati blaznost.
Okoli poldneva, ko je gnoj prevozil iz enega kota v druge tra petnajstič, je že začel kazati, da se mu blede. Proti večeru je začel prepevati, nato moliti, končno besneti. Z jjolimi rokami je brodil po gnoju, sc postavil na glavo ter kričal kakor blazen. Bil je okoli sebe z rokami in nogami, razroga-čil oči, buljil pred sebe, se penil in tulil . . . Ključke pa je imel že za košuljo.
»V celico ž njim!« je kričal ravnatelj skozi okno stražarju. »Mar ne vidiš, da je znorel?«
Vojak je zabrlizgal in pritekli so mu še trije tovariši na pomoč. Naskočili so Dodda, ki se je otepal, boril ž njimi, jih psoval, a se dal končno skoraj odnesti v celico. Vrgli so ga na prično in ga zaklenili. Dodd se je drl še nekaj časa, potem je le še ječal. Prišel je zdravnik, ga opazoval od daleč in konstatiral, da je tu pač izrazit »furor maniacus« ter da treba odvesti blaznika v blaznico.
Dodd je simuliral dalje in bil prav zadovoljen. Celica v blaznici je bila čednejša, svetla in topla. Hrana je bila izdatno boljša. Mir je imel tu in delati mu ni bilo treba.
Tri dni na to so. ga posetili ravnatelj, zdravnik, trop vojakov z nasajenimi bajoneti in gospa Polly.
2e s hodnika je čul njen srebrni glasek in smeh.
Okovana in na notranji strani poblazinjena vratca celice so se odprla in najprej so vstopili vojaki, za njimi zdravnik, nato ravnatelj in končno Polly.
»Batjuška! Ti si grd simulant!« je dejal zdrav* nik. »Potegnil si nas in to je greh!«
Dodd ga je pogledal z izbuljenimi očmi ter hotel pravkar na vso moč zarjoveti, ko je uzrl Polly.
»Gospod Dodd, dovolj je vaše igre!« je dejala Polly. »Pravkar sem prinesla gospodu ravnatelju uradno brzojavko chicagoške policije, ki vas legn timira. Zopet ste svobodni.«
»Ali je mogoče?« je vzkliknil Dodd in skočil s prične.
»Da, resnica,« je potrdil ravnatelj. »Oprostite, batjuška, pomota; smatral sem vas za večjega Io^ pova, nego pobeglega gospoda Ivana Ivanoviča Hljestakova, ki je Jack Bell . . . Ako ima človek že deseto leto opraviti s samimi lopovi, vidi nazadnje same lopove okoli sebe. Milostiva mi je razložila vse . . . gubernator sam mi je poslal ukaz, naj vas takoj izpustim. Tudi gospoda Bella ne love več. Dokazano je, da je Hljestakov v ječi v Petrogradu umrl in je že nekaj mesecev v grobu.«
Doddu so zvenele ravnateljeve besede kakor Beethovenova simfonija. Kavalirsko je stopil k PolIy in ji poljubil obe ročici.
»Do smrti ostanem vaš hvaležni dolžnik!« .
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglati, ki (lužijo v posredovalna in aocijalna namene ebfilnstva: vsaka beseda 30 p, •ajmenjii znesek Din 5'—
Mali oglasi
Ženitve, dopisovanje in ogla* si trgovskega ali reklamnega značaja: vsak« beseda 50 p, najmanjši znesek D,n 10'—
Dobro ohranieno zložljivo posteljo lupim. R. Smolej, Ruška c. 2.	724
Učenko za kuhinjo sprejmem takoj Restavracija pri »Zvezdi«, pod Mostom 11.	72-
Dvonadstropna hiša ceno na prodaj. Ponudbe do 16. t. m. pod »št. 60« na upravo lista.	730
Skladiščnika »prejme parna žaga v Mariboru. Le starejši s prakso. Radi nakupa lesa poznan v okolici. Vstop takoj. Ponudbo na upravo pod šifro »Skladiščnik«.	728
Postrežnico z dnevno službo išče Velika kavarna. — Predstaviti se med 15. in 16. uro. 727
Deklica z dežele
katera zna šivati išče mesta v kuhinji. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.
712
Vafeljiie za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Klišeje
U,*hpWb\l^■UblohaU,0,IP^*, 'Zde,U|e P0 P"610*«"'* rtabah. pero.
ottLT nOUaden ‘la* 011 20 ,lnelSo taurtbo w J
uef baruah točno po naročilu In u no|hra|4em ča8U
JllGOGRAFlKA
♦lafcouna In založna ar. z o. t.
LJUBLJANA
Su. Petra nasip
23
Prazne
kupuje
Bracjo Rosina
Vetrinjska ulica 26
Najflnejie Cajno maslo
Iz sladke pastclizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	370
za splave, za živino, za perilo,
uzde, štransse, gurte
(izdelek tvrdke Šinkovec) na debelo in drobno priporoča
Drago Rosina • Maribor
Vetrinjska ulica 26.	509
M*
cr
o
»t
P
P
3 T?
3 •S’
5.5
X- l
• M
<
O
«}
to
2 u>
5 < n> o
CTQ
p O
0Q
O
<
M*
B
P
N
""Tl
■8
OJ
w VQ
P" 03
Volneni deleni
od 18 Din naprej sukno od 26 Din naprej itd.
dokler traja zaloga ?« dobi pri
l. Trpln-u, Maribor, Glavni trg 17
Novo!	Novo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
Ksaver Meško:
Mam plovemo
Izdaja Konzorcij »Jutra
Povest.
Cena za broš. Izvod Din 36*-vezan Din 46‘—
celo platno
Harorila spreieia knjigarniTisKovne zadruge
v Ljubljani, Prclcrnovo ul. 54. Nasproti gl- P0*1*’
lllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||IIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllilllllll|llll,ll|l
Novo!	Novo!
V Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: F r a n B r o z o vi č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
S t a. n k <> DeteUv Mariboru