12. štev.
V Kranju, dne 20. marca 1909.
X. letu.
GORENJEC
Političen in gospodarslg list
Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ========
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
Eopusi — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacijo, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Nov davek za kmeta ali socialno zavarovanje.
Dalje.
Strah kmečkih zastopnikov.
V številki 15. z dne 9. aprila 1908 pa piše: •Zavarovanje za starost. Cenjeni bralci »Domoljuba* vedo, da namerava vlada predložiti zakon o zavarovanju za starost Toda ta zakon se ozira samo na delavce, male kmečke posestnike pa pozablja. Zato so se zbrali kmečki poslanci vseh narodnosti dne 2. aprila na Dunaju in so sklenili pod predsedstvom našega delavnega poslanca g. Povšeta, da se mora državni zakon o zavarovanju ozirati tudi na male posestnike in obrtnike. Kmečki poslanci sicer priznavajo, da mora država skrbeti za tovarniške in poljske delavce, toda pri tem ne sme zanemarjati malih posestnikov, ki so ravno tako potrebni podpore kakor delavci. Ce bi se vlada v svojem zakonskem načrtu ne ozirala na male posestnike, tedaj kmečki poslanci ne bodo mogli glasovati za njen predlog. Pri tem posvetovanju je bil navzoč poljedelski minister dr. Ebenboch, ki bi rad ustregel kmečkim poslancem, pa se ne sme zameriti vladi. Dejal je, da je zahteva poljedelskih poslancev upravičena, da se bi težko izvršila, ker je tak zakon veliko dražji. Slednjič so poslanci pozvali vlado, naj razširi zavarovanje za starost tudi na male posestnike, ter poverili poslancu Povšetu nalogo, da izroči ta poziv notranjemu ministru.»
Zapreke.
Dober teden po tem se že dere »Domoljub*, kakor trota pod staro vrbo, da je starostno zavarovanje malih kmetov v nevarnosti.
V štev. 17. pravi: «Na Dunaju se govori o velikih zavarovalno-tehničnih in državno-finančoih
ovirah glede na izvršitev starostnega zavarovanja malih kmetov. Gotovo je, da take zapreke obstoje, a upati je, da se jim bodo znali poklicani možje izogniti, ker je starostno zavarovanje malemu kmetu nujno potrebno.*
Posvet v ministrskem svetu.
£ a čas je bilo o tej zadevi vse tiho. V štev. 27., ki je izšla 2. julija 1908, čitamo: »Ministrski svet se je pečal s starostnim zavarovanjem. Ni izključeno, da predloži vlada predlogo zbornici Se pred poletnimi počitnicami.
Takoj čez sedem dni se zopet člankar trudi v potu svojega obraza dokazovati o koristih zavarovanja za starost, posebno z ozirom na kmečke delavce. Ta uvodni članek ne vsebuje nič posebnega; z mirno vestjo ga lahko preskočimo ter pogledamo odstavek v političnem pregledu. Tu se čudi •Domoljub* socijalnim demokratom, da so tako dobro in prvi o vsem poučeni, posebno zato, ker je ta stranka stavila nujni prodlog, naj vlada kmalu predloži načrt tega zakona. Prorokuje, da se načrt kot zakon samoumevno takoj gotovo sprejme.
Držimo skupaj kakor veriga... Da pa slovenski klerikalni poslanci v državni zbornici res trdno skupaj drže, t. j. da bi vsi glasovali tako, kakor bi ukazal g. dr. Krek, kateri se Se vedno z dušo in telesom potega za starostno zavarovanje, imamo zopet dokaz v «Domoljubu* St. 37, kjer stoji: «Naši državni poslanci drže skupaj kot trdna veriga. Mirno lahko rečemo, da ga ni kluba v državnem zboru, ki bi se po edinosti in medsebojnem prijateljstvu mogel meriti s slovenskim klubom.* *
Iz tega vidimo, kar reče eden, store takoj vsi. Z našim zasledovanjem »Domoljuba* pridemo h koncu.
Sad je dozorel...
V 46. številki pišo: «Prvi sad državne zbornice po splošni in enaki volilni pravici je že dozorel v ministrstvu, vlada je izdelala načrt za splošno zavarovanje in ga objavila. Po vladnem načrtu bodo zavarovani kmetje, poljedelski delavci, dninarji, posli, družinski člani itd. Vplačevati se začne s 16. letom in dobi s 65. letom pravico do pokojnine. Vsote, ki se plačujejo, so različne in zato tudi pokojnina različna. Kdor ima boljši zaslužek, bo več plačeval in zato tudi več dobil. Upati je, da bo zbornica to predlogo vlade hitro in ugodno rešila, ker so ji vse stranke naklonjene. Bati se je le, da ne bi izbruhnila češka ali nemška obstrukcija v državnem zboru. Socijalni demokratje hočejo na vsak način preprečiti obstrukcijo. Zanimivo je, da bo Avstrija, kadar postane ta predlog zakon, prva država, ki bo imela urejeno splošno zavarovanje.*
Pričelo se je «ajfranje».
Prav kmalu so si pa bili bratci klerikalci in socijalni demokratje v laseh. Klerikalni listi so pričeli pisati, da so soc. demokiatje krivi, da se predlog ne more hitro vsprejeti, ter da mu nasprotujejo iz sovraštva do kmetov.
Ogenj v strehi.
Do hudega razburjenja in resnih pomislekov je prišlo med našimi kmeti, ko je objavil •Domoljub* v dveh številkah načrt starostnega zavarovanja, ki se je imel predložiti zbornici v odo-brenje.
G. poslanec dr. Krek se je silno zavzemal za to zavarovanje in je priobčil v »Domoljubu* kratek izvleček tega, kar so poprej že celo poletje v odseku za socijalno zavarovanje premotrivali.
podlistek.
Ljubezen tete Marjete-
Ivan S. Olševski.
Dalje.
Predstavila sta se torej. Pričela sta kramljati najprej o Športu, potem o naravi, slednjič o šoli in o različnih predmetih. Toda ne suhoparno! Kako temperamentno je znal govoriti, kako krasno razvijati svoje misli! Gledal jo je naravnost v oči s svojimi kot dva živa oglja žarečimi očmi, glavo nekoliko po strani, krog tankih usten mamljiv nasmeh. Od časa do časa si je popravil lepe kodre, bele mansete in se izkušal ž njo v najlepših figurah. Pridružila se jima je pozneje še njena sestri-Cina in prijateljica gdč. Ana — toda z gdč. Ano je bil le konvencionalen kavalir, a ž njo odkrit, kavalirski prijatelj. In kadar je ona govorila, mu je brala vedno s obraza, ali se strinja ž njo ali ne in njegove besede so vedno potrdile njeno tiho sodbo.
Neopažeao se je prikradla noč. Trebalo je iti domov. Prekratka poti
•Kdaj se pridete zopet drsat, gospodična, ako dovolite F»
•V četrtek popoludne, g. Cvet!*
•Tudi jaz pridem takrat, gospodična 1»
•Torej na svidenje I»
■Na svidenji I Klanjam sel*
Dokler je bil led, sta prišla redno vsak teden trikrat na ledu skupaj. Bila sta oba jako zgovorna; največ tvarine za debatiranje sta črpala iz dveh svetovnih problemov: o ljubezni in — lakoti. V prvi točki sta bila edina, oba idealna, smatrajoča zakon kot za edino srečno luko dveh ljubečih se src. V drugem problemu pa je zastopal Milan demokratična načela, o ona je videla rešitev tega problema v pridnem delu, dobri glavi in človekoljubnih delih usmiljenja.
Ogrela se je narava in led seje stajal. Ogreli sta se tudi njihovi srci in vzplamteli v prvi nesebični ljubezni. Povedala pa si tega nista nikdar z besedo — oči bi stisljaji rok so jima povedali, da sta drug drugemu gotova. Sestajala pa sta se sedaj bolj poredkoma — ni bilo priložnosti. Toda to jima ni pogasilo ognja ljubezni, nasprotno, Se razplamtel se je. Toda ker je Milan le bolj na redke čase mogel prilivati njenim rožicam ljubezni, je med njimi pognal tudi plevel ljubosumnosti. Saj ji Se ni priznal svoje ljubezni 1 Morda ima drugo, a ž njo se je le zabaval... Z Moranovo Kati je že večkrat tako prijazno kramljal, a zadnjič je prišla slučajno mimo, ko sta se skoro skrivnostno menila in se prešerno smejala... a Kati — kako sladko ga je gledala, ta grdobal Da ima par razglednic od nje, ji je sam priznal... In ona se hlini njej prijateljico 1 Potem pa Bertranova Micil No, s tako pa ja na bo začel, ki jih je že toliko imel« I Vendar pa je le promaniral t njo J
Kadar so obletavale Marjetico take misli, je imela pekel na zemlji in mnogokatero noč je namočila olazine s svojimi deviškimi solzami.
Po neki taki noči, ko se že dalj časa nista videla, je sla na izprehod doli r Savski drevored. Spremljal jo je mali bratec, loveč metulje. Eden je bil posebno lep, toda najbolj mu je nagajal. Udri jo je za njim v grmovje, ona pa je šla svojo pot po drevoredu naprej, in mislila na Milana. Kar nekaj zasusti v grmovju poleg nje. Pogleda, a pred njo je stal Milan. Prijazno je pozdravil, popravil si bujne kodre in lepe bele manšete ter po-ceptal z malo nožico po pesku.
•Kaj Vi tukaj, g. Milani*
•Oprostite, gospodična, ako sem Vas prestrašil. Dolgo se že nisva videla — že yeč kot en mesec — a sedaj Vas je slučaj tako nenadoma pripeljal pred met*
Resen glas je imel. Pogleda ga. Suh obraz, resne poteze na licu, žalostno sanjave oči — zdelo se ji je, da so komaj zadrževale solze. Saj to vendar ni več tisti razposajeni Milani
•Gospod Milan, kaj Vam je, ali ste bolni P* Prime jo za roko in jo pogleda naravnost v oči. —
•Da bolan sem, gospodična, ali pa tudi nisem. Spati ne morem, jesti ne morem, samo pil bi, da bi si pogasil žejo, katere pa tudi nimam ...
Dalje prih.
Glavne točko so bile, ki bi bile kmetu najbolj Škodovale.
1. Zavarovati bi se moral vsak kmet in kmetica, vsak hlapec, vsaka dekla, vsak domač član družine, bodisi domač fant ali dekle, ki bi izpolnil 16. leto starosti.
2. Da bi bil sposoben za «penzijon», učakati bi moral 65. leto svoje starosti. Le samo posel ali delavec bi dobil mogoče poprej starostne premije, ako bi ga spoznala posebna komisija, da res ni več sposoben 7a delo. Iti bi moral seveda na nabor, kakor fant, če ga potrdijo v vojake 1
3. Plačevati bi moral vsak kmet za sebe, svojo družino, ko bi stopila v gotova leta, vsak mesec 1 K, in sicer bi plačal to svoto v okrajni zastop. Koliko bi bilo samo nepotrebnih potov za ta vplačila I
4. Za svoje hlapce, dekle in delavce bi plačeval polovico te svoto na mesec, drugo polovico pa zavarovanec.
5. Kdor bi plačeval rodno do svojega 65. leta prispevkr, dobil bi po tem času na leto 267 K »penzijona». Neke male ugodnosti bi se morda še dovolile.
6 Za vsakega zavarovanca bi prispevala država letnih 90 K.
7. Tudi k upravi, za pisarne, osobje itd. bi prispevala država nekaj malega.
8. One izjeme, katere nekateri tako radi po-vdarjajo, bile bi tako majhne, da je o njih brezpomembno govoriti. Konec prih.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke.
Dalje.
Enako želi tudi g. Meden iz Begunj pri Cerknici, da bi gospodje iz mest stopali med ljudstvo, da ne bi bila agitacija samo na ramah nekaterih posameznikov.
Tržni nadzornik Rib ni kar izjavlja, da je principielno pri onih. ki so nezadovoljni in hočejo spraviti stranko do lepšega napredka, kakršnega ima sedaj. Svoj čas so bili klerikalci v manjšini, tedaj so bili napredni poslanci na vladi, ali vzlic temu so jih klerikalci pritiskali ob zid; danes pa gospodarijo klerikalci in pritiskajo zopet napred-njake ob zid. Odkod to pride? V nas je premalo vztrajnosti, premalo zaupanja v samega sebe. Požrli smo 20. september. Tedaj je pisal .Slov. Narod* zelo navdušeno, pa je kar naenkrat prenehal. Ljudje so bili poprej navdušeni, potem pa se je navdušenost kmalu polegla. Zakaj ni pisal enako naprej ? O Belarjevem slučaju se je mnogo kričalo, a požrli smo tudi Belarja. Poslanci so vpili, da ne sprejmejo drugačne volilne reforme, nego takšno, kakor jo mi hočemo, sprejeli so jo pa le potem, čeprav ni bila taka, dalje, da bodo, ko pride deželni zbor, čeprav pride 500 žandarjev, vrgli Schwarza ven, pa zopet ni bilo nič. S takim postopanjem se ruši disciplina in ljudje sčasoma obupajo. Vodstvo naj manj obljubuje, pa več izvrši, potem bo zagotovljen vspeh.
Nadaljni govornik dr. Žerjav priporoča predvsem, da vodstvo sporazumno z lokalnimi zaupniki izvede politično organizacijo saj za vsak sodni okraj. Še preje pa je treba prirediti več političnih shodov. Saj se lahko najde toliko govornikov, da bo vsako nedeljo nekaj shodov. Ko bodo osnovana politična društva, bodo ta skrbela za prireditev shodov. Nadalje priporoča poslancu dolenjskih mest, da se oglasi med svojimi volila, ker se čuje toliko pritožb, da prežene razne pomisleke. Namestiti je treba nadalje stalnega strankinega tajnika, ki ne bo samo uradniška moč, temveč v resnici tudi član vodstva in se tako razbremene oni možje v vodstvu, ki so že itak preobloženi. Tajniku je treba dati pošteno plačo, za to pa je treba pokritja, za to pa zopet strankinega  davka.  Predlaga torej resolucije:
1. ) ustanove naj se okrajna politična društva;
2. ) priredi naj se kolikor mogoče veliko političnih shodov; 3.) namesti naj se stalen strankin tajnik in 4.) uredi naj se pobiranje strankinega davka. (Odobravanje.)
Oglasi se nato dr. Tavčar: Odgovoriti moram na nezadovoljne besede rojenega nezado-voljneža Ribnikarja. Ne vem pa, ali je ta prirojena nezadovoljnost nekaj dobrega, ali pa morda le nekaka bolezen. (Klici: »BolezenI') Nadalje povdarja glede lista »Slov. Naroda" nasproti izvajanjem nezadovoljneža po poklicu in njegovim cenjenim somišlenikom, da sem kot načelnik »Narodne Tiskarne" storil vso svojo dolžnost, kakor jo je tudi storil »Slovenski Narod", da je moral ugajati tudi vsem nezadovoljnežem in to za Časa demonstracij, kakor tudi dandanes. (Odobravanje.)
K besedi se oglasi poročevalec župan Hribar: Iz mojega poročila je razvidno, da moramo skrbeti za to, da se politična društva ustanove po celi deželi. Stvar pa ni tako lahka, zlasti je težavna zaradi shodov. Vodstvo se je potrudilo, da
izvede politično, gospodarsko in prosvetno organizacijo po vsej- deželi. Posrečilo bi se to posebno potem, ko bi se mlajše moči začele bolj zanimati za stvar. Začelo se je tako, a ko bi bilo moralo priti do izvršbe, je zanimanje opešalo. Posrečilo pa se je z gospodarsko organizacijo, ki je temelj vsega drugega nadaljnega delovanja. Ako mislite, da je veliko naraščaja, se varate. Ce bi se vsak, ki pride po dovršenih študijah z Dunaja, postavil v službo naše stranke, bi bilo to. Obrnili smo se skoro na vsakega, povabil sem skoro vsakega, a večina je odrekla, izgovarjajoč se z drugimi skrbmi in posli. Nekaj jih je prišlo, a le prav mal odstotek je bilo takih, ki so vstrajali in so bili naša največja opora. Če bi se število teh pomnožilo, potem bi bila stvar lahka.   Konec prih.
Gospodarski del.
Koliko izdado države za vojaštvo?
Znano je, da se dandanes upira ljudstvo vojevanju, upira se pa tudi temu, da bi bilo v mirnih časih pri vojakih toliko mladih ljudi. Tista leta, katera mora služiti fant pri vojakih, so tako-rekoč čisto izgubljena. Država krade s tem fantu najlepši čas mladih dni, staršem, bratom in sestram pa krade delavne moči. V vsaki državi so dandanes društva, ki delajo na to, da bi bilo samo toliko vojakov, kolikor se jih potrebuje za red, vojske naj bi pa čisto nič več ne bilo. Namesto vojske naj bi se razsodilo tako, kakor se razsodi tedaj, Če se dva soseda za kaj, bodisi za kako mejo pri travniku, gozdu, za kako vodno ali pašno pravico ali pa za kaj drugega prepirata. Človek bi si mislil na prvi trenotek, da na svetu ne more biti brez vojskovanja. In vendar ni tako! Včasih, ko so imeli grofje še vsak svoje vojake, so se tudi vojskovali med seboj, en grof je napovedal onemu vojsko, če sta se za kaj prepirala, in ljudje so morali iti v vojsko. In vidite, dandanes se nikdar ne vojskujejo grofje med seboj. Če se se kaj prepirata kaka grofa, se pa razsodi kakor pri drugih ljudeh. Če je pa povsod mogoče, da se poravna z razsodbo, zakaj bi ne bilo mogoče to tudi pri državah ? Koliko denarja, koliko tisoč, stotisoč in milijonov se izda za vojaške namene! Ena sama vojna ladija že velja milijon goldinarjev (to je tisoč krat tisoč goldinarjev). In za take stvari ima država vselej dosti denarja. Če je pa treba kaj drugega, tedaj ga pa seveda nima. Šole so za ljudstvo dan danes gotovo neobhodno potrebne. Če pogledamo po svetu in v zgodovino, tedaj vidimo, da so veljali in da veljajo tudi danes le taki ljudje kaj, ki so dobro izučeni. Države bi imele torej skrbeti v prvi vrsti za pouk, potem šele za vojaštvo. Pa vendar se ne dela tako. Tukaj podajamo številke, iz katerih se vidi, koliko milijonov izdajo države vsako leto (ob mirnem času, ko ni vojske) za vojaške namene, kako malo pa dajo za šolstvo, cerkve in vse drugo, kar se tiče poučevanja:
Nemčija 1.1892 541 mil. mark, to je 633 mil. kron Avstrija   , 1896 150 , gold.,    » » 300 „ Laška     »   „   325 . lir,       » » 309 » , Španija   »   „   141 „ pesetov,» „ 134 » „ Francoska,   *   864 » frankov, „ » 821 » „ Rusija    w   „   277 „ rubljev, , » 728 „ »
Za pouk in bogočastje i. t. d. pa so dajale te države tedaj na leto:
Nemčija    101 mil. mark,     to je 118 mil. kron Avstrija     33   »   gold.,     » »   66 , Laška       41   »   lir, » „   39   » »
Španija 74 » pesetov, » „ 70 „ » Francoska 177 » frankov, » » 168 » , Ruska       23   »   rubljev,   » »   61 »
Ne smemo pa pozabiti, da so te številke vzete že iz leta 1892 in leta 1896. Od tistega časa rastejo izdatki za vojaštvo ogromno, prvič, že zaradi tega, ker je postalo vse bolj drago, drugič, ker imamo vedno več vojakov, in tretjič, ker se iznajdejo zmiraj druge stvari (druge vrste kanoni, puške, ladije i. t. d.)
Če iznajdejo nove puške, tedaj se kar napravijo nove, stare pa nimajo nobene vrednosti več. In tam gredo milijoni in milijoni naenkrat.
To je že v mirnem času. Vse drugače je pa tedaj, če je vojska Ni samo to, da so ljudje tedaj v taki nevarnosti, da toliko trpijo, da morajo zmrzovati, da po več dni včasih nimajo jesti, če je vojska, tedaj gredo v eni uri tisoči in tisoči v nič. Dočim marsikateri nima toliko, da bi se najedel, mora pa še plačevati za take stvari, ker vse, kar izda država, se mora plačati z denarjem, ki ga plačajo državljani.
Če je vojska, tedaj stane, kakor je natanko preračunal Bloch, državo vsak vojak (s častniki vred) na dan najmanj deset kron, Ker je pa danes živež in vse drugo zelo drago in ker je tedaj, če je vojska, še vse posebno dražje, potem lahko rečemo, da stane na dan vojak dvajset kron. Vzemimo, da bi imela naša država s kako drugo državo vojsko, tedaj gre v vojsko kakih 1500 tisoč avstrijskih vojakov. Tedaj bi ti vojaki veljali Avstrijo na dan 18 (osemnajst) milijonov kron. Tu sem se mora še priračuniti to, kar ti ljudje doma zamudijo, kar ima kak trgovec škode vsled tega, da mora imeti doma namesto sebe kakega tujega
človeka, ki gotovo ne skrbi tako, kakor bi skrbel gospodar sam in potem lahko rečemo, da bi škodovala vojska Avstriji vsak dan za 20 milijonov kron ali dvajset krat tisoč krat tisoč kron. To bi bil že tak kup denarja, da si misliti ne moremo. Potem pa še pomislimo, da vojska traja več tednov ali celo mesecev!
Iz tega razvidimo, kako neumno je vojevanje. Vojska je včasih, ko so bili ljudje še napol divji, res bila potrebna, ali dandanes ni več. Za mislečega in kulturnega Človeka je vojska nekaj takega, kar ga poniža do živali. J. *
Tedenski  tejem ▼ Kranju  dne 15. snsca
1909. Prignalo se je — konj, 68 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet — hrvaških telet, 10 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovc, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-46 K. Pšenica K 1275, proso K 7 75, rž K 10-—, oves K 9"—, ajda K 9—, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —. koks —, krompir K 3*30 za ¿0 kg, seme dom detelje 55—58.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da se je c. kr. trgovinsko ministrstvo obrnilo do njo z vabilom, da deluje na to. da tvrdke <* prilikah, še se pismeno obračajo do c. in kr. konzulatov z vprašanji v trgovskih devah v- pokritje za odgovor potrebne poštnine ne bodo več uporabljala luremskih znamk, marveč po poštnem kongresu v Rimu uvedene mednarodne kupone za odgovor (Goupon repon^e). Trgovska in obrtniška zbornica opozarja torej, da naj so v bodoče v gori navedene s vrhe vporabljajo nivedeni kuponi, ki jih prodajajo v?i c. kr. poštni uradi po 28 vin. komad in ki so dopustni večinoma v v*eh evropskih in v mnogth državah izven Evrope. Omenjeni kuponi pa se lahko vporabljajo tudi za plačdo manjših zneskov (vračih troskov, konzularne pristojbine i. dr.) c. in kr. konzulatom. Pri tej priliki se opozarjajo interesenti tudi na to, da se mora dopise na c. in kr. konzulate popolno frankirati, da so jim ne povzroča stroškov, za katere ninnjo pokritja.
Dopisi.
hvanredni občni zbor kranjske podružnice slovenskega planinskega društva se je vršil dne 9. marca v prostorih gostilne gespe Marije Mayr-jeve. Podružnični načelnik, prof. Ant. Zupan, pozdravi, otvorivši zborovanje, navzoče zborovalce, posebno načelnika osrednjega odbora dr. Frana To-minška in dame članice, ki so se letos prvič udeležile zborovanja. Nato poroča kratko o odborovem delovanju od zadnjega občnega zbora. O J bor je dal napraviti nov načrt za gradbo Prešernove koče na Stolu in dva proračuna. Stavba bi veljala glasom cenej<;ga proračuna, ako ne bode n žjih ponudb, okroglo 12.020 K. Dr. Vilfan dež. poslanec in odvetnik v Radovljici, je obljubil, da bode vse potrebno preskrbe! in ukrenil g'ede naše podružničnih zemljekujižnih zadov. Blagajnik Ko-kalj povoča nsto glede zgradba koče v bivstvu sledeče : Stavba koča in nabava potrebnemu mdbilarja bode veljala okroglo 14 020 K. Ker ima podružnica gotovine samo 5 300 K, primanjkuje torej še 8720 kron. Treba bode najeti posojilo v znesku 9000 K, ker se bodo morale obresti plačevati polletno naprej in ker se mora računati še z drugimi eventualnimi izdatki. Tukajšnje «Kreditno dru?tvo» je zagotovilo posojilo proti temu, da mu bode podružnica zastavila vse svoje premoženje in tudi vse svoje dohodke ter da bodo v večjo varnost prevzeli tudi nekateri gospodje poroštvo. Od tega posojila plačevati bode letno 495 K obresti. Dohodki podružnice (prebitek članarine, nabiralniki, razglednic;, razna darila in podpore denarn h zavodov) znašali bi okroglo 600 K. Torej ostane podružnici, ako se odplačujejo obresti, še vedno za razne male izdatke 105 K. Podružnica namerava prirediti letos, začetkom julija, veliko veselico v Kranju in meseca avgusta podobno veselico tudi na Selu pri Žirovnici. Cisti dohodek teh veselic se bode porabil izključno za amotrizacijo dolga; ravno tako se bodo tudi vsi dohodki koče porabili izključno le za odplačilo dolga. Računati pa sme tudi podružnica na podporo železničnega in vojnega ministrstva. Tudi ti eventuelni zneski se bodo porabili v odplačilo dolga. Na ta način bode dolg v najdalje sedmih letih popolnoma poplačan. Na vprašanje sodnika dr. Treota, kdo prevzame poroštvo in v kateri višini, odgovori blagajnik Kokalj, da prevzemu vsi odborniki in šd nekateri drugi gospodje izven odbora poroštvo skupno za celi znesek. K besedi se nato oglasi načelnik osrednjega odbora slovenskega planinskega društva dr. Fran Tominšek, ki izvaja v bistvu sle leče: Zadevajo po njegovem mnenju zelo nujna. Ako bi se gradba Prešernove koče še nadalje zavlačevala, se lahko zgodi, da izgubimo zaupanje do odbora. Vse priprave za gradbo koče je sam pazno zasledoval. Gotovo ni bil prvotni na:rt srečen, sedanji načrt mu pa vrlo ugaja. Koča, izvršena po tem načrtu, se mu zdi za Stol popolnoma primerna, ker bo odgovarjala vsem po« trebam. Strupuloznost nekaterih članov v tem oiiru se mu zd> nerazumljiva. Računati moramo na
I. priloga „Gorenlcu" gf. 12 Ig 1.1909.
prav UoDtr obisk koče, saj j« btol znamenita točka v Karavankah, lahko rečemo najlepša zazglcdna točka v tem gorovju. Vse koče se dobro obrestujejo in amortizirajo, nekatere donaSajo že dobiček. Ca Se vpoštevaruo, da leže v vznožju Stola krasna in izvrstno obiskana letovišča (Bled), potem lahko stavimo vse svoje nade v bodočnost Prešernove koče. Tudi koča na Kredarici se je zidala na dolg. Tudi tedaj se je veliko ugibalo na to in ono stran in le energičnim zahtevam župnika Aljaža se je zahvaliti, da se je pričelo z delom. Koča se je izvrstno obnesla in pred štirimi leti je bil že ves dolg poplačan. K sklepu ša enkrat priporoča zbo-rovalcem, poprijeti se z vso resnobo te važne za-deve. C j bi se še nadalje odlašalo z gradbo koče, bi to utegnilo škodovati podružničnemu ugledu. Sodnik dr. Treo odgovarja na to, da njegovih izvajanj ni napačno umeti. Do danes ni bil o celi stvari zadostno informiran in na zadnjem občnem zboru se tudi ni nič o tem govorilo, da gotovi gospodje prevzamejo poroštvo za dolg. Zadnji občni zbor tudi ni predložil nikakega proračuna, zato tudi odklanja domnevanje, da je njegovo postopanje skrupulozno. Inženir Krivanec vpraša na to dr. Tominška, kako stališče bo zavzemal osrednji odbor napram koči in če bode eventuelno kaj prispeval. Dr. Tominšek v svojem odgovoru izjavlja, da podružnici pač ne bode treba reilektirati na morebitno podporo osrednjega odbora, ker podružnica razpolaga s precejšnjim premoženjem. Osrednji odbor je sam popolnoma okupiran. Prezidava koče na Kredarici bo stala okroglo 20 000 kron. Zgradila se bode tudi koča na vrhu Črne prsti, za kar je osrednji odbor pač dobil od ministrstva obljubljeno minimalno podporo v znesku 5000 K. Sledeči predlogi blagajnika Kokalja so se na to enoglasno sprejeli: 1. Odbor se pooblasti najeti posojilo 9000 K po predloženem načrtu; 2. Predloženi načrt se odobri ter se gradba odda naj-cenejemu ponudniku; 3. Odbor se pooblašča, da sme delo oddati tudi dražjemu ponudniku, če bi pri cenejih ponudnikih ne bil prepričan o solid-nosti in popolni varnosti gradbe. Proračun pa se ne sme prekoračiti; 4. Odbor se pooblasti, da napravi s podjetnikom, kateremu se bode oddalo delo, pogodbo, v katero pa se mora sprejeti pogoj, da ima podjetnik najmanj 10% vadija v roke odbora vložiti ter jamčiti za solidno gradbo koče do preteka dveh let po kolavdactji. Po kratki debati, katere so se udeležiti odvetnik dr. Kušar, stavbni svetnik Bloudek in sodnik dr. Treo, se je vršila dopolnitna volitev v odbor. Na mesto od-stopivšega prof. dr. Herleta izvolil se je z ozirom na to, da rabi odbor tehničnega izvedenca, z vzklikom inženir Karel Krivanec. Podružnični načelnik na to v <skrenih besedah zahvali dr. Tominška, da se je odzval vabilu in se potrudil priti na zborovanje. Zahvaljujoč ga na dobro premišljenih nasvetih, katere je dal zborovalcem, ga prosi nadaljne naklonjenosti. Dr. Tominšek konecno izraža trdno prepričanje, da bodo Ljubijančanje gotovo radi po-sečali Prešernovo kočo. Zanimanje za krasno ragledno točko Stol bo vedno bolj naraščala. Osrednji odbor žalibože ne more podružnice materijelno podpirati, toda moralna podpora ji je zagotovljena. Ker se pri slučajnostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi načelnik občni zbor, ki je glede živahnosti in obilne udeležbe gotovo presegal vse dosedanje.
Ii selške doline. Našemu Čoču so se jela tla majati v lastni hiši, v selški dolini. Zato buta in seka v zadnjem »Slovencu" v spakedrani slovenščini na desno in levo, da še lastnim prijateljem Grošelju, Prevcu in Sušniku ne prizanese in pravi, da bo Šlibarja in ves prejšnji cestni odbor zatožil kot poslanec, če ne bo miru. Saj mi smo le tisto o selški cesti pisali, kar je „Slo-venec" prinesel in Čoč, prašamo Vas, kdo Vas je pa telegrafično prosil, da popravite tisto, kar ste zagrešili? — Vaši volilci so Vam telegram na Dunaj poslali. Vse pranje, Čoč, Vam nič ne pomaga. Ljudstvo je nad Čočom in njegovimi pod-repniki skrajno lazburjeno. Kdo pa je vzrok, da je selška cesta v tako vnebovpijočem stanu, da so po klaftro dolge in po pol klaftre globoke kotanje, da si živina noge, ljudje pa kosti lomijo? Vsega tega je Čoč kriv, ki ima nad Grošljem, Prevcem, Sušnikom in cestarji tako moč, da se ne upajo kamna premakniti, če on noče. Dokler je bil stari odbor, se je cesta nasipavala, bila je dobra pozimi in poleti. Čoč že tri leta pridiga, da se cesta ne sme posipati, ker je škoda denarja, da se sneg ne sme odkidati ker ga bo jug vzel. Ker se cesta ni po Čočovi vsegamogočni volji tri leta nič popravljala, je taka, da v vicah ne more biti slabše. Zakaj pa ni Coč dovolil, da se doklada poviša, da sedaj denarjajprimanjkuje, da vse kolne Čoča in njegove cestarje! Čoč pravi, da je pred šestimi dnevi dobil pismo, da se je pred njegovo hišo sneg odkidal. Sneg je ležal pred njegovo hišo devet dni tri metre na debelo, da smo morali čez cel klanec voziti S snago se naj Čoč ne baha. Tako umazane ceste kakor je v Češnjici in pred Čočovo hišo, tako razdrapanega in umazanega hleva kakor ga ima Čoč, ni v celi selški dolini, čeravno vleče Coč 7200 K za nič in nič. Na delo Čoč, pa sprva pri sebi 1 Da bi odvrnil zanimanje za svoje grehe, se je spravil Čoč v »Slovencu" nad šnepsarje. Korajžo pa ima. Na pomoč kliče okrajno glavarstvo in ga poatavlja na zatožno klop, doma
si pa ne upa besedice o Šnopsu črhnih. Od ko-rajžnega Planinskega Sokola Čoča pričakujemo, da začne doma in ne na papirju boj zoper šnop-šarje, da se bode žganje iz doline skidalo in »oprostilo", seveda potem ne bo nobenega volilca več imel.     Več antižganjarjev iz selške doline.
Il Javorov pri Poljanah. (Občinske volitve.) Časih se je že slišalo tumtam kaj malega iz našega kraja, ki je med svetom skoraj pozabljen in velja za najbolj zaostalega. Res je, da še nismo Javorčani na tisti stopnji kakor so drugod, kolikor moremo izvedeti. Pa tudi tako zabiti nismo več kakor se misli, da bi še slepo šli čez drn in stra za vsakim, ki misli, da smo mi le kake ovce za striženje. Tudi pri nas se je začelo daniti. To so pokazale zadnje občinske volitve, Id so se vršile 10. t. m. Tu smo enkrat nastopili samostojno brez razlike na kako straakarstvo liberalci ali klerikalci ali kakor se prve tudi imenuje «brezverce*. O tem še govora ni, saj med nami ni nobene razlike glede vere. Vsi smo katoličani. Nekateri smo boljši, nekateri slabeji. Skratka kakor povsod. Ti so res verni ljudje, drugi zopet bolj hinavsko verni, to se pravi, da bolj na zunaj kažejo to prepričanje in da se župniku bolj znajo hliniti. Za to se tukaj ni šlo. Naš župnik, seveda, ni hotel biti le župnik, ampak tudi odločevati pri županstvu. Zupan Pintar, kot županu, kar se tiče njegove sposobnosti, mu ni nič očitati, je bil sredstvo župnikovo. To se je moralo zgoditi, kar je župnik zahteval. Občinske seje so se vršile le v župnišču, dovoljenja ali licenci za ples so se dajali le po župnikovemu dovoljenju. Tega in druzega so se pa ljudje naveličali in reklo se je že pred letom dni: Župnika ne več v odbor; njegovo opravilo je v cerkvi. Te se naj drži; občina ga nič ne briga, te bodemo že sami gospodarili kakor tudi sami plačujemo. Rečeno in tudi storjeno 10. t. m. Ta dan so Javorčani nastopili samostojno. Kljub temu, da je župnik sam prihitel na volišče in se sam volil s vsemi pooblastili, volil je šestkrat, ni nič pomagalo. Ljudje se niso udali in župnik je ostal malone pri svojih glasovih in zletel iz odbora. Nič boljše se ni godilo njegovim najboljšim pristašem. Tudi ti so sfrčali iz odbora. Dosedanji župan, kateremu bi drugače ne bilo nič reči, je sicer še ostal v odboru, a le z enim glasom večine, odnosno po žrebu. Ko je župnik vide), kako gre, bil je zapisnikar, postal je silno nervozen in nemiren, da ni bil več zmožen za ta posel, katerega je moral prevzeti zdaj drugi. In tako se je končala stvar, o kateri bi bil človek mislil še pred nekaj, kaj nekaj, še pred dvemi leti, da sploh na kaj tacega pri nas še misliti ni, da bi se kdo uprl župniku, kaj še, da bi mu kdo kljuboval, bodisi v katerikoli zadevi. Pa vendar se je to zgodilo brez vsake agitacije in prigovarjanja od katerekoli strani. Vse je izšlo samo iz sebe, tedaj iz ljudstva samega in to nekaj velja. Nikakor ne rečemo, da bi se s tem podiralo kaj cerkveno-verskega. Nel Cerkev naj ostane, kar je, in v njej je mesto za župnika in sploh za duhovnika, kjer se naj oznanja res pravi Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega, o lepih človeških dolžnostih; ne pa le hujskanja in zabavljanja zdaj čez to, zdaj čez ono, in strašiti le s peklom. Mislimo, da smo vsi vstvarjeni za nebesa in dolžnost teh gospodov je: kazati pota v ta, a privoščiti je pa tudi tukaj na zemlji kaj malega veselja. Od te strani nas vesele ravno te občinske volitve, ko je jelo ljudstvo misliti in so res osvojevati vsakega jerobstva od katerekoli strani ali stranke.
Vabilo
ai3»if«stacijsH«»u
SHODU
za sloVtn. mitozo
ki se bo vršil
danes v soboto, dne 20. marca
v veliki M hotela Jora pošla"
ob poB O. uri zvečer.
Pridite vsi!      Pridite vsi!
Sklicatelji!
Umetnost in književnost
Knjige Matice Slovenske la 1908.
„Faust." Goethe I. del. Prevel Anton Funte k. II. zvezek prevodov iz svetovne književnosti. — V resnici omikan Človek mora poznati vsaj ona slovstvena dela, ki so postala last svetovne književnosti. K takim delom nam je brez dvoma prištevati Goethejevega Fausta. V Faustu se nahajajo mesta, ki spadajo k najlepšim cvetkam
v pesništvu vseh časov in narodov. Fausta so poznavali omikani Slovenci večinoma iz gledališča (Dunaj, Gradec), sedaj pa nam je podal Anton Funtek njegov, do pičice natančen prevod. Svoj prevod je opremil tudi z uvodom in opombami; uvod kakor opomba bodo vsakemu bralcu kaj dobro služile. Funtek se je potrudil, da bi bil njegov prevod kolikor mogoče natančen, bodisi glede vsebine ali oblike izvirnikove. In prav to je napaka Funtekovega prevoda, <1a se pretesno naslanja na izvirnik. Goethejev .Faust" je pač delo take izvirnosti, da ga je nemogoče {točno prevesti v kateri si bodi slovanski jezik. — Pov-dariti pa moramo, da se je Funtku posrečilo, nekatera mesta tako prestaviti, da so pri njem umlji-vejša in jasnejša nego v izvirniku. Imamo pa zopet v „Faustu" nekatere vrstice, da jih le neradi beremo prevedene. Marjetice liričen samogovor: „Meine Ruh ist hin — mein Herz ist schwer — ich finde si nimmer — und nimmermehr..." zveni nam nemiki drugače na uho in napravila na nas povsem drugačen vtisek nego v slovenski prestavi. — Vklub temu smatramo Funtka za našega najboljšega prevpjalca iz slovenščine v nemščino ali iz nemščine v slovenščino. In hvaležni mu moramo biti za velik trud, ki ga je imel s Faustovim prevodom.
Zgodovinski in slovstveni pregled ta prih. teden.
21. marca. — 1685. * Janez Sebastijan Bach, največji protestantevski cerkveni skladatelj. — 1799. Naj vojvoda Karol premaga Francoze pod Jour-danom pri Ostrachu. -— 1800. * Skladatelj Kal-linwoda.
22. marca. — 1417. f Juri Podjebrad, kralj češki. — 1599. * Slikar Van Dyck. — 1806. Skladatelj Juri Mihelec v Ljubljani.
23. marca. — 1754. * Juri baron Vega v Zagori ci pri Moravčah. — 1801. Ruski car Pavel I. umorjen. — 1849. Radezky zmaga pri No vari.
24. marca. — 429. Ustanovitev mesta Be-netek. — 1401. Mongoli zažgo in oplenijo Damask.
— 1835. * Slavni fizik Jožef Stefan v Št. Petru pri Celovcu. — 1844. f Znameniti kipar Thorwaldsen.
— 1904. f Znani francoski romanopisec Julius Verne.
25. marca. — 1330. Albreht Modri in njegova svakinja z jedjo zastrupljena. — 1792. Avstrija in Pruska se združita v prvi koaliciji proti Francoski.
— 1815. Cveterozveza Avstrije, Ruske, Pruske in Angleške proti Napoleonu. — 1845. * Narodni pisatelj Jožef Podmilšak (Andrejekov Jože) v Krašnji.
26. marca. — 179L f dr. Juri Starovašoik, profesor medicine v Freiburgu. — 1812. Strahovit potres v Caracas. — 1827. f Skladatelj Ludovik van Beethoven na Dunaju. — 1884. f Pesnik Janez Vesel-Koseski v Trstu.
27. marca. — 1448. * Matija Korvin, ogrski kralj. — 1813. Ruska in Pruska nspovetta vojno Napoleonu. — 1845. * Slavni fizik Konrad Röntgen.
Godovi prihodnjega tedna: 21. Tuga, Blagoslav; 22. Katarina, Milojka, Borivoj; 23. Viktorijan, Drsiislav; 24. Gabrijel, Ja-roslav; 25. Marijino oznanenje, Vida; — 26. Etna-nuel, Srdan; 27. Rupert, Stanimir, Srdana, Lidija.
V Kranja, dne 90. marca 1909. Na aeji klubskih lacelaikov v sredo je ministrski predsednik baron Bienerth še enkrat kratko pojasnil zunanji položaj. Rekel je, da bo poslanik Forgach ie enkrat interveniral pri srbski vladi. Od tega odgovora, na katerega bo avstro-ogrska vlada počakala, je odvisna odločitev o vojni in miru. Priznati je treba, da je položaj vele-resen in kritičen. Baron Bienerth je obljubil, da bo parlament redno obveščal o zunanjem položaju.
Nekateri Wavaoiberski eiaekl so se konstituirali. V aneksiiskem odseku je izvoljen dr. Su-šteršič za predsednika. V proračunskem odseku je dr. Chiari predsednik; podpredsedniki so dr. Kramah dr. Fuchs in sodrug Nemec V odseku za živinske bolezni je predsednik sodrug Kotlaf, zapisnikarja Kopp in sodrug Schloss-nikel. V brambovskem odseku je Pogačnik predsednik. V socialno-političnem odseku je predsednik dr. Mayr, podpredsedniki so sodrug El« derseh, potem dr. Stojan in Kroj.
Ogrska krita, ki je bila že zelo huda, je nekoliko utihnila; nedolžna duša bi celo mislila, da je v budimpestanskih ministrstvih in v ogrskem parlamentu v vsakem ozira najlepša sloga. To je pa pomota in hudobni jeziki razlagajo sedanji mir s tem, da do 9. aprila ne sme pasti sedanji kabinet, ker dobe ogrski ministri šele po treh letih službe — penzijo. Tretje leto pa poteče tistim, ki so zdaj prvič ministri — med njimi je tudi Franc Košut — šele 9. aprila. Tudi to je patriotizem.
Bel|«rikt-tariU ipejresnja. Bolgarska vlada je dobila is Petrograds obvestilo, da se je doseglo s turškim ministrom zunanjih del Rifaat pašo popolno sporazumljenje glede spora s Bolgarsko in sicer na tem-le temelju: «Turftija sprejme 125 milijonov kot odškodnino a strani Bolgarske i 2. od te svote dobi primerno odškodnino orientska železnica za rumelijsko progo in 8. Rusija bo črtala toliko anuitet turške vojne odškodnine, ki so potrebna, da se kapitalisfrano po 6°/, dobi svota 125 milijonov kron.
18
Olede preteče vojne naznanjamo vsem, ki imajo denar v slovenskih denarnih zavodih, da so lahko popolnoma brez skrbi, da bi kaj izgubili,
ker vojska nima in ne bo nikdar imela
y tem oziru nobenega vpliva.
Vojna s Srbijo?
Vojne priprave v Srbiji. Srbija se očividno pripravlja na vojno če tudi vlada naglasa svojo miroljubnost. Armada je oborožena do peta in docela pripravljena na vojevanje. Dosedaj je došlo semkaj 5000 ruskih prostovoljcev. Več sto ruskih regularnih vojakov, preoblečenih v civiliste je vstopilo v srbsko armado. Prostovoljce so oborožili in jih pred vsem preskrbeli z ročnimi bombami. Vest, da bi Turčija prepovedala prevoz vojnega materiala preko njenega ozemlja ni resnična, ker dohajajo dan za dnevom iz Soluna vlaki, na-tovorjeni z vojnim materialom in streljivom. Tovarna v Kragujevcu je ustavila proizvajanje ročnih bomb, ker jih je že toliko narejenih, da bodo zadostovale za vse potrebe.
«
Srbija je pozvala pod orožje tretji vojni red (črno vojsko).
*
Iz Sarajeva se poroča budimpeštanskemu listu ,N. Pol. Volksblatf, da sta se pri Vardicah na vzhodni bosanski železnici spoprijeli avstrijska in srbska prostovoljna četa. Na avstrijski strani je padlo baje 6 vojakov in 1 poročnik, na srbski pa 16 mož.
Rusija je odgovorila Avstriji glede na njen sporazum s Turčijo o Bosni in Hercegovini, da je potreba bosensko-hercegovsko vprašanje predložiti konferenci signatarnih vele-vlasti. Rusija, da je pripravljena posredovati, da se snide taka konferenca, ki bi razpravljala o bo-sensko-hercegovskem vprašanju in tudi nekaterih drugih vprašanjih.
Z Dunaja poročajo, da je ruska nota napravila nad vse mučen vtisk. Položaj se je zopet poostril, ker je ruska nota pokazala docela očividno, da igra Rusija s Srbijo pod enim klobukom. Vsi merodajni krogi so prepričani, da se bližajo težki časi, ker se vojni ni moči več izogniti.
V merodajnia krogih so izgubili vsako nado, da bi bilo mogoče ohraniti mir. Forgach bo sicer še enkrat interveniral v Belemgradu, toda vsi kompetentni faktorji so prepričani, da tudi ta korak ne bo imel vspeha. Zato se povsod že računa z vojno kot sklenjeno stvarjo.
Berolinski «Lokalanzeiger» javlja iz Belgrada: Državna tiskarna je že pričela s tiskom vojnih pro-klamacij. ^
Iz Belgrada javljajo, da pade končna odločitev o vojni sredi prihodnjega tedna.
»Frankfurter Zeitung» javlja iz Carigrada, da so vse vojne priprave Turčije v novopazarskem sandžaku in na srbsko-črnogorski meji dovršene.
Iz Sofije javlja »Frankfurter Zeitung*: Avstro-Ogrska in Nemčija sta pri turški vladi izposlovali, da je prepovedala prevoz srbskega vojnega materiala preko turško ozemlje. Na intervencijo Rusije je sedaj bolgarska vlada dala generalno dovoljenje za prevoz srbskega vojnega materiala preko Bolgarske.
Novičar.
Manileatadjaki ahed. Opozarjamo še enkrat na današnji manifestacijski shod, ki se vrši ob pol 9. uri zvečer v dvorani «Nove pošte*. Gre se za najvitaljnejše vprašanje, za slovensko univerzo, zatorej vsi brez razločka mišljenja na današnji shod.
Shod »upnikov narodno -napredne stranke v okofji Loki V nedeljo 14. t m. zbrali so se zaupniki narodao-napredne stranke is Škofje Loke in okolice v gostilni <na Stemarjih*, kjer se je ob 4. uri popoldne vršil j ako zanimiv shod. Naprednjaki so lahko na obilno udeležbo somišljenikov povsem zadovoljni. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo na shodu preko 100 naših vrlih mol, ki ie ne
dado vgnati v kozji rog po nasprotnikih. Došli so, da poslušajo poročilo svojega poslanca in da se posvetujejo, kako zajeziti naval nasprotnikov, ki silijo Iz vseh špranjic na dan. Škoda le, da je bilo vreme tako neugodno. Ako bi isti dan ne snežilo venomer, bi bilo naših somišljenikov najmanj trikrat toliko, pa ne morda kakih mlečnozobih fantičkov, babnic in druge take prkljarije, ki se zbirajo na shodih klerikalcev, ampak mož, ki znajo samostojno misliti in ki tudi nekaj reprezentirajo v socialnem življenju. Za predsednika nedeljskemu shodu je bil z vzklikom izvoljen znani, neupogljivi značaj in vrli naš somišljenik gospod Franc Dolenc, posestnik iz Stare Loke. Prisrčno je pozdravil vse navzoče zbo-rovalce, gg. poslanca Cirila Pirca in dr. Karla Tril-lerja, ter je predstavil zastopnika c. kr. vlade g. konmarja Merka iz Kranja.   Zapisnikarjem je bil imenovan g. Avgust Nadilo. G. predsednik Dolenc je takoj nato podelil besedo g. deželnemu poslancu Cirilu Pircu.   Njegovo poročilo je bilo obširno in temeljito. Z zanimanjem poslušali so vsi udeiežniki gosp. govornika, ki nam je vsestransko in vestno poročal o delovanju v zadnjem zasedanju deželnega zbora.  Obsežno nam je razjasnjeval stališče na-rodno-napredsih poslancev pred, med in po usode-polnimi septembrskimi dogodki:   Zlasti je v srce segalo poročilo o septembrskih dogodkih, ko je po nedolžnem močila slovenska kri mrzli ljubljanski tlak. Takrat so se nam Slovencem nehote odprle oči in spoznali smo, kje imamo svoje sovražnike. Tudi naši poslanci so izprevideli težavni položaj našega slovenskega naroda in izpoznali, da pod dosedanjimi razmerami, razdvojeni v vedrem medsebojnem prepiru, ne moremo več živeti. Na Dunaju so se naši poslanci pač združili, ne pa v Ljubljani, kjer bi tudi bila potreba.  To pa ni krivda naših poslancev. Naši poslanci so hoteli, da mora deželni predsednik Schwarz zapustiti predsedniško mesto pri deželni vladi in zato so ga pri otvoritvi zadnjega deželnega zbora sprejeli tako, da si bo ta še dolgo pomnil, kar je takrat videl in slišal. Toda zato niso bili klerikalci. Bali so se razpuščenja deželnega zbora in zato so se sladkali okrog naših poslancev, naj mirujejo, ker bodo že oni skrbeli, da pojde baron Schwarz iz dežele.   Klerikalci so pa svoje besede kmalu snedli.  G. poslanec je še potem na dolgo razpravljal o raznih sklepih deželnega zbora, bavil se je z imenovanjem novega deželnega šolskega nadzornika slovenskega rene-gata Belarja, z volitvami v trgovsko-obrtno zbornico, pri katerih so klerikalci tako dolgo spletkarili da je bil izvoljen v zbornico Nemec Pammer, namesto slovenskega naprednjaka, kateremu slovenski klerikalci niso hoteli dati svoje glasove. Omenjal je g. govornik še druge razne dogodke iz zadnjih časov, tako tudi naval slovenskih vlagateljev pri nemški »Kranjski hranilnici v Ljubljani* in poživljal, da naj se Slovenci predvsem gospodarsko osamosvojimo, ker ako bomo od Nemcev gospodarsko neodvisni, smemo pričakovati boljšo bodočnost. Po tem govoru, ki je bil sprejet z velikim navdušenjem in odobravanjem, podelil je g. predsednik besedo drugemu govorniku g. poslancu dr. Karlu Trillerju iz Ljubljane. Le ta je prav poljudno govoril in priporočal, naj se vsi naprednjaki organiziramo v posebno politično društvo, ki naj se ta koj ustanovi. Ze večkrat so nam nasprotniki pro-rokovali pogin, a ga še niso učakali. Naša stranka mora obstati. Ako bi tudi nasprotniki našo stranko uničili, to je gotovo, da bi klerikalci le ne ostati sami, ker bi vzklila nova napredna stranka in bi se tudi tako bojevala proti klerikalcem, kakor mi. Pa tudi prav je tako. Kajti, ako je ena stranka sama, potem mogočno gospodari v deželi, kakor se ji poljubi, tako pa, ako ima nasprotno stranko, si ne upa počenjati vse, kar hoče. Mi bomo prav gotovo še križali račune klerikalcev in zahtevali od njih, da naj natanko izkažejo kaj bodo počenjali z deželnim premoženjem. Saj do tega imamo tudi polno pravico. Saj ne plačujejo sami klerikalci davke in doklade, niso sami oni vojaki, nego tudi mi in hočemo torej, da se nas upošteva. Tudi temu govorniku so zborovala viharno pritrjevali. Zapisnikar Avgust Nadilo je nato prebral pravila »Naprednega političnega in gospodarskega društva za sodni okraj Skofja Loka*, ki so se soglasno sprejela. Pravila so se tudi že predložila c. kr. vladi, s prošnjo, naj jih vzame v vednost. V pripravljalni odbor so se volili sledeči gospodje: Fran Dolenc iz Stare Loke, predsednik; Slavko Flis, Avgust Nadilo, oba iz Škofje Loke, V. A. Pavlic iz Gorenje vasi in Iv. Demšar iz Železnikov, odborniki.
»Vražja miiel». Ze dolgo se nismo v kranjski Čitalnici tako od srca in tako neprisiljeno nasmejali kakor pri predstavi štiridejanke »Vražja misel*, ki so jo igrali čitalniški diletantje dne 6. t. m. zvečer in jo ponavljali dne 7. t. m. popoldne kot ljudsko predstavo. In kdo bi se tudi ne smejal! Smešni prizori se vrste drug za drugim, šala pobija šalo. 3a naši igralci 1 To pot so pokazali, da znajo več ko hruške peč, da so kos tudi modernim igram, cjer mora biti vsak predstavljalec res na svojem mestu, kjer je treba igrati hitro in dobro premišljeno. Medicinca Ernsta Sluna je igral g. A. Forma ndl. ki je to pot prvič nastopil na našem odru, a nas takoj prepričal, da je na odru doma in da smo ž njim dobili vrlo igralsko moč. Ta medicinec je bil res tip pravega visokošolca z vsemi dobrimi in slabimi stranmi: zaupljiv, srce polno ljubemi, lep pa vedno prazen, G. Formandia mo-
ramo tembolj pohvaliti, ker se je, rojen Ceh, tako dobro naučil svoje vloge, da smo bili prepričani, da govori pred nami pravi pristni Slovenec. In kako mu je šel na roko sluga Vrana (g. Janko Sajovic) in mu res mojstrsko pomagal oddajati sobi? stričevega stanovanja. G. Janko Sajovic nam že dolgo ni tako ugajal kakor v vlogi Vrane, tega prebrisanega in vsestransko uporabnega postrežnika. Stric medicinca, Slana, stari hišni posestnik, je bil g. Viktor Golob, ki nam je ustvaril prav dober značaj ljubosumnega starega zakonskega moža, ki brez povoda dolži svojo ženo, da ga vara; vrlo družico je imel stric Slana v svoji mladini, lepi ženki (gdč. Jclica Mayr), ki iskreno ljubi pastrko Erao in ji hoče čimprej preskrbeti moža. Iz sedaj si poglejmo pisano družbo, ki se je naselila v Sla-novem stanovanju.   Nervozni glasbenik Avguštin Šibica!   Tu je bil enkrat g. Adolf Depoli res v svojem elementu in nam iznova dokazal lepo svojo gledališko nadarjenost.   Prav mojstrski je pogodil Sibico; vredno, se mu je pridružil g. Franc Crobath ml. kot. drobnjar Julij Maček, pravi lisjak, ki ima za norca dekleta, pa vodi za nos tudi črevljarje, krojače in gospodarje, katerim nič ne plača. In kaj naj rečemo o igralki Fifí Oritanski (gdč. Mara Polakov8.)   Lepa, zapeljiva ženska, ali zna svoje častilce prav praktično izrabljati.   Pa ta toaleta 1 Ne pretiravamo, ako rečemo, da so take obleke celo na ljubljanskem odru redke. V Slanovem stanovanju se naseli tudi zakonska dvojica: zasebnik Adalbert Ljubin (g. Polde Mikuš), žena njegova Veronika (ga. Anica Pirnat) s hčerko Evo (ga. Her-mina Valenčič). Vsakdanja prikazen l Ljubin pravi suženj svoje žene; v njeni navzočnosti plašljivec, ki si ne upa prižgati niti smodke, ako pa nje ni zraven, vesel, zaljubljen dobrovoljček. G. Mikuš se je tako uglobil v svojo vlogo, da jo je v vseh ozirih mojstrski izvedel. Vsaka beseda, vsaka kretnja, da, vsak migljaj v obrazu je bil dobro premišljen. Lahko rečemo, da je Ljubin najboljša vloga, kar jih je doslej igral g. Mikuš na našem odru. Reso-lutno, odločno ženo Veroniko, ki nosi hlače v hiši, kateri se mora vse pokoriti, je z velikim vspehom predstavljala ga. Anica Pirnat   Njena hčerka Eva je bila ga. Hermina Valenčič, ki nam je podala prelep značaj lepega, mladega, za ljubezen dovzetnega dekleta. Gdč. Hani Sajovičeva nas je presenetila ket vdova Majerjeva s svojo naravno igro. Da, taka je mati, ki res ljubi svoje dete in vse žrtvuje za njegovo srečo. Ženin Eme Slanove (gd. Mirko Crobath) je bil res mladenič, vreden, da ga ljubi tako lepo dekle, kakor je bila Slanova Ema (gdč. Malči Pravst), ljubka v igri, prikupljiva v vedenju in govorjenju, gotovo ena najboljših naših naivk. Tudi manjše vloge, kakor čevljarski mojster Pop (gd. Marčan) in birič (g. Čelešnik) so bile v spretnih rokah in so se dotieni gospodje potrudili, da bi igra tembolj uspela. — Režijo je vodil s pohvalno vnemo g. Polde Mikuš, posel inspicientinje pa je opravljala z ljubeznjivo uslužnostjo gdč. Nuša Sajovic. — Za igro se je preskrbela lepa nova scenerija, katero je ukusno napravil g. Soklič, sobni slikar v Kranju. Mobilije pa je posodila ga. Marija Mayrjeva; za njeno prijaznost in uslužnost ji izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. — Ob tej priliki izražamo nado, da bo prihodnjič preskrbe! godbo med odmori naš vrli godbeni klub »Sloga*. — Da je bila čitalniška dvorana pri obeh predstavah nabito polna in da je prireditev ugodno vspela ne le samo v moralnem, ampak tudi v gmotnem oziru, tega ni treba posebej povdariati.
G.
Kreuzbergerjeve elektrarno ? Kranja je kupila na javni dražbi gospa Mayrjeva za vsoto 33.850 kron. Upanje je, da so bodo neugodne razmere pri tej elektrarni vendar enkrat izboljšale.
Kamniška železnica Dr. Krek je v državnem zboru vložil predlog, naj vlada predloži zakonski načrt za podaljšanje kamniške železnice do Polzele.
Umrl je dne 13. t. m. po dolgi mučni bolezni v Strahinju pri Naklem gospod Janez Grašič, sednao-šolec kranjske gimnazije. Dne 15. t m. dopoldne so ga spremili sošolci pod vodstvom profesorjev Janeza Mastena in Maksa Pirnata k zadnjemu počitku in se z ganljivo nagrobnico »Človek, glej dognanje svoje* poslovili od njega. Blagi mladenič počivaj v miru!
Nabiralnik dražbe sv. Cirila In Metoda v gostilni gospe Marije Mayr je nesel naši šolski družbi v mesecu februarju 6 K 41 vin.
Kranjska podružnica »Slovenskega planinskega društva* priredi v korist gradbi Prešernove koče na Stolu 4. j ulija veliko veselico v »Zvezdi". Cenjena društva uljudno prosimo da upoštevajo pri morebitni prireditvi kake veselice ta dan. Ker podružnica praznuje letos desetletnico svojega obstanka, izda ob tej priliki tudi brošurico s kratkim opisom podružnične zgodovine in imenikom vseh dosedanjih njenih članov. Brošuro bodo krasile tudi nekatere slike, kakor slika pokojnega podružničnega ustanovitelja in načelnika, blagega Janka Majdiča, dalje slika Prešernove koče in slika Stola.
Orkester «Sloga» f Kranja je priredil v četrtek 2večer 18. t. m., koncert pri pogrnjenih mizah v dvorani „Nar. čitalnice". Na vsporedu so bile najraznovrstnejše točke: razposajenega in resnega, da, celo strogo muzikalnega značaja. V prvi polovici programa smo z veseljem pozdravili Par-move slovanske cvetke", katere so že dokaj časa.
počivale med zaprašenimi notami, dasi mora vsak muzikalno navdahnjen človek priznati, da so vredne, da se jih zopet in zopet sliši. Kdo bi tudi ne priznal, da ima Parma presrečno roko pri sestavljanju potpourijev. V drugi Parmovi skladbi „In-termezzo iz opere Ksenija" pa je orkester „Sloga" dokazal, da ume tudi fino prednašati skladbe, ki ravno v prednosu in kontrastih pokažejo ves svoj blesk. Ker se skladba odlikuje po oni melodi-joznosti, katero opažamo pri laških operah, je uplivala na mnogobrojno zbrano občinstvo, ki se je zadržalo pri tej točki še precej mirno, docela zadovoljivo. Prvo polovico sporeda je zaključil španski valček „Rosalia" (G. Michiels), kateri ima vseskozi značaj koncertnega valčka in je dosegel v prednašanju našega orkestra lep vspeh. — Prva točka po odmoru, G. Rossini-jeva overtura iz opere „Semiramida", pa nas je trdno prepričala, da razpolaga „Sloga" z muzikalno nadarjenim, pa tudi tehnično fino izobraženim materijalom. Skladba ima značaj nove laške šole in učinkuje — kakor sploh laška godba — ravne v kontrastih. Skromen začetek preide v globoko zamišljen „Andantino", ki se počasi razpleta v krasni melodiji, a naenkrat preskoči v razposajen in vročekrven ..Allegro", ki daje godcem priliko, pokazati svojo tehniško naobrazbo. Izmed sledečih točk omenim samo potpouri „Češke narodne pesmi", ki ugajajo že radi slovanskega značaja in Bertolinijev valček „Sylvia" s prekrasnim uvodom. Nikakor pa ne smemo tajiti nekaterih sicer malenkostnih napak, katere pa skoro ne pridejo v poštev pri ostalem finem izvajanju. To le zato, da ostane kritika res kritika, ne pa slavospev. A, dragi Slogaši, ponosni smo na vas; kajti katero naših mest, ki se po prebivalstvu ednačijo s Kranjem, se nam mora enačiti tudi v tem oziru ? Ne strašiti se železnega potrpljenja, katero zahteva glasba posebno v mestu kakor je Kranj! Prepričani smo, da boste pod vodstvom našega vrlega kapelnika g. Vilka Rusa, ki se je popolnoma uživel v težko nalogo, še vekrat nas, ki simpa-tiziramo z vami, presenetili z enakimi vspehi. Pravim nas, ki simpatiziramo z vami I Vem, sme-jite se, ko citate mojo kritiko, a vedite, v Kranju občinstvo še docela ni zrelo za glasbo. Čudni ljudje so to. Vedno povprašujejo, kdaj bo kak koncert, kadar pa je, mine njihovo zanimanje. A to vam ne odvzemi veselja do vašega resnega dela, ki utegne biti za Kranj velikega pomena. Ne sodite vaših nastopov po ljudeh, ki jih ni k koncertu, ampak po onih, ki pridejo vas poslušat in ki so vam včeraj odkrito priznali zasluženo pohvalo. H. V. G.
Akademija, ki so jo nameravali vprizoriti, dijaki c. kr. Franc - Jožefove gimnazije v Kranju dne 1. aprila, se je morala radi v Kranju vladajočih ošpic preložiti na nedoločen čas po Veliki noči.
Deželna fiada je potrdila pravila tel. društva «Sokol» na Bledu. Društvo je bilo že od meseca vinotoka m. L odsek radovljiškega Sokola in se je v tem kratkem času jako lepo razvilo. Ustanovni občni zbor še vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu «Jekler». Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Mlademu društvu, katero ima uad 100 članov, med temi 30 krepkih telovadcev, kličemo «Na zdar*.
Ib selške doline. <Domoljub» pri nas od razsodnih ljudij »Lažnjivi Kljukec» imenovan, hvali na vse protege posojilnico na Cešnjici. S tem in z zabavljanjem na novoustanovljeni posojilnici v Železnikih in Dražgošah hoče privabiti ljudi, da bi še nadalje nosili prihranjene krajcarje v posojilnico na Cešnjico. Nam je o poslovanju te posojilnice dovolj znanega, več kot je morebiti komu ljubo. Če bi mi hoteli vse to razkriti, bi se gotovo za glavo prijeli vsi, ki imajo svoje prihranke v njej. Pa za danes še ne maramo tega storiti, ker ne maramo vzbuditi kake krize, ki bi škodovala tudi onim, ki so na Cešnjici posojilo dobili. «Domoljub» namigava, kakor da bi se bili posojilnici v Železnikih in Dražgošah rodili iz strankarstva, ker pa ni res, ampak rodili sta se iz potrebe. Ljudje namreč niso imeli več zaupanja do češnjiške posojilnice, kjer par ljudij neomenjeno gospodari. Lahko se pa to trdi o češnjiški, kajti ta se je res vstano-vila iz strankarstva ali pravzaprav, ker je g. Demšar pogorel pri nekih občinskih volitvah. Za danes naj navedemo še par številk, da se vidi, kako imenitno napreduje ta posojilnica. V mesecu januarju leta 1909 se je vložilo v posojilnico na Cešnjici 5200 kron, dvignilo pa 11.670 kron, toraj 6470 kron več dvignilo kot vložilo. Zares, če bo še naprej tako napredovala, jo bo kmalu od samega napredovanja konec I
Drugi mali pojav kakor dne 31. januarja ¥ cUnionn» v Ljubljani Kakor se nam sporoča v dopisu iz Javor v današnji številki našega lista, se je prigodilo 10. t. m. v Javorjah nad Skorjo Loko pri občinskih volitvah nekaj, kar spominja na 31. januar 1.1. v .Unionu" v Ljubljani. Tu so se bili uprli kmetje njih voditeljem radi zavarovanja za starost in jih niso hoteli poslušati. Nekaj takega v malem se je zgodilo 10. t. m. v Javorjah pri občinskih volitvah. Tudi tu se je uprlo ljudstvo župniku s parolo, da župnika občina nič ne briga in da je njegov posel v cerkvi in to, kakor izvemo v današnjem dopisu: samo od sebe. Ta občina je bila dozdaj znana kot ena najhujših glede du*
hovske moči. Ta pojav med preprostim ljudstvom nas veseli, četudi še dolgo ne bomo tam, kjer bi morali biti, da bi res bilo naše ljudstvo neodvisno in srečno, a vendar, začetek je tu. Radovedni smo samo, kdo je nahujskal to ljudstvo po klerikalnem receptu. Liberalcev v Javorjah ni, še manj svobodomislecev ali brezvercev. Pa modri in vsegavedni ljudje bodo že steknili povzročitelje, katere zadene potem gotovo strašna obsodba. Pa naj se zgodi potem, kar se hoče; mi pa pravimo: »Dani sel"
Občni zbor „Deželne iveze kranjskih obtnih zadrug v Ljubljani" se vrši v petek, dne 26. marca 1909, popoldne ob pol 3. uri v posvetovalnici »Mestnega magistrata."
Služba začasnega učitelja na ioll družbe «v. Cirila ln Metoda na Muti na Štajerskem se razpisuje za nastop o »Veliki noči" tega leta. Letna plača 1200 K, prosto stanovanje. Prosilci za to službo naj svoje prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vlože v družbino pisarno do 25. marca 1.1.
Is Draigos. Neki klerikalni hinavec je pričel pri nas razpošiljati članke iz nekega klerikalnega časopisa, menda .Slovenca", in to zato, ker nas ne upa javno napadati. Pošilja jih v zaprtih kuvertah brez podpisa. Meni je poslal že enega. Zatorej zakličem dotičnemu pošiljatelju hinavcu, da naj dobro pazi, da njegovo ime ne pride na dan. Jaz, od njega imenovani velik naprednjak, pa vendar upam podpisati javno pred celim svetom svoje ime. Sodbo o mojem življenju pa prepuščam mirnim srcem in pametnim ljudem. A on, ki se šteje za velikega katoličana, pa še svojega, od krstnih botrov mu danega imena, ne upa zapisati v zaprto kuverto. Sramota! K temu rečem, da se jaz držim in tudi njemu svetujem staro prislovico, ki pravi: .Vsak pometaj pred svojim pragom in vse bo dobro na svetu".
Ivan Frakelj.
Lov občine Sv. J ost je zdražil g. Ivan Papler iz Gornje Besnice štev. 47 proti letni najemščini 358 kron.
Cesta v selško dolino je skozi celo zimo taka, da Bog pomagaj. Vozilo se je v najboljšem času, kakor bi se po koritu in po grabnih vozil, ne pa po deželni cesti. Cestni nadzornik Franc Sušnik se ne zmeni za nobeno stvar, ne vemo zakaj je ta služba. Poprej je ni bilo treba, menda zato, da sedanji deželni odbor raznim svojim pristašem pomaga do nezasluženih dohodkov. Kakor se govori, je sedanji deželni odbor »Oskrboval• niča raznih klerikalcev", za korist posameznih okrajev se pa ne stori nič, in ako smo pa v selški dolini po 14 dni ločeni od vsega prometa, to nič ne de. Kako razumeta cestni red Čoč in Prevc se vidi, ker je ravno skozi Studeno in če-šenco najgrši, posebno pa okoli Čoča.
Umrl je v Zgornjih Domžalah tamošnji posestnik g. Franc Pavli. N. v m. p.
Mestno županstvo v Radovljici naznanja, da se sejm, ki bi se imel vršiti dne 12. sulca 1909 v Radovljici, vrši dne 27. sušca 1909, to je prihodnjo soboto.
Umrla je v Radovljici v starosti 70 let gospa Leopoldina Homan, mati dunajskega odvetnika dr. Alojzija Romana in radovljiškega trgovca Otona
Homana.
Čebelica okradena. Marijina družba v Železnikih ima neko nabiralnico, takozvano »Čebelico*. Ta »Čebelica* obstoji iz 100 članov, ki imajo v svojih društvenih prostorih napravljeno mizico s 100 predalčki. Vsak predalček in vsak član ima svojo številko, v katere nosijo posamezne prihranjene krajcarčke. Sploh pozna čebelico že vsak dobro, da je krotka in nedolžna živalica, če se jo ne draži in ne vtika prste v njene prihranjene pridelke. Marija Benedičič, dekla iz Železnikov, si je pa mislila, da taka majhna živalica ji vendar ne more storiti kaj hudega, če pride parkrat pomešat neko* liko d j ene kronice. Res se je podala v društveno sobo in nekoliko premešala kronice —■ seveda pri tem ugodnem delu se je prijelo njenih rok nekaj kronič — in to je parkrat ponovila. Ker pa je bila Benedičič prepričana, da jo čebelica ne more izdati, ko še govoriti ne zna, je poskusila na sveč-nico, dne 2. februarja 1.1. popoldne, priti zopet v društveno sobo ter pogledati, če nabirajo čebelice kaj pridno sad. Ko so pa bili predalčki pri mizi zaklenjeni, je potegnila mizico sredi sobe, jo obrnila vznak in stresla, da bi padlo iz predalčkov kaj kronic. Ali kaj se je zgodilo? Naenkrat priskoči čebelar, ki je v društveni sobi za omaro čakal neznano tatico, jo pozdravil z ovadbo, za kateri pozdrav se bo zagovarjala Marija Benedičič pri deželnem sodišču.
Z nožem sunil. Dne 14. februarja L 1. je popivalo več fantov iz Jamnika v Šolarjevi gostilni v Kropi. Ko so se ga že nekoliko nabrali, so se podali proti domu in med potjo je poklical Janez Pogačnik Jožeta Lotriča, da gresta skupaj, nato pa priskoči Janez Kotrašnik ter z odprtim nožem zahode Janeza Pogačnika v desno stegno tako, da so ga morali odpeljati k bližnjemu sosedu v Kropo, kjer je ležal 10 dni, nato pa so ga spravili na njegov dom v Jamnik.
Kdor lice, ta najde. Dne 6. L m. zvečer pride Jože Kunsteij, p. d. Tura, posestnik iz Gorenje vasi, zelo smučen od dela v Tiihovo gostilno v Rateče, kjer sta bila fantina Fran Alič in Jožef Tolčič is Godesič. Alič in Volčič sta začela nato
izzivati Kunstelja, da je Turn iu kje trna cerkev, Kunsteij pa, da sta Gosteška soldata, nakar je gostilničar spodil Aliča in Volčiča iz gostilne. Takoj na to se poda Kunsteij za njima, se oboroži s vilami, stopi k Aliču in Volčiču na cesto, kjer se je začela bitka: Kunsteij z vilami, Alič in Volčič pa z noži. Akoravno je Turn dobro zidan, ja vendar padel na tla ter pri tem zadobil z nožem po vrhu glave 6 ran in eno črez brado, Volčič z vilami na levo roko, Alič pa v hrbet, za kar so vsak nekoliko zaslužili, da jim sodišče izplača.
Javno nssilstvo. Dne 4. L m. zvečer je Franc Ferlič iz Zirovskega vrha, hlapec v mlekarni v Škofji Loki, grozil vodju mlekarne, Linketu, da mu bode že pokazal, ter dekli Mariji Jereb, da jo takoj ustreli, če jo dobi in pristavil, da mu je v zaporu ljubše, kakor pa delati. Linko je naznanil to zadevo takoj orožnikom. Orožnik ga je aretoval in našel pri njemu samokres, nabasan z dvema patronoma. Ker pa Ferliču niso ugajali škofjeloški zapori, so ga premestili dne 12. t. m. deželnemu sodišču v Ljubljano, kjer je bil obsojen dne 18. t. m. na 4 mesečno ječo.
Društvu in otroško varstvo v Bednem okraju Kamnik sta tudi kot ustanovnika pristopila: gosp. Anton Stare in gospodična Franja Stare, graščaka v Mengšu, vsak z doneskom po 200 K; dalje so ista in gospa Ana Stare, graščakinja v Mengšu, mesto venca pokojni gospe Mariji Stare iz Kamnika podarili društvu 70 K. Imenovanim dobrotnikom izreka društveno vodstvo srčno zahvalo.
Prevažanje eez Savo pri Tamm. Za čas gradbe novega mostu čez Savo pri Tacnu je dovolila deželna vlada občini Šmartno prevoz čez Savo s sledečimi določili: 1. Proti odškodnini se sme prevažati samo do 30. rožnika. 2. Prevoz stane: za pešca 4 h, za vsako vpreženo žival 18 h, za govejo živino pa po 14 h. Glede oprostitve prevez ai na veljajo že določena postavna določila. *  • *
»Podporno drnitro in slovenske vlsokolelee na Dunaja» je razdelilo med uboge slovenske dijake meseca januarja 805 K, februarja 1005 K in marca 1000 K. Da bode društvu tudi v bodoče možno, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati, prosi isto slav. občinstvo daljnih prispevkov, katere sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v p., Dunaj, III/3 Reisnerstraße 27.
Natečaj »Slovenske Matice* za L 1909. Slovenske tiskarne, ki bi hotele prevzeti tisk publikacij .Slovenske Matice" za 1. 1909, naj v svrho končnega natečaja pošljejo Matici do 27. marca 1.1. 1. dva do tri vzorce papirja, na katerem bi tiskale Zbornik, Zab. knjižnico, Hrv. knjižnico, Prevod iz svetovne književnosti, Nar. pesmi; 2. dva do tri vzorce nekoliko lepšega papira, na katerem bi tiskale opis Koroške. — Format ostane knjigam isti, tudi Hrv. knjižnica dobi svoj prvotni format kakor 1.1906 in 1907. — Pri vsakem vzorcu je označiti ceno za polo.
Jelačineva lavama za kavine aurofate preneha meseca maja s proizvajanjem cikorije, ker je Jelačin prodal stroje in vse znamke za 100.000 K češki delniški družbi, ki ima v Kolinu in Prostejevu tovarne. Cehi nameravajo zdaj odločen boj proti Francku in Kathreinerju, kojih Jelačin ni mogel izpodriniti, dasi je imel izvrstno blago. Pri tem bo Cehe gotovo podpirala vsa slovenska javnost
Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo cikorijo!
Loterijska srečka dne 13. marca 1.1.
_ Trst  30  77   79   17 52
Stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo « ter z vsemi pritiklinami l
se odda takoj v najem.
Več se izve pri Snhadolniku, vrtnarju v Kranju.
Iščejo
90 -1
zmožni potniki
za prodajo gospodarskih strojev. Le res zaupanja vredne osebe naj pošljejo svoje naslove pod »P. M. Nr. 3697* na Rudolf Mosa», Dunaj L, Seiler-•tätte S.
4 pare čevljev
n umo 7 kron«
Radi nep'ačila več velikih tovarn dobil Min nalog zalogo 60.000 parov čevljev prodati mnogo pod isdalovalno ceno. Prodajam torej vsakemu 2 para gosposkih in S para rf»—*tti čevljev, usnje rjavo ali črno, galoširane s močno nabitim nsnjatim podplatom, najelegantnejša fasona. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo urno 7 kron. Potuja po povzetju Si —1 ali če se plača naprej.
8. lorngiid, ekspert čevljev, Krakov 30 J,
i Zamena dovoljena, tudi denar nazaj,
IlfSIBÜ
Kupujte in zahtevajte le najboljše čistilo (krema) za čevlje g=a=s*====^^ usnje v prid ==============
85 2-2
katero se öobi :: vedno le v trgovini
1 »SE Gospodična
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POSOrI! 12 52-81
HT    Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La> Provenoe, La Bavoie, Ls> Lorralne in La Tonraine iz Havre v Newyork. = Najkrajša črta. =
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu1.
Svoji k stojim !
20 62-49
Starosmana narodna tvrdka:
Mlon Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po ooni 30—50 vin. Utor; potem s plnonjskdm pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in is>bornim protivln-skim pivom iz pivovarne kneza 2>chwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoom X. vrsto, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franku goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
4
izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje aa ortop. aparate in bandaže
Cjubljana, Prešernove uh 5
priporočata
svojo veliko salogo obveril za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacija • paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-8 52—51 redban p. n. gg. zdravnikov. Zunanja  naročila   aa  isvraujejo točno,
hitro In dlakrotno. Galva nični poniklovani savod z obratom na motor. Popravila sa Izvršujejo točno Jn oano.
■ ■   Električna gonilna sila,   ej sj
ToVarna eljnitih bari, lata in firocla
Brati IM'
orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
EjBbljiBi,mkl0"6"'nlice 6'
nasproti hot. ,Union'
Ustanovljeno 1842. ^62—82
Telefon 164.
ODDOÛODDDO
pončuje v srbsko-hrvašken ln italijanskem jeziku. Sprejema vsakovrstna pismena dela kakor tudi vsa prestavljanje iz nemškega, hrvaškega, italijanskega ln francoskega Jezika ln obratno. 2-2
Blagohotne ponudbe na naslov „Goik- Kranj'*.
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem se vrnil iz Amerike v domovino ter bodem izvrševal kakor poprej
krojaški obrt
v lastni hiši štev. 55 v =   Kranju. =======
Sklicevaje se na svojo dolgoletno prakso, katero sem si v zadnjih letih še izpopolnil, se usojam slavnemu občinstvu kaj najtopleje priporočati.
sv. Cirila in Metoda J. Kušlan v Kranju.
Svoji k svojimi
Prodam več tisoč komadov
stresli §f tki
iz samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 9 19
Ivan Waland9 posestnik
Hlebce pri Lescah, Gorenjsko.
Večkrat premiranol
79 s-3
S spoštovanjem
Peter Urbane.
M22SS^^^B2SS2SS2SSSS8X
Od c. kr. naiuestništva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. JandI
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—18 ^
MSsasRSssasRasRSsssssssfisn
Glinaste peči
16 52—44
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Orelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
10 52-11
Iv. Jax-a v Ijubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
m«*   si 73ps JMenuns tanun
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Zlate ;Mia]t: lirlii, piriz, *in itd. />
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Scvdl
Xjubljana, Spita/.-Stritar. ul. 7
ZobOtebsUni fttCtjf
Oton $eydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-10
Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne.
|St. 366.
C. kr. deželna vlada v LJubljani Je ugodila prošnji mestne občine kranjske sa preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo, počenši z letom 1909       84 3-2
vsak prvi pondeljek maja, septembra, oktobra, novembra in decembra.
Ako pade te dni kak praznik, ali v mesecu novembru vseh vernih duš dan, se vrši letni semenj prihodnji pondeljek.
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni sesanji v Kranju in sicer 25. aprila (sv. Marka), dne 1. avgusta (Kocljanov sejm), dne 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lnkež) ln dne 11. novembra (sv. Martin).
MESTNO ŽUPANSTVO V KRANJU
dne 1. marca 1909.
66
HW6Z
Prano Omeraa v Kranju, prodaja dobro ln. *><» * >en i telesno lm &i>«»-oerljsko , vlite kotle Marla
5Eell» orodje ae« <>l>rt, soapodli-ijlatvo ln IcnietljMtvo, Itluo <>lj*s, -v- «■>»-«»•» « «***» pmieti<» lmvo, i >. » t--v-«.- oljnate ln auhei 4i ¿1
Zobozdravniški aIaIU obotehniškl :: ttlOlJO
dr. CdVard GtobočniK
▼ Kranju 152-28 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
G. Tonnies
v Ljubljani
• 52-1 89
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vit stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Ceneno češko -posteljno   perje l
5 kg novega, oskubenega K 960, boljše K 12*—, belo, mehko, oskubljeno, K 18"— do 24—, snežnobelo, oskubljeno, K 30*— do K 36-—. Pošilja franko po povzetju. Zimenja in vzame 68      se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 6—4
BenedlKt Sadisti, £ob«s 371 pri piznu, (teko).
58 42-6
Nafmilejše milo za kožo :: kakor tudi sa pege. ::
Dobiva   mo povsod.
od navadne do najfinejše vrste vedno  v zalogi po zelo nizki oeni priporoča
J. Kocmut
trgovina a galanterijo in drobninami ▼ Kranju 83 3
ter vse v to stroko spadajoče predmete, kakor tudi
Dalje priporočam cenj. damam različne pred-tisk&rije na platno sa ročna dela, Jata, Gogrsse, platna v različnih barvah ter ■vilo in svilnat gara.
Gees nizke l Blago solilo! Postrežba točna!
m	II ■ ■ ■	
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
HI ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na „novo otvorjena velika manufakturna trgovina	■    ■ ■
■		■ ■
■    ■ ■		■    ■ ■
Jranc Souvaitt sin - Cjubljana v stari Souvanovi hiši na JNestnem trgii it. 22.		
■ ■ P	80 48-3                                                                                ¡1    ■    ■ ■	
Josip Pogačnik
krojaški mojster ▼ Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila s« izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno tur se sprejemajo popi svila.
Specijailst v izdelovanju (rakov io salooskia sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, f>ne, obenem trpežne in v-oin zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—2
Delctrgovina
galanterijskega, norimberškega, mod-::      nega in drobnega blaga ::
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
priporo ča „_ * rr^13l°
za spomlad svojo dobro sortirano zalogo ravno došlih predpasnikov, modernih s en s ki Ji pasov, najpripravnejših modrcev, fine vlasne garniture, 1 kravate, srajce, ovratnike, prsnike, zapestnice, nogavice  in sploh  vse v to svrho   spadajoče potrebščine.
Glavna tovarniška zaloga otročjih vozičkov, potovalnih kovčegov (za Ameriko), košaric ln najnovejših tržnih tašk.
OPOMBA. Radi velikih nakupov raznega blaga so c?re znatno nizke in brez konkurence. Na drobno in debolol     =====      Ha drobno in debolol
Zaloga vsakovrstnega
© lesenega, železnega @ ln pohlazinjenega pohištva
Puo *S© Comp.
I i Ljubljani, r Kolizejo, na Marije Terezije cesti 111
5 52—36
jjjTtjji trgovina jj jamjajja
Rudolf Rus
urar v Kranju
IfT   poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln oeno. Najnižje cene. Priznano lzborno blago.
C+3C
Ne zamenjujte nemške »Kranjske hranilnice4 v Ljubljani s slovensko »Mestno hranilnico -a_v Kranji4!__»
Pred kratkim iz Ljubljane po vaseh razposlane knjižice (bukvice) pod imenom »Kranjska hranilnica" imajo v mislih le nemško »Kranjsko hranilnico V Ljubljani", to je „staro šparkaso" v LJablfani, ne pa
slavonsko »Mostno hranilnico" v Kranji.
Najbolj varno naložen denar je v slovenski
Mestni hranilnici
v Kranji.
Žaaffij? poroč lastni rezervni zaklad
ki iznaša sedaj ::    liad   212.000   krOll =
in pa mestna občina kranjska z vsem svojim premoženjem ==---        ter z vso svojo davčno močjo. ==
V to hranilnico vlagajo tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar, kar dokazuje, da je pri tej hranilnici naložen denar 88 3_2
popolnoma varno naložen.
Tudi če bo vojska, ni se treba bati vla-gateljem prav nikake izgube. «u
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih hranilnic ter posojilnic kot hranilne vloge, pri tem se pa na obrestih nič ne izgubi.
•sina hraiiliiei ¥ Kraiiji" in si@j§ fisiFii Yf Kraiji n rotofii.
isdaja konsoroj «Qertrrjca»- OdierernJ urednik Li70flar Mtknt. Lastuias in Usek Iv. Pr. Umpreta t Kranja.