7-8/'88 
STROKOVNA REVIJA 
Gozdarski vestnik 
SLOWENISCBE FORSTZEITSCHRU"T 
SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 
LETO 1988 e LETNIK XLVI e ŠTEVILKA 7-8 
Ljubljana, september, oktober 1988 
VSEBINA - INHALT - CONTENTS 
309 Iztok Winkler 
Nekatere značilnosti stanja 1n nadalJnJega razvoja 
gospodanenja z zasebmmi gozdovt v Slovemji 
Some characterisiJcs of the present situation and 
further development of forest management m pnvate 
forest in Slovenia 
319 Andrej Dobre 
Odprtos< gozdov na slovenskem konec leta 1986 
Forest accessJbiJJiy m Slovenia al the end of 1986 
327 Poroeilo Samoupravne Interesne skupnosti za 
gozdarstvo Slovem)e o uresničevanju Samoupravnega 
sporazuma o temelJih plana Samoupravne mteresne 
skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 
1986-1990 v let u 1987 
Sklepi, sprejeti na 19 zasedanju Skupšč:ine 
Samoupravne shtpnostJ z,..) gozdarstvo Slovenije 
356 Stališča in odmevi 
559 Iz tujega tiska 
363 Književnost 
Naslovna stran: Anton Lesmk. Pozdrav jesem (barvm cl!El-
pozitiv) 
Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev 
inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesa.l'-
stva Slovenije 
Uredniški svet 
mag. Zdenko Otrin- predsedmk; Mitja Cim-
peršek, Hubert Dolinšek, Aleksander Golob, 
mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, 
mag. Boštjan Koštr, Jure Marenče, Miran 
Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj 
Uredniški odbor 
cir. BoštJan Anko. dr. Franc Batrč. dr. Dušan 
Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič 
Odgovorni urednik 
Editor in chief 
Livan Veselič, dipl. inz. gozd. 
Tehnični urednik 
Aleksander Leben 
Lektor 
Karmen Kenda 
Uredntštvo m uprava 
E::iitors addre ss 
YU 61000 Ljubljana 
Erjavčeva cesta 15 
Žiro račun - Cur. acc. 
Z::::liT GL Slovenije 
Ljubljana, Erjavčeva 15 
50 lo l-678-4 8407 
Lein o !Zlde 1 O številk 
lO 1ssues per year 
Letna mdiv1dualna naročmna 5000 d1n 
za OZD m TOZD 60.000 dm 
za di]flke in študente 2500 d1n 
za inozemstvo 36 USD 
posamezna številka 2500 din 
UstanovttelJ!Cl reviJe sta Zveza društev mže· 
mrje v in tehn1kov gozdar st va Jn lesarstva Slo-
vem Je ter Samoupravna interesna skupnost 
za gozdarstvo Slovem)e 
Poleg njiJU denarno podpira IzhaJanJe revije 
tudi Raziskovalna skupnost Sloveruje 
Po mnenju republiškega sekretariata za pro-
svetom kulturo (št 421-1174 z dne 13. 3. 1974) 
za GV nt treba plačati temeljnega davka od 
p~ometa proizvodov. 
Poštnma plačana pn pošt1 61 J 02 Ljubljana 
...... . 
Oxf.: 923.4 
Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega 
razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi 
v Sloveniji 
Iztok Winkler* 
Izvleček 
Winkler, 1., Nekatere značilnosti stanja in nadalj-
njega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi 
v Sloveniji, Gozdarski vestnik, .št. 7-8/1988. V 
slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. 
Zasebni sektor gozdarstva je treba razvijati na 
nadaljnji krepitvi zamisli o skupnem gospodarjenju 
z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Temu je 
treba prilagoditi tudi notranjo organiziranost gozd-
nogospodarskih organizacij, v katerih mora biti 
zasebnim gozdnim posestnikom zagotovljena mož-
nost za zadružna organiziranost Gozdarstvo mora 
prevzeh tudi soodgovornost za celoten razvoj kme-
tij, zlasti v gorskem svetu. 
UVOD 
Vsakokratne širše razprave o kmetijstvu 
in zadružništvu zmeraj znova odpirajo tudi 
nekatera vprašanja o povezovanju zaseb-
nega sektorja gozdarstva. To narekuje, da 
imamo v gozdarstvu čimbolj poenotene po-
glede na stanje v tem sektorju in na možnosti 
za nadaljnji razvoJ. 
l. ZASEBNI GOZD IMA TUDI POSEBNE 
NALOGE 
V Sloveniji prevladuje zasebna gozdna 
posest. Zasebni gozd pa ima v primerjavi z 
družbenim gozdom dve osrednji gospodar-
ski nalogi: 
- zadostitev lastnih (naturalnih) potreb 
gozdnih posestnikov z lesom in drugimi 
gozdnimi pridelki; 
*Prof. dr. I. W .. dipl. inž. gozd., B1otehmška fakul-
teta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana. Večna 
pot 83. 
Clanek je avtorjev referat na strokovnem posve-
tovanJu na letošnjem kmetijsko-gozdarskem sejmu 
v Kranju. 
Synopsis 
Winkler, I. Some characteristics of the present 
situation and further development of forest mana-
gement in private forests in Slovenia, Gozdarski 
·vestnik, No. 7--8/1988. In Slovene with a summary 
in Englisl:;l, lit. quot. 18. 
The development of the private sector has to 
be based on further strengthening of the idea of 
joint management in all forests, regardless of who 
owns them. The inside organization of forest mana-
gement organizations- within which the possibility 
of cooperative orgaruzation should be guaranteed 
to private forest owners - also has to be adapted 
to this idea. Forestry must also take over a share 
of responstbility for a complete development of 
farms, in particular in mountainous areas. 
- dajanje tržnih presežkov, s katerimi je 
mogoče oskrbovati industrijo, gozdnim po-
sestnikom pa zagotoviti denarne prejemke. 
Pri zadoščanju lastnih potreb ima gozd 
dvojno vlogo. Na eni strani črpajo gozdni 
posestnil<i iz gozdov les, s katerim zadoščajo 
svoje sprotne potrebe po drveh, s tehničnim 
lesom pa vzdržujejo in obnavljajo svoja go-
spodarska poslopja in druge objekte. Na 
drugi strani pa pomeni gozd rezervo (hranil-
nico), iz katere črpa posestnik občasno ali 
enkratno večjo količino lesa, in sicer tedaj, 
ko potrebuje les za graditev novih stavb ali 
za posodabljanje kmetije. 
Presežke, ki ostanejo po zadostitvi lastnih 
potreb, usmerjajo gozdni posestniki na trg, 
za prodani les pa dobijo ustrezne denarne 
prejemke. Stalne prejemke iz gozda omo-
goča vsakoletna prodaja večje ah manjše 
količine lesa, pač v skladu z velikostjo 
posestva in donosnostjo gozda. 
Še posebno pomembna je vloga gozdov 
kot vir denarja takrat, ko kmečka gospodar-
stva zaidejo v večje denarne težave, npr. 
ob naravnih nesrečah ali požarih, ko je 
treba izplačati dediščine ali ko potrebujejo 
309 
naenkrat več denarja za nakup delovnih 
sredstev. 
Zasebni gozdovi pa morajo enako kot 
družbeni uresničevati tudi vse sploš-
nokoristne funkcije gozdov. 
Te posebne naloge zasebnega sektorja 
gozdarstva spremlja tudi nekaj pomembnih 
gospodarskih posledic. Splošne stroške go-
spodarjenja in stroške gozdne reprodukcije 
nosi samo les v blagovni proizvodnji. Tistim 
posestnikom, ki nimajo blagovne proizvod-
nje gozdnih lesnih sortimentov, ni treba 
plačati nikakršnih stroškov za strokovno 
delo v svojih gozdovih niti za gozdno repro-
dukcijo. Taka razporeditev stroškov ni ustre-
zna, še posebno ko lesa iz blagovne pro-
izvodnje ni mogoče več preobremenjevati 
z najrazličnejšimi obveznostmi. Neposredni 
proizvodni stroški rastejo veliko hitreje kot 
prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov. 
Zato bi morali s stroški gospodarjenja in 
stroški gozdne reprodukcije obremeniti 
gozdne posestnike tudi glede na celotno 
gozdno površino, ne glede na to ali daje 
blagovno proizvodnJo ali ne (prispevek po 
enoti gozdne površine). 
2. TEMELJNE ZNAČILNOSTI ZASEBNE 
GOZDNE POSESTI 
2.1. Okoli 250.000 zasebnih gozdnih po-
sestnikov ima v lasti 653.659 ha gozdov. 
Zasebna gozdna posest je torej zelo raz-
drobljena (preglednica J ). Velika razdrob-
ljenost se kaže v majhni povprečni zasebni 
gozdni posesti (2,7 ha) in v več prostorsko 
ločenih parcelah posameznega posestnika 
(3,8). 
Preg1edmca 1• Sestava zasebne gozdne posesti 
Med gozdnimi posestnik1 prevladujejo 
kmetje (SO % gozdnih posestnikov in 78 % 
zasebne gozdne površine). Kooperantov je 
malo. le 7 % gozdnih posestnikov, imajo pa 
v lasti 28 % zasebne gozdne površine. Ve-
čina posestnikov je kmetov nekooperantov 
(53 % gozdnih posestnikov in 50 % zasebne 
gozdne površine). Veliko je še možnosti za 
širitev kooperantskih odnosov. zlasti med 
posestniki. ki imajo nad 5 ha gozda (8% 
vseh gozdnih posestnikov in 28 % zasebne 
gozdne površine)- preglednica 2. 
Nekrnečkih gozdnih posestnikov je 40 %, 
imajo pa 22 % vse zasebne gozdne površine. 
Gozdni posestniki kooperanti imajo tudi 
največjo ;::rozdno posest (povprečno 10, l ha, 
nekooper~ti 2,6 ha, nekmetje 1,5 ha). 
Preglednica 2. Delež posameznih socialnoeko-
nomskih kategorij gozdnih posestnikov v posame-
znih velik:ostnih kategorijah zasebne gozdne pose-
sti 
SkupaJ do 5 5-15 nad 15 ha 
a) Po številu 
posestnikov 
Vsi lO O 100 100 100 
KmetJe 60 56 82 92 
- kooperanti 7 3 25 56 
- nekooperanti 53 53 57 36 
Nekmetje 40 44 18 8 
b) Po zase:Oni 
gozdni površini 
Vsi 100 toO 100 100 
Kmetje 78 65 83 93 
- kooperanli 28 7 28 60 
- nekoop e ranll 50 58 55 33 
Nekmetje 22 35 17 7 
2.2. Zasebni sektor gozdarstva je pomem-
ben blagovni proizvajalec. Daje 45% slo-
venske blagovne proizvodnje gozdnih le-
(v %) 
Velik.os tne Kmetje Kooperanti Nekooperanti Nekmetje Skupaj 
kategorije :)tev. Gozdna Štev. Gozdna Štev. Gozdna ~tev. Gozdna štev. Gozdna 
v ha pose sl. površina p osest. površma posest. površtna posest. površina posest. površina 
-0,5 26,0 1.9 4,5 0,1 29, t 2,8 48,0 9.9 34,7 3,6 
0,5-1 15,2 3,2 5,7 0,4 16,6 4.7 17,5 8,9 l6, l 4,4 
l--3 27,2 14,4 16,5 3,3 28,8 20,6 22,5 28,9 25,4 17,4 
3-5 11,3 79.7 12.3 31 ,8 13.2 39,9 5,2 9,0 Il ,O 85,5 16,3 44,4 6,2 94 ,2 16,3 64,0 9,2 85,4 13,2 38.6 
5--10 1[.9 23,3 25,2 18,2 9,9 26,2 4,3 19,8 8.9 22,6 
10-15 4,0 15,9 13,7 37,0 13,8 39,0 16,7 34.0 26,0 12,5 12.0 36,2 0,9 5,2 7.4 27,2 2,8 11,7 12,3 34,9 
15--20 1.9 9,3 7,7 13,1 1.1 7, l 0,3 3,5 1.3 8,0 
20--30 1,5 9,8 7,3 17.4 0,6 5,5 0,2 2,9 1,0 8,3 
30-50 0,8 8.7 4,8 17,8 0,3 3,7 O, 1 1,6 0,5 7,2 
nad SO 0,2 4.4 3,5 31,3 1.3 31.3 7,8 56,1 0,0 2,0 1.1 17.4 0,0 0,6 0.8 8.8 0.1 2,9 3,0 26.5 
SkupaJ 100 lO O 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 !OO lO O 100 100 100 100 100 
310 
snih sortimentov. Kmetje, med njim1 pred-
vsem kooperanti. so najpomembnejši bla-
govni proizvajalci. Dajejo 86,8% blagovne 
proizvodnje zasebnih gozdov, koopernnti 
sami 51%. 
Preglednica 3. Struktura gozdne proizvodnje le-
snih sortimentov po socialnoekonomskih katego-
rijah gozdrllh posestrUkov v% 
Skupaj Blagovna Neblagovna 
proizvodnja proizvodnja 
Skupaj vsi 
pose s tniki 100 100 100 
Kmetje 86,4 86.8 85.4 
- kooperanti 44,6 51,0 30,6 
- nekooperanti 41,8 35,8 54,8 
Nekmetje 13,6 13,2 14,6 
Zasebni gozdni posestniki ne sekajo 
vsako leto, večina jih doseže desetletni etat 
v enem ali nekaj posekih. Zato je tudi 
gozdnih posestnikov, ki na leto sodelujejo v 
gozdni proizvodnji, razmeroma malo. 
Preglednica 4. Delež gozdnih posestnikov, ki 
imajo letno blagovno proizvodnjo v % 
Vehkosrna skupma zasebne gozdne posesti 
Skupaj 0.0-0,5 0,5-1 1-5 5--15 nad iS ha 
Vsi 
posestnikt 15,3 1,9 4, l 13,4 45,4 74,2 
Kooperanti 57,2 14,6 18,3 33.9 65,9 84,2 
Ne koo pe-
ranti 13,3 1,8 3.5 13,0 41,2 64,1 
Nekmetje 7,2 1,8 4,3 9,8 26,4 43,9 
2.3. Gozdovi zajemajo povprečno okoli 
40% skupne površine kmetij. Z večanjem 
skupne površine kmetij se povečuje pred-
vsem delež gozdov. Prevladujoči delež go-
zdov v skupni površini imajo zlasti kmetije 
v gorskih predelih. 
Prihodek iz gozdov sestavlja skupaj s 
prihodki iz kmetijstva in z drugimi prihodki 
skupni prihodek kmetij. Ugotavljamo, da 
znaša delež prihodkov iz gozdov v skupnih 
prihodkih kmetij okoli 4-5 %. 
Za veliko večino gozdn1h posestnikov pri-
hodki iz gozda ne pomenijo pomembnega 
deleža v skupnih prihodkih njihovih kmetij. 
Le majhen del posestnikov ima tako velike 
prihodke iz gozda, da jim pomenijo gospo-
darski temelj njihove kmetije in jim dajejo 
zadovoljive možnosti za obstoj in napredek 
Z vidika gozdarstva je ta skupina posestni-
kov še posebno zanimiva kot zelo pomemb-
na skupina blagovnih proizvajalcev. V tej 
skupini je večina tako imenovanih gorskih 
kmetij, ki imajo zelo visok delež gozdov v 
skupni površini in visok delež blagovne 
proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Tri 
četrtine gozdnih posestnikov iz te skupine 
ima vsakoletno blagovno proizvodnjo. De-
narni prejemki za prodani les so pomembni 
in znašajo okoli 75% vseh denarnih prejem-
kov teh kmetij . 
Pri opredeljevanju ukrepov za gospodar-
jenje z zasebnimi gozdovi upoštevamo tudi 
socialnoekouornsko sestavo gozdnih posest-
nikov. Gozdne posestnike s čistih in mešanih 
kmetij, kjer je prihodek iz gozda pomemben 
sestavni cel prihodka celotne kmetije, us-
merjamo v sodelovanje v gozdni proizvodnji 
in vključevanje v temeljne organizacije koo-
perantov. Gozdno proizvodnjo na dopolnil-
nih, ostarelih in nekmetijskih kmetijah pa 
prevzemajo največ temeljne organizacije 
kooperantov. V tej skupmi poses~ev pospe-
šujemo tudi odkup gozdov. 
2.4. Članstvo v temeljnih organizacijah 
kooperantov za kmeta lastnika gozda m 
obvezno. Tudi v proizvodnem pomenu ima 
lastnik gozda možnost, da v celoti ali deloma 
sodeluje v gozdni proizvodnji v svojem go-
zdu, s svojim delom in delovnimi sredstvi, 
lahko pa gospodarjenje s svojim gozdom v 
celoti prepusti temeljni organizaciji koope-
rantov. 
Preglednica S. Sestava prevzema gozdnih lesnih 
sortimentov iz zasebnih gozdov (1982) (v %) 
Vsi posestr.iki 
Kmetje 
-- kooperanti 
- nekooperanti 
Nekmetje 
KraJ prevzema 
SI.."Upa] Na Ob Na ka· Na skla· 
100 
100 
100 
100 
lO O 
pan)\1 pan1u mJonski d!Šču 
:::esti 
8,6 1.4 80,1 9,9 
7.2 l,l 81,7 10,0 
4,8 1,2 85.0 9.1 
10,7 0.9 77,1 11,3 
18.4 3.4 69,2 9.1 
Te možnosll se uresničujejo v praks1 zelo 
raznoliko. 10% je posestnikov, ki opravijo 
sami vse faze gozdne proizvodnje, približno 
80% jih opravi samo sečnjo in spravilo lesa, 
približno 10% pa jih les odda na pan ju ali 
ob panju. Pn kmetih, še posebne pri koope-
rantih, je stopnja vključenosti v gozdno pro-
izvodnjo še nekoliko večja. Gozdni po-
311 
sestniki opravijo tudi okoli 50% gozdnogoji-
tvenih del v zasebnih gozdovih. 
Primerjave s prejšnjimi leti kažejo, da 
nastaja med gozdmmi posestniki glede dela 
v gozdu nekakšna diferencmcija, ki bo sicer 
zmanjšala število gozdnih posestnikov- ak-
tivnih delavcev v gozdu, vendar pa bodo 
intenzivneje sodelovali pri gozdnem delu. 
Ti poudarki so potrebni. da bi se ponovno 
spomnili zelo raznoterih družbenogospodar-
skih razmer v zasebnem sektorju gozdar-
stva, zaradi katerih nastajajo tudi nekatere 
pomembne posledice. 
3. RAZVOJNE TEŽNJE PRI 
GOSPODARJENJU Z ZASEBNIMI GOZDOVI 
3.1. Z zdajšnja organiziranostjo skupnega 
gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi 
gozdovi smo dosegli : 
- Strokovno in organizacijsko skladno 
skupno gospodarjenje z družbenimi in za-
sebnimi gozdovi v okviru območne gozdno-
gospodarske delovne orgamzacije. 
- Gozdni posestniki so obdržali status 
lastnika gozda, kot aktivni delavci pa lahko 
sodelujejo v gozdm proizvodnji v svojem in 
drugem gozdu. 
- Kmečki gozdni posestniki sodelujejo 
pri upravljanju gozdnogospodarskih organ-
zacij, lahko so vključeni v temeljne organiza-
cije kooperantov. 
- Blagovni promet z gozdnimi lesnimi 
sortimenti iz zasebnih in družbenih gozdov 
opravlja gozdnogospodarska organizacija. 
- Vse gospodarjenje, obračun dohodka 
in izdatkov. izhaja iz individualne lastnine 
na parcelnem načelu. 
Skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi 
ne glede na lastništvo uresničujemo zdaj v 
okviru območmh gozdnogospodarskih de-
lovnih organizacij zlasti: 
- s skupnimi gozdnogospodarskimi na-
črti; 
- z enotnim zbiranjem in usmerjanjem 
sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo; 
- s skupnim načrtovanjem odptran)a go-
zdov z gozdnimi cestamt; 
- s skupnim opravljanjem nekaterih de-
javnosti, kot so prevoz lesa, graditev gozd-
nih cest in podobno; 
- s skupno prodajo lesa. 
312 
S temi ukepi delujemo integrativno na 
zasebne gozdove, hkrati pa tudi J:Ovezujemo 
m enotno obravna varno družbene in za-
se bne gozdove. 
3.2. V naslednji fazi borno morali vse bolj 
uveljaviti medparcelno (oddelčno) gospo-
darjenje z zasebnim gozdom. 
Z oddelčnim gospodarjenjem želimo: 
- delovno -v gozdnogojitvenem in tehno-
loškem pomenu - odpraviti lastninske meJe, 
upoštevati pa jih je treba v pravnem in 
ekonomskem pomenu; 
- omogočiti cenejše in strokovno boljše 
delo ; 
- uveljaviti proizvodno načrtovanje tudi v 
temeljnih organizacijah kooperantov; 
- pritegniti lastnike gozdov v organizi-
rano gozdno proizvodnjo. 
Prehod na oddelčno gospodarjenje je 
prvi pogoj za poenostavitev in pocenitev 
vseh faz gozdne proizvodnje, saj je uporaba 
sodobnih tehničnih pripomočkov mogoča in 
gospodama samo na zaokroženih površinah. 
Pri oddelčnem gospodarjenju in opravljanju 
posameznih faz gozdne proizvodnje mora 
delovna organizacija skupaj z gozdnimi po-
sestniki ves proizvodni proces organizirati 
in mehanizirati. V organizirani proizvodnji 
niso več uporabni zastareli proizvodni po-
stopki in sredstva, ki jih zdaj gozdni posest-
niki še uporabljajo, takšna proizvodnja pa 
zahteva tudi strokovno usposobljenega 
gozdnega delavca. 
3.3. Gozdarstvo računa še naprej na de-
javni prispevek gozdnega posestnika kot 
delavca v svojem in drugem gozdu. Pričaku­
jemo, da se bo kot proizvodni kooperant 
vkJjučll širše tudi v gozdno proizvodnjo v 
drugem zasebnem gozdu pa tudi v družbe-
nem. Za to delo ga je treba še bolj usposobiti 
in mu omogočiti nakup sodobnih delovnih 
sredstev. Temeljne organizacije kooperan-
tov se morajo pri ustvarjanju svojega delov-
nega potenciala opirati predvsem na gozd-
ne posestnike, ne pa povečevati število 
svojih delavcev. 
3.4. V prizadevanjih za krepitev prvin 
skupnega gospodarjenja z družbenimi i.n 
zasebnim1 gozdovi pa ne smemo pozabit1, 
da je kmečki gozdni posestnik tudi kmetijski 
proizvajalec, da moramo njegovo kmetijo 
gledati celostno in upoštevati vse dejavnosti, 
ki jih opravlja. To pomeni, da se mora tudi 
gozdarstvo prilagajati stanju in potrebam 
celotne kmetije, sodelovati pri opredeljeva-
nju njenega razvoja in pri ustvarjanju gmot-
nih možnosti za ta razvoJ. 
Zakon o združevanju kmetov postavlja 
sodelovanje med kmetijsko zadrugo in 
drugo organizacijo združenih kmetov (v na-
šem primeru temeljno organizacijo koope-
rantov) kot obvezno, medsebojne odnose 
pa mora urejat1 samoupravni sporazum. Z 
njim naj bi uredili zlasti: 
- način usklajevanja planov in programov 
za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva; 
- oblikovanje skupnih strokovnih služb 
(pospeševalna, hranilno-kreditna): 
- razporejanje dohodka iz kmetijstva ozi-
roma gozdarstva za uresničevanje skupnih 
programov in planov; 
- način skupnega financiranja programov 
in planov v krajevni skupnosti; 
- način skupnega ustvarjanja in uresniče­
vanja pogojev za socialno in matenalno 
varnost združenih kmetov: 
- skupni program izobraževanja. 
Zakon o gozdovih pa nalaga temeljnim 
organizacijam kooperantov, da se v gorskih 
·in hribovitih predelih, kjer zaradi naravnih 
in gospodarskih razmer ni možnosti za zdru-
ževanje v organizacije združenih kmetov s 
področja kmetijstva, opravljajo tudi dejavno-
sti s področja kmetijstva in kmečkega turi-
zma. 
Drugje je izhod v delovnem povezovanju 
vseh gospodarskih subjektov na gozdnogo-
spodarskem območju, pri tem lahko prev-
zame pobudo gospodarsko najmočnejši 
subjekt. 
V gorskem svetu so to nedvomno gozdno-
gospodarske organizacije. Lahko pa b1 kot 
delovno obliko povezovanja ustanovili po-
sebne razvojne skupnosti (brez posebne 
strokovne službe in lastne administracije), 
ki bi usklajevale razvoj vseh dejavnosti v 
gorskem svetu na določenem širšem ob-
močju. 
Med vprašanja, ki zahtevajo dogovarjanje, 
enotne rešitve in usklajeno delovanje, ne-
dvomno spadajo: 
- oblikovanje skupnih razvojnih progra-
mov; 
- oblikovanje, izvajanje in financiranje 
skupnih izobraževalnih programov: 
- skupno kreditiranje naložb; 
- skupno financiranje pospeševalne služ-
be; 
- oblikovanje skupnega progra.ma gradi-
tve in vzd:-ževanja infra::5lrukturnih objektov 
(komunalne naprave, ceste idr.). 
4. POGOJ ZA USPESNO NADALJNJE 
GOSPODARJENJE Z ZASEBNIMI GOZDOVI 
JE OD PRA VA SLABOSTI IN UČINKOVITO 
RAZČI~ČEV ANJE DILEM 
Ob vseh in nedvomnih prednostih, ki jih 
ima skupr<o gospodarjenje z vsemi gozdovi 
ne glede na lastništvo in povezanost kmeč­
kih gozdnih posestnikov v temeljnih organi-
zacijah kcoperantov, pa ne moremo mimo 
nekaterih slabosti pa tudi dilem, ki se pojav-
ljajo pri tem gospodarjenju. 
4. l. Dejavnost nekaterih gozdnogospo-
darskih organizacij se ponekod še zmeraj 
preveč omejuje na opravljanje najnujnejših 
gojitvenih del in na klasični odkup lesa iz 
zasebnih gozdov, ne zajema pa vseh nalog, 
ki izhajajo iz skupnega gospodarjenja. 
V temeljne organizacije kooperantov se 
včlanjuje premalo kmetov lastnikov gozdov 
12,7% kmečkih gozdnih posestnikov). Go-
zdarji utemeljujejo to predvsem z nezainte-
resiranostjo kmečkih gozdnih posestnikov, 
ki imajo drobno gozdno posest m majhno 
blagovno proizvodnjo gozdnih sortimentov. 
Ta razlog je le deloma resničen. Zanika ga 
podatek o deležu članov temelJnih organiza-
cij kooperantov med kmečkimi gozdnirrn 
posestni.ki, ki imajo razmeroma veliko gozd-
no posest (l0-15 ha). Med kmečkirni gozd-
nimi posestnik! te velikostne kategorije jih 
je le 43% članov temeljnih organizacij ko-
operantov. Manjši delež članov ;e zlasti na 
novomeškem (19,2 %), kočevskem (21,4 %), 
brežlŠkem (22,3 %) in kraškem (22,5 %) ob-
močju. 
Lahko sklepamo, da je delež l<dnečkih 
gozdnih posestnikov, vključenih v temeljne 
organizacije kooperantov, poleg objektivnih 
okoliščin tudi rezultat in posledlca bolj ali 
manj intenzivnih strokovnih, poslovnih in 
širših družbenih prizadevanj na posameznih 
območjih. 
4.2. Obračun dohodka za oddani les je 
pogosto premalo jasen - omeji se na tako 
imenovano odkupno ceno. 
313 
Jasna razčlenitev odkupne cene gozdnih 
lesnih sortimentov na rento, bruto osebni 
dohodek za opravljeno delo, nadomestilo za 
vložena delovna sredstva in druga nadome-
stila, ki izvirajo iz dela, je izjemno pomem-
bna tudi zaradi različne stopnje vključevanja 
gozdnih posestnikov v gozdno proizvodnjo 
in predvsem zaradi različne socialnoeko-
nomske sestave gozdnih posestnikov, med 
katerimi nekateri v temeljnih organizacijah 
kooperantov ne izvajajo pravice soodločanja 
o dohodku, nekateri pa take pravice po 
zakonu niti nimajo. To pa temeljnih organi-
zacij kooperantov ne bi smelo odvezati 
odgovornosti za čiste račune z vsemi goz-
dnimi posestniki ne glede na njihov status. 
4.3. Kmečki gozdni posestniki premalo 
vplivajo na poslovne odločitve temeljne or-
ganizacije kooperantov in gozdnogospodar-
ske delovne organizacije. 
Možnosti gozdnih posestnikov za odloča­
nje v temeljnih organizacijah kooperantov 
so realno majhne tako zaradi številnih ome-
jitvenih ukrepov globalne gospodarske po-
litike pa tudi zato, ker je veliko pomembnih 
odločitev v gozdarstvu dolgoročnih in v 
pristojnosti gozdnogospodarskih delovnih 
organizacij. Premalo pa je neposrednega 
vpliva gozdnih posestnikov na višino sploš-
nih stroškov gospodarjenja, ki zajema stro-
ške terenske gozdarske službe in skupnih 
strokovnih služb. 
4.4. V temeljnih organizacijah kooperan-
tov marsikje premalo učinkovito nadzirajo 
uresničevanje zakonskih obveznosti do go-
zda (gozdni red, varstvo gozdov, prevzem 
sečišč, preprečevanje črne sečnje in po-
dobno). 
4.5. Pri skupnem gospodarjenju z vsemi 
gozdovi na območju se včasih postavlja tudi 
vprašanje, ali je sploh smotrno, da sta znotraj 
območne gozdnogospodarske delovne or-
ganizaciJe organizirana družbeni in zasebni 
sektor v ločenih temeljnih organizacijah, 
skratka, ah ne bi bilo mogoče enakih vse-
binskih ciljev doseči tudi v celotni organiza-
ciji obeh sektorjev. Povod za takšno razmi-
šljanje je največkrat teritorialno prepletanje 
družbenih in zasebnih gozdov, za katere bi 
v enotni organizaciji lažje in bolj gospodarno 
orgamz1rali terensko gozdarsko službo. Ve-
liko je bilo teh razprav zlasti ob določanju 
nadrobnejših meril za organiziranje tozdov 
314 
in tokov. Toda v teh razmišljanjih smo iskali 
rešitve predvsem v zdajšnjih organizacijskih 
okvirih. 
Smo torej pred dilemo: 
- ali ustrezneje organizirati tozde in tok€? 
in pri tem upoštevati površino in sestavo 
gozdov, število in sestavo delavcev, obseg 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sorti-
mentov, optimalno izrabo delovnih sredstev, 
intenziteto gospodarjenja z gozdovi, vključe­
nost v širše družbeno okolje, tradicijo v 
organiziranju gozdarske shlŽbe, v zasebnem 
sektorju pa še dodatno število gozdnih po-
sestnikov in potencialnih članov tokov; 
- ah p3. začeti iskati rešitve zunaj zdajšnjih 
organizacijskih okvirov (torej zdajšnje prak-
se) pa tudi zdajšnjih zakonskih rešitev, ven-
dar pa ob upoštevanju ustmrnega načela 
skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi. 
Razprava o prvi dilemi doslej ni dala 
učinkovitih rešitev. Za to je več vzrokov -
od čisto •;:Jozdarskih pa do lokalnopolitičnih. 
Zato ni čudno , da so nekatere naše gozdno-
gospodarske organizacije začele iskati nove 
rešitve, ki formalno ohranjajo tozde in toke. 
v praksi pa poteka delovni proces neodvi-
sno od sektorja lastništva. Take rešitve so 
polov1čne in navidezne. Če že moramo kaj 
storiti, potem storimo to načelno, strokovno, 
jasno in dosledno. In seveda zakonito. Če 
je treba začeti razpravo o spremembah 
zakona o gozdovih, jo začnuno. 
Zaradi različne socialnoekonomske se-
stave gozdnih posestnikov je njihov resnični 
interes za dejavno vključevanje v gospodar-
jenje z gozdovi in v gozdno proizvodnjo zelo 
različen . Z zdajšnje zakonsko ureditvijo smo 
kmečkim gozdnim posestnikom, ki jim je do 
sodelovanja pri gospodarjenju s svojim go-
zdom in so se prostovoljno organizirali v 
to ke, dali tudi pravico (pooblastilo), da go-
spodarijo z vsemi zasebnimi :JOZdovi na 
določenem območju. To pooblastilo pa je 
vse bolj sporno. Skupno gospodarjenje je 
namreč predvsem posledica posebnega 
družbenega interesa za gospodarjenje z 
gozdov1, skratka, za ohranitev in gojitev 
gozdov. Uresničevanje tega interesa pa smo 
v zasebnih gozdovih precej prepustili pro-
stovoljni skupnosti zainteresrranih kmečkih 
gozdnih posestnikov. Ali je takšna rešitev 
ustrezna? Bila bi, če bi bilo združevanje v 
toke obvezno za vse gozdne posestnike. 
Tako pa jih postavljamo v neenak položaj, 
saj zdaj nekateri (npr. nekmetje) svojih inte-
resov sploh ne morejo uresničevati in so 
omejeni le na minimalne zakonske pravice, 
ki jih je določil zakon o gozdovih. Vzemimo 
slaajno možnost, da kmečkrm gozdnim po-
sestnikom sploh ne bi bilo do tega, da bi 
se organizirali v toke. Kdo bi v tem primeru 
strokovno gospodaril z njihovimi gozdovi? 
Očitno le gozdnogospodarska organizacija 
s svojimi samoupravnimi oziroma delovnimi 
enotami družbenega sektorja. 
Zakaj torej ne bi mogli zasnove skupnega 
gospodarjenja izpeljati do konca, ne da bi 
bili hlaati prizadeti interesi gozdnih posest-
nikov. Z vsemi gozdovi ne glede na lastni-
štvo na območju naj gospodari gozdnogo-
spodarska delovna organizacija, ki je notra-
nje organizirana v temeljne organizacije 
združenega dela ali druge delovne enote. 
Gospodari naj z vsemi gozdovi skupaj po 
enotnih merilih in strokovnih zahtevah. To-
da, če je gozdnim posestnikom kaj do tega, 
jim je treba omogočiti tudi uresničevanje 
pravice do dejavnejšega vključevanja v go-
spodarjenje s svojimi gozdovi, do udeležbe 
v upravljanju in do udeležbe v skupaj ustvar-
Jenem dohodku. Za vse to pa potrebujejo 
tako organizacijsko obliko, v kateri bodo 
imeli besedo, kjer bodo s čistimi računi 
lahko soodločali o pogojih in rezultatih svo-
jega gospodarjenja. Taka organizacijska 
oblika pa je temeljna organizacija kooperan-
tov ali bolje gozdna zadruga. Gozdna za-
druga naj torej postane neobvezna (prosto-
voljna) skupnost tistih gozdnih posestnikov, 
ki se vanjo vključujejo glede na svoje m 
skupne gospodarske in druge koristi po 
načelih enakopravnosti, vzajemnosti in 
skupne odgovornosti. Nekaj omejitev pa b1 
vseeno morali postaviti, npr.: 
- da je gozdna zadruga obvezno sestavni 
del gozdnogospodarske delovne organiza-
cije; 
- da strokovna gozdarska opravila, zlasti 
iz dejavnosti posebnega družbenega po-
mena za gozdno zadrugo opravljajo stro-
kovni delavci gozdnogospodarske organiza-
cije. Medsebojne odnose, zlasti družbeno-
gospodarske bi nadrobneje uredili s samo-
upravnim sporazumom o združitvi zadruge 
v gozdnogospodarsko delovno organizacijo. 
Take gozdne zadruge bi morale imeti 
tudi več pooblastil in možnosti za prožnejše 
ravnanje pri prodaji gozdnih lesnih sorti-
mentov; 
- določiti minimalna merila ali kriterije 
za organiziranje gozdnih zadrug. 
S takim organiziranjem bi vsem gozdnim 
posestnikom zagotovili enakopravno mož-
nost za uresničevanje ustavne določbe, ki 
jim zagotavlja pri skupnem gospodarjenju 
sodelovanje pri upravljanju ter v okviru tega 
gospodarjenja in skupnih gozdnogospodar-
skih načrtov v skladu z zakonom samostojno 
odločanje pri gospodarjenju z njihovimi go-
zdovi in dohodkom, ustvarjenem na podlagi 
njihovega dela in njihovih vloženih sredstev. 
Tako zadrugo bi resnično upravljali. ob 
strokovni pomoči gozdnogospodarske orga-
nizacije, gozdni posestniki sami. Gozdnih 
posestnikov, ki se ne želijo včlaniti v zadru-
go, pa vanjo ne bi silili. 
Vse to bi zahtevalo tudi veliko bolj na-
drobno opredeljeno odgovornost gozdno-
gospodarske delovne organizacije za go-
spodarjenje z zasebnimi gozdovi pa tudi 
ostrejši nadzor nad njihovim delom -
upravni in tudi nadzor samih lastnikov go-
zdov. 
Tudi pri uveljavitvi tako zasnovanega 
skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi je 
očitno, da je potrebna taka notranja organi-
ziranost gozdnogospodarske organizacije, 
k1 bo omogočila in zahtevala, da se nekateri 
strokovni delavci specializirano ukvarjajo z 
zasebnimi gozdovi, slaatka, z delom v za-
sebnem sektorju. 
Tehnologija gozdne proizvodnje v zaseb-
nem sektorju se bistveno razlikuje od tehno-
logije v družbenem sektorju. Kmet lastnik 
gozda s svojim delom in delovnimi sredstvi 
različno sodeluje v posameznih fazah gozd-
ne proizvodnje, de! proizvodnje opravijo 
delavci temeljne organizacije k:)operantov. 
Gozdni posestniki opravijo sami tudi precej 
gojitvenih del. Proizvodnja v zasebnih go-
zdovih je prostorsko precej razpršena, nekaj 
je je namenjene le za domačo uporabo, 
nekaj pa za blagovno proizvodnjo. Vse to 
zahteva sorazmerno veliko sodelovanja z 
lastniki gozdov. Zahtevno je tudi časovno 
usklajevanje proizvodnje. Delo v zasebnem 
sektorju zahteva tudi nekaj posebnega zna-
nja, ki omogoča gozdarju lažji stik s kmetom. 
4.6. Nekateri vidijo rešitve tudi v enoviti 
315 
zadružni organiziranosti gozdnih posestni-
kov, torej v enoviti zadrugi, v kateri bi 
kmetje uresničevali skupne interese v kme-
tijstvu in v gozdarstvu. Tako organizirano.sl 
smo že imeli in ni dala dobrih uspehov. Tucti 
zdaj bi oslabila vezi zasebnega sektorja 
gozdarstva z družbenim, ogroženo bi bilo 
uveljavljanje enotnega pristopa do vseh go-
zdov, tj . skrb za trajnost gozdov, donosov in 
zlasti spošnokoristnih funkcij. To je v zao-
strenih gospodarskih razmerah in ob vse 
bolj škodljivih vplivih na gozdove še po-
sebno pomembno. 
Tudi ločitev procesa gozdne proizvodnje 
na dva dela in dva subjekta - biološko 
reprodukcijo, ki bi jo še naprej zagotavljala 
gozdnogospodarska organizacija, in izrab-
ljanje gozdov, ki bi ga uresničevala kmetij-
ska zadruga, je prav tako nesprejemljiva, 
ker gre za dve dejavnosti, ki sta tesno 
povezani in soodvisni. 
Gospodarski ukrepi gojenja in izrabljanja 
gozdov, ki se izvajajo v posameznih enotah 
območja, so soodvisni in morajo v medse-
bojni skladnosti zagotavljati trajno in smo-
trno reprodukcijo gozdov ter omogočati op-
timalne možnosti za razvoj tehnologije gozd-
ne proizvodnje. Gojenje in izrabljanje go-
zdov se torej tesno prepletata, čeprav lahko 
potekata v različnih časovnih obdobjih. 
Tako prepletanje obeh vrst ukrepov ali 
dejavnosti narekuje tudi enovito delovno 
organiziranost na določenem delu območja, 
enotno strokovno usmerjanje m vodenje ter 
nedeljiva odgovornost v sklopu območno 
načrtovanih ciljev in ukrepov. Za uspešno 
opravljanje teh nalog je treba tudi dobro 
poznati terenske razmere, potrebno je 
stalno strokovno osebje 1dr. Zato ni smotrno 
organizirati notranjih enot na območjih tako, 
da bi ločeno obravnavali gojenje in izrablja-
nje gozdov. 
4.7. Očitno pa je, da zagovornikom teze 
o enotni zadružni organiziranosti kmetov ne 
gre toliko za gozdno proizvodnjo in njeno 
celotnost, ampak predvsem za prodajo 
gozdnih lesnih sortimentov. Razprave o tem 
ne kaže vnaprej odklanjati. Treba je videti 
in razčleniti vse razsežnosti problema in 
utemeljitve za tako ali drugačno rešitev. 
Pri zdajšnjih premalo urejenih tržnih raz-
merah in v času, ko je povpraševanje po 
lesu precej večje od ponudbe, je tudi na 
316 
lesnem trgu veliko špekulacij. Tudi zasebm 
gozdni posestniki vidijo občasne možnosti 
za boljšo prodajo svojih gozdnih sortimentov 
rnimo gozdnogospodarske organizacije ne-
posredno uporabnikom, ali pa usmerjajo 
svoj les navidezno v domačo porabo, v 
resnici pa ga predelajo na svojih žagah in 
ugodno prodajo polizdelke. Zato imamo v 
Sloveniji veliko malih zasebnih žag. Te do-
segajo boljše gospodarske uspehe, toda ne 
zaradi bolj smotrne proizvodnje, večje pro-
duktivnosti ali boljše izrabe tržnih možnosti, 
temveč predvsem zato, ker utajijo plačilo 
obveznosti za gozdnobiološko reprodukcijo 
in stroške gospodarjenja z gozdovi ter pla-
čilo prometnega davka, 
Priznati je treba, da so gozdni proizvodi 
edini pridelek, ki ga kmet ne srne prodajati 
po svoji volji, ampak je vezan na skupno 
prodajo '' okviru gozdnogospodarske or ga-
nizacije. Gozdarjem pri tem pogosto očitajo 
monopolni položaj. Vendar pa ne gre za 
klasični monopol gozdnogospodarskih orga-
nizacij, saj v Sloveniji prodaja gozdne lesne 
sortimente 16 gozdnogospodarskih organi-
zacij, kupcev pa je tudi veliko, četrtino 
gozdnih lesnih sortimentov pa kupimo v 
drugih jugoslovanskih republikah in pokra-
jinah oziroma jih uvozimo. Tak položaj gozd-
nogospodarskih organizacij pri prodaji lesa 
je postavljen z ustavnim določilom o skup-
nem gospodarjenju in zakonsko opredelitvi-
jo, kaj obsega gospodarjenje z gozdovi. 
Kaže se v dveh razsežnostih. Najprej pri 
prodaji gozdnih lesnih sortimetnov nasploh. 
Ta ima še veliko sestavin distributivne pro-
daje in je ponekod tudi še pod močnim 
krajevnim vplivom. Negativn? posledice 
tega so zlasti: 
- povečini zaprta prodaja gozdnih lesnih 
sortimentov v gozdnogospodarska območja 
ne glede na sposobnost predelovalne indu-
strije, da jih kakovostno ovrednoti. S tem se 
slabi tudi gmotni položaj gozdarstva in tudi 
gozdnih posestnikov; 
- prodaja lesa po povprečnih cenah ozi-
roma nepripravljenost na večjo di.ferencija-
cijo cen gozdnih lesnih sortimentov po kako-
vosti in možnosti boljšega ovrednotenja v 
predelavi; 
- rast obsega nedovoljene (črne) sečnje 
in nedovoljene predelave in prodaje lesa. 
V praksi torej niso izpolnjeni vsi potrebni 
pogoji, da bi bili gozdni lesni sortimenti 
pravo tržno blago. 
Drugo pa je vprašanje obveznosti gozdnih 
posestnikov, da prodajajo svoje gozdne le-
sne sortimente le prek gozdnogospodarske 
organizacije. Menim, da je zmotno mnenje, 
da bi gozdni posestniki sami s prosto pro-
dajo gozdnih lesnih sortimentov dosegli 
boljše prodajne uspehe. Pri prostem obliko-
vanju cen les posameznih proizvajalcev ni 
konkurenčen lesu organiziranih proizvajal-
cev. Mali gozdni posestniki z majhnimi koli-
činami lesa ne morejo tekmovati. Imajo tudi 
le po nekaj kosov t. i. posebnih oz. kakovost-
nih sortirnentov. Za posamezne kose pa je 
težko najti kupca ali dobiti ustrezno ceno. 
Mali, neorganizirani gozdni posestniki tudi 
niso stalni proizvajalci za trg, temveč le 
občasni. Lahko so samostojni v proizvodno-
tehničnem pogledu, v komercialnem pa so 
povsem odvisni od trgovcev. 
Prosta prodaja bi bila otežena tudi iz 
tehnoloških razlogov. Sodobna gozdna pro-
izvodnja je nekaj proizvodnih postopkov 
prenesla iz gozda na centralna mehanizi-
rana skladišča . Tam mehanizirana lupijo in 
dodelujejo gozdne lesne sortimente iglav-
cev, v novejšem času pa dodelujejo tudi 
sorti.mente listavcev. Individualna prodaja 
gozdnih lesnih sortimentov posameznih goz-
dnih proizvajalcev bi morala temeljiti na 
stari proizvodni tehnologiji z lupljenjem v 
gozdu. Iz gozda namreč ni dovoljeno preva-
žati lesa v lubju razen za obdelavo na 
mehaniziranih skladiščih . 
Ob splošnih razmišljanjih o prosti prodaji 
gozdnih lesnih sortimentov je treba razmi-
šljati tudi še o naslednjih vprašanjih: 
Kdo bo prevažal gozdne lesne sortimen-
te? Dandanes skoraj večino sorti.mentov 
oddajo na kamionski cesti. To pomeni, da 
bi kupci sami morali zagotoviti prevoz lesa: 
to bi zahtevalo, da bi morali imeti ustrezna 
prevozna sredstva, vendar za posamezne 
kupce to ne bi bilo gospodarsko upraviče­
no. Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo 
bo poravnal stroške za uporabo gozdnih 
cest, ki so osnovna sredstva gozdnogospo-
darskih organizacij. 
Kako zagotoviti v takih primerih plačilo 
sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo in 
stroškov gospodarjenja z gozdovi? Ta pri-
spevka se zdaj obračunavata od prodajne 
cene gozdnih lesnih sortimentov in plačujeta 
pri oddaJi oz. prodaji lesa. Neredno plače­
vanje teh prispevkov bi resno ogrozilo ure-
sničevanJe nalog v gozdni reprodukciji. 
~ele rc..zjasnjevanje teh in podobnih vpra-
šanj lahko privede do optimalnih rešitev. 
Posledice zanje morajo nositi tako gozdni 
posestniki kot gozdarji. 
5. SKLEP 
Zasebni sektor gozdarstva je treba razvi-
jati tako, da se še nadalje krepi zamisel o 
skupnem gospodarjenju z vsemi gozdovi -
ne glede na lastništvo. 
To je mogoče zagotoviti z ustreznejše 
organiziranostjo temeljnih organizacij zdru-
ženega dela in temeljnih organizacij koope-
rantov znotraj gozdnogospodarskih organi-
zacij in z njihovo utrditvijo. Ustrezneje pa 
kaže zamisel o skupnem gospodarjenju iz-
peljati do konca tako, da se postavi načelo, 
da z vsemi zasebnimi in družbenimi gozdovi 
gospodari gozdnogospodarska organizacija, 
kmetje lastniki gozdov pa se v njej organizi-
rajo po svojem interesu v temeljne organiza-
cije kooperantov ali bolje- v gczdne zadru-
ge. Strokovna odgovornost za vse gozdove 
pa ostaja gozdnogospodarski organizaciji. 
Ta proces predpostavlja v obeh primerih 
še naprej dejaven prispevek gozdnega po-
sestnika kot delavca v svojem in drugem 
gozdu. Zato ga je treba bolj strokovno uspo-
sobiti za delo v gozdu. Na tehnološkem 
področju pa je treba hitreje uveljaviti med-
parcelno (oddelčno) gospodarjenje. Prehod 
na medparcelno gospodarjenje mora teme-
ljiti na pojasnilu o ekonomski in tehnološki 
prednosti takega načina gospodarjenja. 
Pomembnost gozda in gozdne proizvod-
nje v nekaterih kmečkih gospodarstvih. zla-
sti v gorskem svetu, zahteva, da taka 
kmečka gospodarstva obravnavamo celo-
stno in upoštevamo vse dejavnosti, s kate-
rimi se u.k:varja, poleg kmetijstva in gozdar-
stva še zlasti kmečki turizem in drobno obrt. 
To zahteva tudi večjo delovno povezanost 
vseh gospodarskih subjektov, ki se sicer 
specializirano ill..'llarjajo s posamezmmi go-
spodarskimi dejavnostmi kmečkih gospo-
darstev. 
Povezovanje mora obsegati zlasti skupne 
razvojne programe. skupne programe gra-
317 
ditve in vzdrževanja infrastrukture, skupno 
kreditiranje naložb in podobno. 
SOME CHARACTERISTICS OF THE PRESENT 
SITUATION AND FURTHER DEVELOPMENT OF 
FOREST MANAGEMENT IN PRIVATE FORESTS 
IN SLOVENIA 
Summary 
Approxirnately 250.000 private forest owne rs in 
Slovenia own 630.000 hectares of forests. The !and 
is extremely scattered which results in relatively 
small average forest property (2, 7 ha) and a lar ger 
number of specially separated properties of indi-
vidual owners (3,8). 
Farmers predominate among forest owners 
(60% owne rs and 78% private forests). The private 
sector in forestry is also a very irnportant produ-
cer. Namely it represents 45 o/o of the entire 
Slovene production of wood products. 
For the great majority of private forest owners. 
the mcome from the forest is not irnportant, an 
exception being mountain farms which gain app-
roxirnately 75% of the fmancial income by selling 
wood products. 
The public and private forests are managed 
jointly by forest management organiza1ions. Far-
mers- forest owners can organize thernselves into 
basic organizations of co-operators within forest 
management organizations. The development of 
the private sector of forestry has to be based on 
further strengthening of the idea of joint manage-
ment of all forests, regardless of who owns them. 
This can be made possible by a more suitable 
organization of the basic organizations of associat-
ed labour and the basic organizations of co-opera-
tors wit.run the forest management organizations 
as well as with their strengthening. lt seerns even 
more suitable lo carry out the idea of jomt mana-
gement in such a way, that a principle is set which 
says !hal forest management organizatlons ma-
nage aU private and public forests while farmers 
- the owners - can organize themselves within 
these organizations, according to their interests, 
mto basic organizations of co-operators or even 
better - into forest co-operatives. The professional 
responsibihty for all forests remains to be that of 
the forest management organization. 
Th.is process in bolh cases presupposes a fur-
ther active contribu!ion of the forest owner as a 
worker in his own and other forests. Therefore he 
must be better professionally educated for work 
in the forest. Regarding technology on the other 
hand, an inter-plot (departmenta!) management 
ought to be carned into effect faster. The transition 
to an inter-plot management must be based on 
the explanallon of economic and technological 
advantages of such management. 
The importance of forests and forest production 
in certain aspects of farming, especially in moun-
tain areas, demands that such fanning is treated 
as a whole and that all aclivities in which a farmer 
is involved, especially country tourism and small 
318 
trade. are taken into consideralion. This requires 
a closer work link-up of all economic subjects 
which otherwise deal with individual economic 
activities of farms. 
This link-up has to comprise in particular: )Omt 
development programmes, joint programmes of 
building and maintenance of the infrastructure. a 
joint financing of investrnents and similar. 
6. VIRI 
l. Bajt. A .. Uvod v politično ekomonLjo, Ljubljana 
1965 
2. - Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v 
Sloveniji, SIS za gozdarstvo Slovenije. Ljubljana 
1985 
3. Kavčič, S.. in sod., Optimalna poslovna in 
samoupravna organizuanost gozdarstva, LjublJana 
1985 
4. Knez, A., Vloga gozdarstva pri reševanju 
problematike višinskih kmetij. Ljubljana 1969 
S. Kolar, M., Vloga obratov za kooperacija v 
gozdarstvu. Sodobno kmetijstvo 9, 1976. lO 
6. Korber, B .. Povezovanje gozdarstva in kmetij-
stva. Sodobno kmetijstvo 9, 1976, 10 
7. Marx, K .. Kapital. 2. zv. Ljubljana 1987 
8. - Sklep1 CK ZKS o razvoju kmetijstva. Komu-
nist 18. l2. 1987 
9. Winkler, I.. Zasebni gozdovi v SR Sloveniji 
kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt 
gospodarske politike, Ljubljana 1974. Disertacija 
lO. Winkler, I., Sedanje stanje in temeljni pro-
blemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR 
Sloveniji, Zbornik gozd. in les. 14, 1976, 2 
11. Winkler, I. Temeljne značilnosti in doseda-
nji razvoj skupnega gospodarjenja z zasebnimi 
gozdovi. Zbornik gozd. in les. 23, 1983 
12. Winkler, I., Posebni družbeni interes za 
gospodarjenje z gozdovi, Zbornik gozd. in les. 26, 
1985 
13. Winkler, L. Nekateri vidiki optimalne orga-
nizacije gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, v 
zborniku Ustrezna organizacija-pogoj za uspešno 
delo. Ljubljana 1985, s. 63-82 
14. Winkler, 1., Specifičnosti zasebnega sektorja 
gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo pro-
izvodnje v zasebnih gozdovih Gozd. V. 45, 1987, 1 
15. Winkler, I .. Temeljne značilnosti medseboj-
mh vezi in nesoglasij uporabnikov gozda in gozd-
nega prost:>ra, v zborniku Bodoči razvoj gozdar-
stva v Sloveniji, Ljubljana 1987, s. 26-36 
16. Winkler, I., - Gašperšič, F., Zasebm gozdovi 
v Sloveniji - stanje in novejša glbanja. Ljubljana 
1987 
17. -Zakon o gozdovih, Ur. l. SRS, št. 1 S-870/85 
18. - Zakon o združevanju kmetov, Ur. l. SRS, 
št. J-4n9 
Oxf.: 383.1 
Odprtost gozdov na slovenskem konec leta 1986 
Andrej Dobre* 
Izvleček 
Dobre, A. : Odprtost gozdov na Slovenskem 
konec leta 1986. Gozdarski vestnik. št. 7--8/1988. V 
slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 8. 
Po revidiranih podatkih o površinah posameznih 
kategorij gozdov ter dolžinah produktivnih cest je 
bila v lesnoproizvodnih gozdovih Slovenije konec 
leta 1986 povprečna gostota cest 14,3 miha, v 
družbenih gozdov1h 18,5 miha, v zasebnih 12,4 ml 
ha. Ceste, ki jih gozdarstvo uporablja pri prevozu 
lesa, so razčlenjene glede na lastništvo, produktiv-
nost in utrditev vozišča . Lz območnih elaboratov 
je bila ugotovljena tudi ciljna gostota cest, ki znaša 
povprečno 24,3 miha. 
l. UVOD 
Pomembna značilnost gospodarjenja z 
gozdom se kaže v tem, da je treba obvlado-
vati velike površine; te so vsaj v Sloveniji 
redkokje ravne, ponavadi so precej nag-
njene in razgibane. Za premagovanje raz-
dalj in terenskih neravnosti so potrebne 
prometnice različnih vrst; za hojo zadostuje 
skromna steza, za vožnjo s kamionom pa je 
potrebna solidno utrjena cesta. Gozdni pro-
stor mora biti torej prepreden z različnim 
prometnicami, ki se dopolnjujejo in skupaj 
sestavljajo infrastrukturni sistem. Nekakšen 
skelet celotnega prometnega omrežja je 
omrežje cest, ki je trajnejše narave in na 
katero se navezujejo vse druge - sekun-
darne prometnice. Zaradi te pomembne 
vloge cest tudi odprtost gozdov ocenjujemo 
glede na omrežje kamionskih cest, kadar 
drugih prometnic posebej ne poudarimo. 
Odprtost gozdov lahko predstavimo z raz-
ličnimi številčnirni kazalci, in sicer z gostoto 
cest, s povprečno razdaljo med cestami, 
"Mag. A. D., dipl. inž. gozd, Inštitut za gozdno 
in Lesno gospodarstvo, 6l000 Ljubljana, Večna pot 
2, YU 
Synopsis 
Dobre, A.: Forest accessibility in Slovenia at the 
end of 1986. Gozdarski vestnik, No. 7--8/1988. ln 
Slovene wjth a summary m English, lit. quot 8. 
B<:llied on the revised dalu on individual forest 
cathegory areas as well as the lengths of produc-
tive roads, the average road density of 14.3 miha, 
18.5 miha in socially owned forests and 12.4 miha 
in private forests, was establ.ished for the Slovene 
wood producing forests as regards the situarion 
at the end of 1986. Roads which are being used 
for wood transportation by forestry have been 
analysed accorcting to the ownership, productivity 
and roadway consolidation. The projected road 
density, which amounts to 24.3 miha, has also been 
established by means of regional research re-
ports. 
povprečno spravilno razdaljo in z odstotkom 
odprtosti. Da je izračLmavanje preprostejše, 
najpogosteje uporabljamo gostoto cest kot 
kazalec odprtosti. Čeprav gostota še nič ne 
pove o prostorski razporeditvi cest, kljub tej 
pomanjkljivosti dovolj dobro kaže odprtost 
za večje gozdne predele ali območja. 
Tudi v našem primeru bomo odprtost 
gozdov v Sloveniji prikazali z gostoto ka-
mionskih cest, gozdnih in negozdnih. Pri 
računanju gostote cest je seveda pomemb-
no, da so zanesljivi bistveni podatki, tj. 
površina gozdov in dolžina produktivmh 
cest, ki določeno površino odpiraJO. V 
strnjenem kompleksu gozda ni težko ugoto-
viti produktivne dolžine cest, težje pa je na 
nestrnjenih površinah, kjer morajo biti po-
prej ~zoblikovana jasna merila. 
2. VIRI PODATKOV 
Temeljni podatki za ugotavljanje odprtosti 
gozdov se zbirajo pri gozdnogospodarskih 
organizacijah. 2e po utečeni praksi se z 
anketo vsaki dve leti (poleg statistike in sisa 
za gozdarstvo) vsi podatki zberejo tudi na 
republiški ravni. Ker pa ima tako zbiranje 
nekatere pomanjkljivosti, smo že za ugotav-
319 
ljanje stanja za l. 1968, in ponovno za l. 1986 
opravili poseben popis tako, da smo na 
vsaki gozdnogospodarski organizaciji na-
pravili revizijo vseh podatkov po enotnih 
merilih. 
2.l. Podatki o površinah gozdov 
Na vsakem gozdnogospodarskem ob-
močju (GGO) smo podatke o površinah 
gozdov razvrstili: 
I. po lastništvu: 
a) gozdovi gozdnogospodarskih organi-
zacij 
- družbeni gozdovi, 
- zasebni gozdovi, 
b) gozdovi negozdarskih organizacij 
II. po gospodarskem pomenu: 
a) lesnoproizvodni gozdovi, 
b) gozdovi s posebnim namenom, 
c) varovalni gozdovi. 
Pn zbiranju podatkov o površinah gozdov 
smo upoštevali vse popravke, ki so nastali 
pri reviziji gospodarskih načrtov, zato se 
novi podatki deloma razlikujejo od do zdaj 
znanih. 
2.2 Podatki o dolžinah cest 
Za vsako kategorijo gozdne površine smo 
zbrali in preračunali ustrezno dolžino pro-
duktivnih cest. Pri analizi cestnega omrežja 
so upoštevane samo tiste ceste, ki jih go-
zdarstvo uporablja pri prevozu lesa. V 
skupni dolžini upoštevanih cest so zajete 
tudi negozdne ceste, to so javne ceste (ki 
so z zakonom mzglašene za javne ceste) in 
druge ceste (krajevne), ki sicer niso javne 
niti gozdne, vendar jih gozdarji uporabljajo 
pri prevozu lesa. Poleg produktivnih dolžin 
smo zbrali tudi podatke o spojnih dolžinah 
cest, saj smo tako dobili skupno dolžino 
cest, ki rabijo gozdarstvu pri opravljanju 
njegove dejavnosti. Glede kakovosti cest 
ločimo le dve kategoriji, in sicer utrjene in 
neutrjene ceste. 
3. ODPRTOST GOZDOV 
že v uvodu smo pojasnili, da bomo od-
prtost gozdov predstavili z gostoto cest; za 
to smo uporabili podatke o produktivnih 
dolžinah cest in podatke o površinah go-
zdov, ki jih te ceste odpirajo. 
3. l. Površine gozdov 
Podatkl o površinah gozdov v posameznih 
GGO in celotm Sloveniji so prikazani v 
preglednici l. Iz zbranih podatkov lahko 
povzamemo tole: 
Preglednica l. 
- Skupna površina vseh gozdov v Slove-
niji po stanju 1986 meri 1,045.555 ha, to pa 
je v primerjavi s stanjem l. 1978 za 24.745 ha 
Preglednica l : Površine gozdov (stanje l. 1 986) 
P o v r š i n e (ha) 
Gndnogospodarsko Obrr.oč]e Negozdne Gozdovi 
obrnoč)e površme vsi leSr.oQ!OJZVOdnl sposeb. trajno 
gozdovl dru?. be ru zase::Jm skupaj namenom varovalni 
2 3 4 6 
1 Tolmm 221 991 107.650 114.341 37.722 55.956 93.678 999 19.664 
2 Bled lOJ 537 •15.990 55.547 21.157 22 140 43.297 375 11.875 
3 J<ran) 107 soo 39.204 68.296 17 496 44 389 6!.885 2.508 3.903 
4 LjublJana 251 000 115.054 135 946 26 968 102.733 129.701 923 5 322 
S Postojna 105.902 34 536 71.366 35.291 33104 68.995 994 1.377 
GG 69.427 :36 773 27.143 63.916 3.323 2.188 
6 KočevJe 111.637 31.141 
drugi 17.069 12.146 12146 4.326 597 
7 Novomesto 152123 71 .043 81.080 2.6 489 52.!'47 79.:3.36 209 1.535 
8 BreŽJce 135.700 70.461 65 239 15.818 47.793 63.611 489 1.!39 
9 Celje 154. 437 83 847 70.590 14.061 52.485 66.546 1.147 2.897 
lO Nazane 68.989 2.3 780 45.209 13.266 27.332 40598 1.124 3.487 
Il SlovenJ Gradec 89.120 29.8S6 59.234 22.985 32.637 55.622 682 2 930 
12 Mu.nbor 232. 212 138.703 93.509 31 .935 59.968 91.903 947 659 
13 Murska Sobota 133 600 98.899 34.701 10.095 24.501 34 596 lOS 
14 Kras 153.618 89 517 64.001 13.5!0 49.233 62.743 600 658 
SkupaJ 2,025.366 979.811 1.045.555 335 712 632.861 968 573 18.751 58.2.31 
320 
ali 2, 42 % več. Razen v dveh GGO so se na 
vseh drugih območjih površine gozdov po-
večale. Največja povečanja so bila ugotov-
ljena na Krasu (6.959 ha), v Murski Soboti 
(4.940 ha), Kočevju (3.955 ha) ter na Bledu 
(2.024 ha). Zanimivo je, da se podatek iz 
popisa gozdov po stanju l. 1979, ki velja kot 
uradni podatek o skupni površini gozdov v 
Sloveniji, le malenkostno (-118 ha) razlikuje 
od podatka v preglednici 1, čeprav je bil 
način zbiranja podatkov popolnoma razli-
čen. 
- Površina lesnoproizvodnih gozdov v 
Sloveniji po stanju l. 1986 meri 968.573 ha. 
V primerjavi s podatki po stanju l. 1978 (lit. 
2) se je površina povečala za 19.467 ha ali 
2,05 %. Največje spremembe so nastale pri 
GGO Ljubljana, ko so bili gozdovi Komunal-
nega podjetja Rast priključeni h GG Ljub-
ljana (7.573 ha). Od lesnoproizvodnih go-
zdov je 335.712 ha (34,7 %) v družbeni in 
632.861 ha (65,3 %) v zasebni lastnini. Pri-
merjave s poprejšnjim stanjem ni mogoče 
napraviti, ker zbiramo podatke o odprtosti 
tudi glede na lastništvo gozdov šele od l. 
1985. 
- Skupna površina gozdov s posebnim 
namenom meri 18.751 ha ali za 2802 ha 
(17,6 %) več kot l. 1978. Prav pri tej kategoriji 
gozdov so v zadnjih osmih letih nastale pri 
posameznih GGO največje spremembe, saj 
se je na treh območjih površina zmanjšala 
za 7890 ha, na drugih območjih pa povečala 
za lO. 692 ha. 
- Skupna površina trajno varovalnih go-
zdov meri 58.231 ha. Tudi teh površin je za 
2476 ha ali 4,4% več kot pred osmimi leti. 
Pri petih GGO je izkazana za 3929 ha manjša 
površina, na osmih območjih pa za 6405 ha 
večja. 
- Seštevek celotnih površin vseh štirinaj-
stih GOO znaša 2,025.366 ha, to bi moralo 
biti enako površini Slovenije. Toda tudi za 
površino Slovenije ni enotnega podatka, saj 
smo v do zdaj branih virih našli kar pet 
različnih vrednosti. Če vzamemo, da je geo-
detska meritev najbolj natančna 
(2.025.254,450 ha), potem naš podatek izka-
zuje za 112 ha preveliko površino, to pa 
pomeni napako 0,05%o. 
3.2. Dolžina cest 
Členitev vseh cest, ki jih gozdarstvo v 
Sloveniji uporablja pri prevozu lesa, na 
gozdne in negozdne ter nada1mio delitev 
glede na pomen pri odpiranju gozdov, pri-
kazuje skica l. Iz nje vidimo, da Je bilo 
konec l. 1986 v Sloveniji 25.494 km vseh 
cest, ki se uporabljajo za prevoz lesa. Od 
te dolžine je le 41,3% gozdnih cest in kar 
58,7% negozdnih. za odpiranje gozdov so 
pomembne le produktivne dolžine. Večina 
gozdnih cest je produktivnih (85,9 %), pri 
negozdnih cestah pa je produktivnih le 
33,4 % njihovih dolžin. Pri tem je treba 
poudariti, da je delež produktivnih dolžin le 
količinski kazalec, ki še prav nič ne pove o 
stopnji (kakovosti) njihove produktivnosti. 
Že pri drugih proučevanjih pa smo ugotovili, 
da je stopnja produktivnosti negozdnih cest 
mnogo manjša (celo do 2,3-krat) kot pn 
gozdnih cestah. 
Če analiziramo samo produktivne ceste, 
ugotovimo, da naše gozdove odpirajo pred-
vsem gozdne ceste (64,4 %), dosti manj pa 
negozdne (35,6 %). Od vseh cest, uporablja-
nih za prevoz lesa, jih je dobra polovica 
(55, l %) produktivnih in nekaj manj (44,9 %) 
spojnih. 
Delež produktivnih dolžin od celotne dol-
žine cest je pri posameznem GGO zelo 
razhčen in se giblje v mejah od 21,4% do 
78,7%: to je prikazano na grafLkonu l . Na 
splošno velja, da imajo večji delež produk-
tivnih cest tista GGO, ki izkazujejo večji 
odstotek gozdnatosti in večji delež gozdnih 
cest 
GGO 
-
Br 
r---
Ce Nm Bl 
To SG Kr Ko 
1 MS 1 Se Lj Na Ma Po 
JO 20 30 40 50 60 70 80% 
delež 
prod. c. od vseh cest 
Grafikon 1: Delež produktivnih cest po GGO 
Vse ceste (gozdne in negozdne) smo 
analizirali tudi glede na utrjenost vozišča ; to 
nekoliko kaže, kakšna je kakovost cest, ki 
jih gozdarstvo uporablja pri prevozu lesa, 
še bolj pa možnost prevozov v različnil1 
321 
11 
Vse ceste 
~\?~25.494,1 km~.?9;{ 
~ -~ 
gozdne negozdne 
10.534.0 km 14.960,1 km 
~~ ~' produktivne spo]ne spojne produktivne 
9.050,8 km 1.483.2 km 9.963.1 km 4.997.0 km 
cs.sa4.ok.m) ~fi? ~~Y (4.911.3 km) 
"'!o/ 
spoj ne 
L 1.446.3 krn 
produktivne 
14.047,8 km- na površinah vseh gozdov 
13.825.3 km - v lesnoproizvodnih gozdovih 
Ski ca l : Ceste za prevoz lesa (stanje l. 1986) 
vremenskih razmerah. Nadrobno razčleni­
tev cest glede utrjenosti vozišča prikazuje 
preglednica 2. 
Preglednica 2: Delež utrjenih in neutrjenih 
cest (v % od dolžine) 
nih gozdovih; tam so ceste mato obreme-
njene in zato neutrjene. Prav te ceste zame-
glijo splošno predstavo, da so vse spojne 
ceste bolj obremenjene kot produktivne in 
bi zato morale biti utrjene. 
Ceste glede na Gozdne ceste Negozdne ceste Vse ceste 
utrditev voz.l.šča prod. spoj. skup. prod. 
utrjene 86,9 83,7 86,4 92,5 
neutrjene 13.1 16.3 13,6 7,5 
Iz teh podatkov je mogoče sklepati: 
- V Sloveniji vozimo les povečini po utrje-
nih cestah (89, 7% dolžin) in le na 10,3% 
dolžine po neutrjenih cestah. 
- Gozdne ceste so večinoma utrjene 
(86,4% njihovih dolžin). 
- Utrjene so tudi skoraj vse negozdne 
ceste (92,0% dolžin). 
- Med produktivnimi in spojnimi cestami 
glede utrditve vozišča skoraj ni razlike, in 
to pri gozdnih kakor tudi pri negozdnih 
cestah. Domnevali smo, da je delež utrjenih 
vozišč pri spojnih cestah dosti večji kot pri 
produktivnih, vendar podatki tega ne potrju-
jejo. Kaže, da je dosti spojnih cest v nestmje-
322 
Spo] skup. prod spoj. skup. 
91,7 92,0 88,9 90,6 89,7 
8,3 8,0 ll.l 9,4 10,3 
3.3. Gos1ote cest 
Potem ko poznamo podatke o površinah 
različnih kategorij gozdov in o dolžinah 
cest, ki odpirajo te gozdove, lahko izraču­
namo gostoto cest, ki je precej zanesljiv 
kazalec odprtosti gozdov. Pri izračunu go-
stote cest je predvsem pomembno, da je 
jasno opredeljeno, katere dolžine cest pre-
računamo na posamezno površino gozdov, 
in da so vsi podatki časovno usklajeni. 
V našem primeru smo za vse kategorije 
gozdov, prikazane v preglednici l. ugotav-
ljali ustrezno dolžino produktivnih cest ( goz-
dnih in negozdnih) in iz teh podatkov izraču-
navali gostoto cest. Pri izračunu gostote po 
GGO so zajeti tudi gozdovi zunaj gozdnih 
gospodarstev, razen pri GG Kočevje. Vse 
izračunane gostote cest veljajo za stanje ob 
koncu leta 1986. 
3.3. 1. Odprtost lesnoproizvodnih gozdov 
Zaradi laatke časovne veljavnosti in pred-
vsem zato, da bi lahko bolje primerjali 
podatke o odprtosti lesnoproizvodnih go-
zdov, le-teh v posameznem GOO nismo 
prikazali številčno, ampak na grafikonu 2. 
Podatki prikazujejo gostoto cest za vse les-
noproizvodne gozdove v območju (srednji 
stolpec) ter ločeno v družbenih in zasebnih 
gozdovih, razen za Mursko Soboto, kjer ni 
na voljo vseh podatkov. Izračunane gostote 
kažejo tole: 
giblje od 13,07 miha do 25,42 miha in je v 
povprečju za 48,9% večja kot v zasebnih 
gozdovih. Večjo odprtost družbenih gozdov 
upravičuje večja lesna zaloga, saj je ta za 
32,5% večja kot v zasebnih gozdovih. V 
družbenih gozdovih smo ugotovili tudi večji 
delež gozdnih cest, in sicer 89,8% produk-
tivnih dolžin. 
- V zasebnih gozdovih se gostota cest 
giblje na nižji ravni, in sicer od 5,32 miha 
do 19,08 miha. Povprečna gostota cest je za 
32,8 % manjša kot v družbenih gozdovih, 
stopnja odprtosti pa je še dosti nižja. Treba 
je pripomniti, da zasebne gozdove odpira 
59, O % gozdnih in kar 41, O % ne gozdnih cest. 
Pri tem vemo, da negozdne ceste dosti 
slabše odpirajo gozdno površino, ker niso 
položene po načelu optimalnega odpiranja 
gozdnega prostora, ampak po zahtevah jav-
nega prometa. Žal tudi sprotna gradnja cest 
Grafikon 2: Odprtost lesnoproizvodnih gozdov po GGO 1.1986 
Gostota 
> o 
cegt ~ 
~ _, 
r.Vha > ..... o c::: 
26 'E .2: ~ '? 
.... ii 
24 z ", 
Il> >::. 
~.! ~ 22 ..... 
fi ci 
20 "" 
~ 
18 
"' 16 .c. 15 m/ha la 
111 
12 
10 
MS SE' Br To Nm LJ Kr Ma Ko Na Bl Ce Po SG SRS 
- Gostota cest na posameznih območjih 
se giblje od 6,52 m/ha (Murska Sobota) do 
21,03 miha (Slovenj Gradec). Seveda so go-
zdovi znotraj območja v posameznih prede-
lih zelo različno odprti. 
- V družbenih gozdovih se gostota cest 
v zasebnih gozdovih zaostaja za okoli 43% 
za gradnjo v družbenih gozdovih. 
- Povprečne gostote cest v gozdovih Slo-
venije so takšne: 
lesnoproizvodni gozdovi : 14,27 m/ha 
- družbeni gozdovi : 18,52 miha 
- zasebni gozdovi: 12.44 miha 
323 
3.3:2. Odprtost gozdov s posebnim 
namenom 
Le nn sedmih območjih je bilo mogoče 
izločiti dolžine cest, ki samostojno odpirajo 
gozdove s posebnim namenom, na drugih 
območjih pa so ti gozdovi v manjših površi-
nah raztreseni med drugimi gozdovi in ni-
majo svojih cest. Tako smo pri gozdovih, ki 
imajo svoje ceste, izračunali gostoto od 
4,35 miha do 10,56 miha na posameznem 
območju, v povprečju za Slovenijo pa 
lO, 71 miha. 
3.3.3. Odprtost trajno varovalnih gozdov 
Podatki o varovalnih gozdovih le na treh 
območjih kažejo posebno dolžino cest v 
skupnem izmerku 89,2 km. Vendar v teh 
primerih ne gre za smotrno odpiranje varo-
valnih gozdov, ampak le za prehod ceste 
skozi varovalni gozd zato, da bi le-ta odprla 
neke druge površine ali objekte. Teoretično 
izračunana gostota cest v trajno varovalnih 
gozdovih Slovenije znaša 1,53 miha, vendar 
ta podatek nima prakttčne vrednosti. 
3.3.4. Odprtost vseh gozdov 
Iz podatkov o skupni površini vseh gozdov 
v Sloveniji (},045.555 ha) po stanju 1986 ter 
iz skupne dolžine vseh produktivnih cest 
(14.047,8 km) lahko izračunamo gostoto cest. 
ki znaša v tem primeru 13,44 miha. 
3. 3. 5. Odprtost negozdne površine 
Ker sta nam znani skupna dolžina spojnih 
cest (979.811 ha), lahko zaradi primerjave z 
odprtostjo gozdne površine izračunamo tudi 
odprtost negozdne površine. Izračunana go-
stota kamionskih cest na negozdni površini 
znaša povprečno 11,68 miha, po posameznih 
območjih pa od 4,50 miha do 29,17 miha. 
Seveda je odprtost negozdne površine v 
resnici večja, saj pri naših izračunih nismo 
upoštevali vseh drugih cest, ki jih gozdarji 
ne uporabljajo pri prevozu lesa in jih zato 
nimajo v razvidu kot spojne ceste. 
324 
3.4. Ciljna gostota cest v gozdovih Slovenije 
Do zdaj smo ugotavljali, kakšna je od-
JJilo::;t gozdov na posameznem -:JOZdnogo-
spodarskem območju ah v povprečju za 
Slovenijo. Gotovo je zanimivo vprašanje, 
kolikšna naj bi bila ciljna ali optimalna 
odprtost gozda, torej tista, ki omogoča inten-
zivno gospodarjenje z gozdom in pri kateri 
bi bila vsota vseh stroškov, ki so kakorkoli 
povezani s transportom v gozdu, minimalna. 
Ne bomo govorili o teoretičnem izračuna­
vanju optimalne gostote, saj je to dokaj 
zapletena problematika, ampak želimo ob-
javiti le podatke o ciljni gostoti cest, kakršno 
predvidevajo v Sloveniji na posameznih 
gozdnogospodarskih območjih. Podatke 
smo povzeli iz območnih načrtov za obdobje 
1980-90, in sicer za ll območij, kjer je bilo 
mogoče podatke primerjati. Za posamezno 
območje se ciljna gostota giblje od 19.3 m 
na ha (Brežice) do 33,1 miha (Slcvenj Gra-
dec). Povprečna vrednost (izračunana kot 
tehtana sredina s pomočjo površin lesno-
prOlzvodnih gozdov) za ll območij znaša 
24,3 miha. Zanimivo je, da je povprečna 
ciljna gostota cest (24,3 miha) v gospodar-
skih gozdovih Slovenije, ugotovljena po de-
janskih podatkih iz 293 transportnogravita-
cijskih enot, zelo blizu vrednosti 25 m/ha, o 
kateri že kar nekaj deset let govorimo kot 
povprečni gostoti, ki bi ustrezala gozdovom 
v naših razmerah (lit. 6). Kaže, da je bila do 
zdaj zelo okvirno postavljena ocena precej 
stvarna. 
Če upoštevamo, da je znašala gostota 
cest v lesnoproizvodnih gozdovih l. 1986 
14,3 miha, nam torej do ciljne gostote 
manjka še približno lO miha ali še 9700 km 
produktivnih cest. ln če bi tudi v :;:Jrihodnje 
gradili okoli 300 km gozdnih cest na leto, bi 
potrebovali še 32 let, da bi dosegh cilj. 
Preprost izračun pa je treba seveda popra-
vit!, saj vse kaže, da se bo v naslednjem 
obdobju obseg gradenj gozdnih cest močno 
zmanjšal. ln drugo, tudi s1cer ni mogoče 
ohraniti enakega obsega gradenj, kajti z 
graditvijo novih cest se enako hitro pove-
čuje tudi cestno omrežje - to pa je treba 
nenehno vzdrževati. Potrebno je torej čeda­
lje več denarja tudi v ta namen. 
3. 5. Odprtost gozdov v nekaterih drugih 
deželah 
Koristno je, če podatke o odprtosti naših 
gozdov primerjamo z odprtostjo gozdov v 
drugih republikah Jugoslavije ali v nekaterih 
evropskih deželah z razvitim gozdarstvom. 
Naj omenimo, da je primerjava podatkov o 
odprtosti gozdov iz različnih virov zelo te-
žavna, ker pogosto ni povsem jasno, na kaj 
se podatki nanašajo ali za katero leto veljajo. 
Iz različnih virov (lit. S, 8 in tudi iz neob-
javljenih) smo zbrali podatke o gosloli cest 
v družbenih gozdovih v sosednjih republi-
kah po stanju ob koncu leta 1985. Ni pa 
podatkov o odprtosti zasebnih gozdov, sicer 
pa delež teh gozdov v drugih republikah ni 
velik. 
Preglednica 3: Odprtost lesnoproizvodnih gozdov 
v Jugoslaviji ( 1985) 
Republika Slovem1a Hrvaška BIH 
Gostota cest 
(miha) 14,0 7.7 7,3 
Delež Javnih 
cest(%) 36 34 29 
Podatki o gostoti cest za Slovenijo veljajo 
za vse lesnoproizvodne gozdove ne glede 
na lastništvo, pri drugih republikah pa le za 
družbene gozdove, ki prevladujejo. Podatki 
kažejo, da je odprtost gozdov v posameznih 
republikah precej podobna, razen v Slove-
niji, in da je na splošno še zelo nizka. 
Podatki o odprtosti gozdov v drugih deže-
lah Evrope se v literaturi pojavljajo posamič­
no, ponavadi niso dokumentirani. in z veliko 
zamudo. Tokrat prikazujemo podatke samo 
za tiste dežele, kjer nam je znan vir podat-
kov. 
Vsi podatki veljajo za gospodarske gozdo-
ve. Naj pripomnimo, da v Avstriji povečajo 
gostoto cest v gospodarskih gozdovih za 
0,8 m/ha na leto. 
Iz navedenih podatkov razberemo, da 
dežele, ki želijo razvijati svoje gozdarstvo 
intenzivno skrbijo tudi za čim hitrejšo gradi-
tev cest z razmeroma visoko gostoto, saj 
šele ustrezna odprtost omogoča smotrno 
gospodarjenje z gozdovi. 
Preglednica 4: Odprtost gozdov v nekaterih deže-
lah Evrope (stanje l. 1980) 
Kategonja gozdov 
Država Gostota cest 
Dežela miha 
Avstn)a maloposest. gozd. ( <200 ha) 37,8 
(llt. 4) veleposest gozd. (>200 ha) 31.2 
d.ržavnJ gozd. (0BF) 26,8 
povpr etno 34,7 
varovalni gozd. z donosi 9.7 
Zvezna rep. Niedersachsen 23 
Nemčija Bayem 27 
(ht. 1) Hessen 34 
Baden-Wi.irttemberg 47. 
Švedska južni del 20.8 
(lit . 1) srednJi del 12.0 
seve1nidel 7,1 
povprečno 11,4 
4. POVZETEK 
Za prikaz možnosti gospodarjenja z go-
idqv~ je poleg drugih kazalcev zelo pom em-
Srbija črna gora Makedoru1a jugoslaVJ)a 
8,6 8,0 7,7 8,7 
3! 18 30 3?. 
ben tudi podatek o odprtosti gozdov, to pa 
prikazujemo ponavadi z gostoto cest. Pri 
ugotavljanju odprtosti gozdov v Sloveniji po 
stanju ob koncu leta 1986 je bila opravljena 
revizija vseh osnovnih podatkov, to je podat-
kov o površinah posameznih kategorij go-
zdov ter dolžmah vseh produkivnih cest 
(gozdnih in negozdnih), ki odpirajo dolo-
čene površine. Povprečna gostota cest v 
1esnoproizvodnih gozdovih v Sloveniji 
(92,6% vseh gozdov) znaša 14,3 miha, v 
družbenih gozdovih 18,5 m/ha, v zasebnih 
12,4 miha. Po posameznih gozdnogospodar-
skih območjih je zelo različna in sicer od 
6,5 m/ha do 21,0 miha. Gozdove v Sloveniji 
odpirajo povečini gozdne ceste (64,4%), 
manj pa negozdne (35,6 %). To razmerje je 
različno glede na lastništvo gozdov, in sicer 
je v družbenih gozdovih delež gozdnih cest 
dosti večji (89,8 %), v zasebnih pa le 59,0 %. 
Prevoz lesa v Sloveniji poteka po 
25.494 km cest, od tega je 41,3% gozdnih in 
58,7 % negozdnih. Večina cest je utrjenih 
(89,7%), gozdnih 86,4%, negozdnih 92,0%. 
Po podatkih 293 transportnogravitacijskih 
enot iz ll območnih načrtov je bila izraču-
325 
nana tudi povprečna vrednost ciljne gostote 
cest, ki znaša za lesnoproizvodne gozdove 
v Sloveniji 24,3 miha, na posameznih območ­
jih pa od 19,3 miha do 33,1 miha. Torej 
moramo v gozdovih Slovenije zgraditi še 
okoli 9700 km cest, da bi dosegli tisto od-
prtost gozdov, ki bi po zdajšnjih predvideva-
njih ustrezala našim razmeram. 
FOREST ACCESSIBIIJTY IN SLOVENIA AT THE 
END OF 1986 
Summary 
The information on forest accessibility is, bc.si 
des other inctices, a most important piece of 
information when talking about forest economy 
possibihties. It is usually expressed as the forest 
road density. When establtshing the forest acces-
sibility stage of Slovene forests according to the 
situation in 1986, all basic data were revised, i.e. 
data on the areas of individual forest cathegories 
and on the lengths of all product1ve roads (forest 
and public ones) which enable access to certain 
areas. The average road density of wood produ-
cing forests of Slovenia (92.6% of all the forests) 
totalls 14.3 miha, 18.5 miha in socially owned fo-
rests, 12.4 miha in private forests. It ranges from 
6.5 miha to 21.0 miha with regard to ctifferent 
forest enterprise regions. The access to Slovene 
forests is mainly enabled by forest roads (64,4 %) 
and to a lesser extent by public roads (35,6%). 
This proportion varies regarding the forest owner-
ship cathegory. The share of forest roads in 
socially owned forests is much greater (89,7 %) 
than that in private forests, where it is only 59,0 %. 
Wood transport in Slovenia occurrs in roads 
with the total length of 25.494 km, of which 41,3 o/o 
are represented by forest and 58.7 % by public 
roads. The great majority of roads have been 
Pot iz gozda nam bo lažja (Foto: ]. Konečnik) 
326 
consolidated (89,7 %), 86,4 % of forest and 92,0 % 
of public roads. 
Based on the data of 293 transport-gravila!lonal 
units from 11 regional plans, the av era ge projected 
road density value has been calculated. It is 
24.3 mfha for Slovene wood producing forests and 
from 19.3 miha to 33.1 miha in indiVldual regions. 
Thus, about 9700 krn of roads will have to be built 
in Slovene forests in order to achieve the forest 
accessib1lity which would be suitable for the 
Slovene situation according to the present evalua-
tions. 
5. VIRI 
1. DIE'IZ, P., KNIGGE, W., LOFFLER, H. 1984. 
Walderschliessung. Hamburg, str. 426. 
2. DOBRE, A., 1980. Odprtost gozdov v Sloveniji. 
Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 
str. 145. 
3. DOBRE, A., 1986. Naravne dancsti za načrto­
vanje in gradnjo gozdnih cest v Sloveniji. Ljubljana. 
Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo in 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 28, str. 81- 150. 
4. EGGER ]. . 1982. Aktuelle Ergebnisse der 
Osterreichischen Forstinventur 1971-1980. Allge-
meine Forstzeitung, Wien. 2, str. 261-264. 
5. PEJOVIC, D. 1977. Gustina stalnih saobračaj­
nica u društvenim šumama Jugoslavije. Savezni 
zavod za s[atistiku, Beograd, Statistički dokumenti, 
l, str. 13-29. 
6. REMIC, C. 1972. Gozdne ceste v Slovemji. 
Gozdarski vestnik. Ljubljana. 2, str. 45-53. 
7. VULOVIC, B, 1986. Otvorenost pnvatnih 
šwna na podrucju lvanjice i Bele Palanke. Institut 
za šumarstvo i drvnu industriju Beograd. Zbornik 
radova, 26-27, str. 123--129. 
8. * 1986. Statistički godišnjak JugoslaviJe 1986. 
Savezni zavod za statistiku, Beograd. 
Oxf.: 903(497.12) 
Poročilo 
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE O 
URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA 
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE ZA 
OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 
V procesu oblikovanja in sprejemanja temeljnih razvojnih usmeritev in politike razvoja 
v SR Sloveniji za srednjeročno obdobje 1986--1990 je bil v skladu z dogovorom o temeljih 
družbenega plr:mi'l SR Slovenije za to srednjeročno obdobje v prvi polovici leta 1986 sprejet 
za področje gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v naši republiki samoupravni 
sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za 
obdobje 1986-1990 (samoupravni sporazum 1986-1990). Na osnovi tega samoupravnega 
sporazuma je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije (repu-
bliška skupnost za gozdarstvo) na svojem zasedanju junija 1986 sprejela srednjeročni plan 
Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (srednje-
ročni plan 1986-1990). Samoupravni sporazum 1986-1990 je bil hkrati tudi temeljni planski 
akt, v okviru katerega so samoupravne interesne skupncsti za gozdarstvo gozdnogospodar-
skih območij (območne skupnosti za gozdarstvo) sprejemale samoupravne sporazume o 
temeljih svojih srednjeročnih planov za obdobje 1986-1990. 
Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 je bil podpisan 
julija 1986. Med njegovimi podpisniki za poglavje VII. Gozdarstvo in oskrba z lesom je 
tudi republiška skupnost za gozdarstvo. 
Udeleženci samoupravnega sporazuma 1986--1990 so območne skupnosti za gozdarstvo 
ter temeljne organizacije, ki so ustanovile in se združujejo v območnih skupnostih za 
gozdarstvo, njegovi neposredni podpisniki pa so poleg območnih skupnosti za gozdarstvo 
tudi temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperantov v okviru 
gozdnogospodarskih organizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 so v letu 1986 podpisale 
vse območne skupnosti za gozdarstvo ter vse temeljne organizacije združenega dela in 
temeljne organizacije kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organizacij, ~o je: 
- 14 ali 100% območnih skupnosti za gozdarstvo, 
- 57 ali 1 OO% temeljnih organizacij združenega dela v okviru gozdnogospodarskih 
organizacij in 
- 41 ali 1 OO% temeljnih organizacij kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organiza~ 
cij. 
Na podlagi in v skladu z opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in 
srednjeročnega plana 1986-1990 se planski cilji in naloge na področju gospodarjenJa z 
gozdovi in oskrbe z lesom za posamezno leto v obdobju 1986-1990 določijo z letnimi plani 
republiške skupnosti za gozdarstvo. Plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije za leto 1987 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem 
zasedanju junija 1987. 
V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospodar-
jenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnob1lančnih razmerij v letu 1987 temelji na podatkih 
temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelav1 lesa, statistike in drugih organizacij. 
Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami 
v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 in samoupravnem sporazumu 
1986-1990 ter doseženo realizacijo v letu 1986. 
Podatki razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih 
organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila so prikazani v priloženih 
tabelah št. 1-ll. 
327 
l. POSEK 
V letu 1987 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.449.000 m3 lesa (igiavci 2.064.000 m3, 
listavci 1.385.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.596.000 m3 (iglavci l.03l.OOO m3, 
listavci 565.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.853.000 m3 (iglavci 1.033.000 m3, listavci 
820.000 m3) . Posek gozdnega drevja v letu 1987 je bil posek na podlagi gozdnogospodarskih 
načrtov, in to osnovni posek 72% (iglavci 79%, listavci 61 %), posek v mladih in 
srednjedobnih sestoj ih z redčenji 25% (iglavci 20%, lista v ci 33%) in posek v malodonosnih 
gozdovih, ki so bili v lanskem letu meliorirani 3% (iglavci l %, lista v ci 6 % ). Poleg poseka 
lesa v gozdovih na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bilo lani posekana tudi 22.000 m3 
lesa (iglavci 3000 m3, listavci 19.000 m3) v plantažnih in drugih ZlU1ajgozdnih lesnih nasadih, 
od tega v družbenem sektorju 11.000 m3 (listavci) in v zasebnem sektorju 11.000 m3 (iglavci 
3000 m3, listavci 8000 m3). 
Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1987 v odnosu do 
poprečnih letnih obsegov določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeroč­
nim planom 1986-1990 odstotno realiziran takole: 
Posek 
- iglavci 
- listavci 
Družbeni gozdovi 
102% 
107% 
94% 
Zasebni gozdovi 
91% 
99% 
82% 
Vsi gozdovi 
96% 
103% 
87% 
V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1987 
je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 96% (tglavci 102%, listavci 89 %), pri tem 
v družbenih gozdovih 102% (iglavci 107%, listavci 95 %) in v zasebnih gozdovih 92% 
(iglavci 98%, listavci 85 %). Planirani posek so v letu 1987 dosegli oziroma presegli v štirih 
gozdnogospodarskih območjih, med 90 %-97% so ga realizirali v osmih območjih in v dveh 
območjih 87% oziroma 89%. !Tabele št. l. l. in 1.2.1.-1.2.3./ 
2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNlli LESNIH SORTIMENTOV 
Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1987 znašala 2.526.000 m3 
(iglavci 1.713.000 m3, listavci 873.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.440.000 m3 ali 
56% (iglavci 928.000 m3 ali 54%, listavci 512.000 m3 ali 59%) in v zasebnih gozdovih 
1.146.000 m3 ali 44% (iglavci 785.000 m3 ali 46%, listavci 361.000 m3 ali 41 %). Ta proizvodnja 
je bila v letu 1987 nasproti letu 1986 manjša za 39.000 m3 ali l% (v iglavcih večja za 9000 m3 
ali l% in v listavcih manjša za 48.000 m3 ali 5 %), od tega v družbenih gozdovih večja za 
16.000 m3 ali l% (v iglavcih večja za 17.000 m3 ali 2% in v listavcih manjša za 1000 m3) in 
v zasebnih gozdovih manjša za 55.000 m3 ali 5% (v iglavcih za 8000 m3 ali 1 % in v listavcih 
za 47.000 rn3 ali 12 %). 
V odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 
1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih 
sortimentov v letu 1987 odstotno dosežena takole: 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
Blagovna proizvodnja gozdnih 
lesmh sortimentov 107% 100% 103% 
- iglavci 113% joe% 111% 
- listavci 97% 84% 91% 
V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov 
za leto 1987 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 
328 
102% (iglavci llO %, listavci 90 %), pri tem v družbenih gozdovih 106% (iglavci 112%, 
listavci 97 %) in v zasebnih gozdqvih 98% (iglavci 108%, listavci 82 %). V družbenih 
gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov razen v 
enem dosegli oziroma presegli v vseh gozdnogospodarskih območjih. V zasebnih gozdovih 
pa so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli 
v petih gozdnogospodarskih območjih, v petih območji.h so ga realizirali med 91 %-96 % 
in v štirih območjih med 77%-86%. /Tabele št. 2.1. in 2.2.1.-2.2.3./ 
3. LESNOBILANČNA RAZMERJA 
Tako kot v preteklih letih tudi bilanca lesa v letu 1987 /tabela št. 3/ zajema vso porabo 
gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primerni predelavi lesa ter ostalo 
neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). 
Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovine 
in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistike, 
medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drva ocenjeni na 
podlagi podatkov statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa 
obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov 
in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov, kot 
so žagan les, furnir. lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi ne 
zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestnik:i. porabijo v svojih gospodinjstvih 
in gospodarstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih 
sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobav ljenim 
količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih 
· zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti 
je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine podatkovno upoštevana 
dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali uporabe ne glede 
na njihovo siceršnjo standardno asortimentacijo. 
Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa v letu 1987 znašala 
3.602.000 m3, od tega 2.249.000 m3 iglavcev in 1.353.000 m3 listavcev. V tej skupni porab1 
je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1.572.000 m3 (iglavcev 1.085.000 m3 in listavcev 
487.000 m3), v proizvodnji celuloze in lesovine 871.000 ra3 (iglavcev 666.000 m3 in listavcev 
205.000 m'\ v proizvodnji lesnih plošč 595.000 m3 (iglavcev 253.000 m3 in listavcev 
342.000 m3), tehničnega Jesa za druge namene 314.000 m3 (iglavcev 245.000 rn3 in listavcev 
69.000 m3) in lesa listavcev za drva 250.000 m3. V primerjavi z letom 1986 je skupna poraba 
lesa bila lani manjša za 7% (v iglavcih za 5% in v listavcih za 9 %). Pri tem je bila v 
tehničnem lesu za druge namene večja za 6% (v iglavcih za 7% in v listavcih za 3%) in 
v drveh enaka kot leta 1986, v ostalih področjih porabe lesa pa manjša, in to v mehanski 
predelavi lesa za S% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 6 %), v proizvodnji celuloze in 
lesovine tako v iglavcih kot v hstavcih za lO% in v proizvodnji lesnih plošč za 14% (v 
iglavcih za 3% in v listavcih za 20% ). 
V odnosu na plan za leto 1987 pa je realizacija lanskoletne porabe lesa bila naslednja : 
vsa poraba lesa skupaj 96% (iglavci lOJ%, listavci 89 %), poraba lesa v mehanski predelavi 
98% (iglavci 108%, listavci 21 %), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine i.n 
proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 91 % (iglavci 
94 %, listavci 87%) in poraba lesa listavcev za drva 119%. 
Skupna poraba lesa v obsegu 3.602.000 m3 je bila v letu 1987 pokrita z lesno surovino 
iz Slovenije 80% (z gozdnimi sortimenti 72% m z lesnrrni ostanki 8 %), z dobavami lesa iz 
drugih republik 14% in iz uvoza 6%. Po posameznih področjih porabe lesa so se 
lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: 
- V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.572.000 m3 pokrita z gozdnimi 
sortimenti iz Slovenije 89%, iz drugih republik lO% in iz uvoza l %. Pri tem je bila poraba 
329 
lesa iglavcev v celoti oziroma 99 % pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba lesa 
listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 67%, iz drugih republik 29% in iz uvoza 4%. Dobave 
hlodovine listavcev iz drugih republik so bile lani že 20 % večje kot leta 1986, močno pa 
je zopet upadel uvoz h1odovine tropskl.h listavcev, in sicer od 30.000 rn3 v letu 1986 na 
18.000 m3 v letu 1987 ali za 40%. 
- V proizvodnji celuloze in lesovine je bila poraba lesne surovine v obsegu 871.000 rn3 
pokrita z dobavami iz Slovenije 57% (z gozdnimi sortimenti 46% in z lesnimi ostanki ll %), 
iz drugih republik 21 % in iz uvoza 22 %. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 
66% (z gozdnimi sortimenti 52% in z lesnimi ostanki 14 % ), iz drugih republik 8 % in iz 
uvoza 26% ter v listavcih iz Slovenije 27%, iz drugih republik 64% in iz uvoza 9%. V 
primerjavi z letom 1986 beležimo lani v proizvodnji celuloze in lesovine povečanje pokritja 
porabe lesa iz Slovenije ob hkratnem zmanjšanju dobav lesa tako iz drugih republik kot 
iz uvoza. Tako so bile dobave gozdnih sortimentov iz Slovenije lani v primerjavi z letom 
1986 večje za 20.000 m3 ali S% (v iglavcih večje za 27.000 m3 ali 8% in v listavcih manjše 
za 7000 m3 ali 11 %), dobave iz drugih republik pa manjše za 58.000 m3 ali 24% (v iglavcih 
za 23.000 m3 ali 32% Ln. v listavcih za 35.000 m3 ali 21 %) in iz uvoza manjše za 59.000 m3 
ali 23% (v iglavcih manjše za 77.000 m 3 ali 31% in v listavcih večje za 18.000 m3 ali 100 %). 
- V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 595.000 m3 polaita 
z dobavami iz Slovenije 69% (z gozdnimi sortimenti 3?% in z lesnimi ostanki 32%) in iz 
drugih republik 31%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1987 ni bilo. V iglavcih 
je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 85% (z gozdnimi sort imen ti 18% in z lesnimi ostanki 
67 %) in iz drugih republik 15 % ter v listavcih iz Slovenije 67% (z gozdnimi sortimenti S l % 
in z lesnimi ostanki 6 %) in IZ drugih republik 43%. V primerjavi z letom 1986 so bile 
dobave lesne surovine za proizvodnjo lesnih plošč iz Slovenije lani manjše za 6000 m3 ali 
l % (iglavcev večje za 1000 m3 in listavcev manjše za 7000 m3 ali 3% ), v tem gozdnih 
sortimentov večje za 15.000 m3 ali 7% (iglavcev za 13.000 m3 ali 42% in listavcev za 2000 m3 
ali 1 %) in lesnih ostankov manjše za 2l.OOOm3 ali lO% (iglavcev za l2.000m3 ali 7% in 
listavcev 9000 m3 ali 30% ). Dobave gozdnih sortimentov in lesnih ostankov iz drugih 
republik za proizvodnjo lesnih plošč pa so bile lani nasproti letu 1986 manjše za 90.000 m3 
ali 33% (iglavcev za l0.000m3 ali 20% in listavcev za 80.000m3 ali 35%). 
- Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 314.000 m3 in poraba drv za 
kurjavo v obsegu 250.000 m3 sta bili v celoti pokriti iz Slovenije. 
4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV 
V obnovi gozdov so bila dela v letu 1987 opravljena na površini 5346 ha, od tega v 
družbenih gozdovih na 2361 ha in v zasebnih gozdovih na 2985 ha. Njihova razčlenitev je 
naslednja: 
Družb em gozdovi Zaset:ni gozdovi Vsi gozdovi 
Obnova gozdov- ha 2.361 2.985 5.346 
- priprava tal 731 1.097 1.828 
- pnprava sestaja 422 471 893 
- sajenje 807 1.055 l.862 
- podsajenje 21 21 
- setev 41 45 86 
- spopolnjevanje li4 90 204 
- gnojenje 176 182 2·58 
- ostalo 49 45 94 
Obseg opravljenih del v obnov1 gozdov je bil lani za 88 ha ali 2% večji kot leta 1986, 
od tega v družbenih gozdovih za 62 ha in v zasebnih gozdovih za 26 ha. 
V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 
330 
r 
1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so b1la dela v obnovi gozdov v letu 1987 
odstotno dosežena takole: 
Družbem gozdovi Zasebni gozdov1 Vsi yuzclovi 
Obnova gozdov 84% 107% 95% 
V odnosu na plan za leto 1987 so bila dela v obnovi gozdov lani izv-ršena v družbenih 
gozdovih 98% in v zasebnih gozdovih 100%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov 
skupaj 99%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov 
dosegli ali presegli v devetih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih pa so ga 
realizirali med 72 %-88 %. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen 
ali presežen v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih sedmih območjih pa 
so ga realizirali med 61 %-94%. trabela št. 4/ 
V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.564 ha, od tega v 
družbenih gozdovih na 12.877 ha in v zasebnih gozdovih na 11.687 ha. Njihova razčlenitev 
je naslednja: 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gczdovi 
Nega gozdov- ha 12.877 11.687 24.564 
- obžetev 4.100 4.088 8.188 
- čiščenje 4.481 5.127 9.608 
- uravnavanje zmesi 469 320 789 
- prvo redčeme 2.204 1.294 3.498 
- drugo redčenje 1.513 856 2.369 
- obžagovanje vej 110 2 112 
V primerjavi z letom 1986 je bil lani obseg opravljenih del v negi gozdov v obeh sektorjih 
lastništva gozdov skupaj večji za 910 ha ali 4 %, od tega v družbenih gozdovih za 649 ha 
ali 5% in v zasebnih gozdovih za 261 ha ali 2%. 
V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 
1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela v negi gozdov v letu 1987 
odstotno dosežena takole : 
Družbem gozdovi Zasebni gozdovt Vsi gozdovi 
Nega gozdov 96% 93% 94 o/o 
Glede na planirani letni obseg je realizacija del v negi gozdov lani znašala v družbenih 
gozdovih 95% in v zasebnih gozdovih 96%, oziroma v obeh sektorjih lastniš::va gozdov 
skupaj 95%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli 
ali presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih pa so ga realizirali 
med 65%-95%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen oziroma 
presežen v šestih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih pa je bil realiziran 
med 52 %-96 %. trabela št. 5/ 
Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem 
imenovalcu prikazati le v-rednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1987 porabljeno 
1.706.266.000 din, od tega v družbenih gozdovih 1.134.700.000 din in v zasebmh gozdovih 
5 71. 566. 000 din. 
S. MELI O RACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
V letu 1987 je bilo meliorirano 2088 ha malodonosnih gozdov. od tega v družbenih 
331 
gozdovih 1031 ha in v zasebnih gozdovih 1057 ha. Z direktno premeno je bilo meliorirano 
590 ha (družbeni gozdovi 254 ha, zasebm gozdovi 336 ha) in z indirektno preme no 1498 ha 
(družbeni gozdovi 777 ha, zasebni gozdovi 721 ha). V letu 1987 je bilo meliorirano znatno 
manj malodonosnih gozdov kot leto poprej, in to tako z direktno kot indirektno premeno 
v obeh sektorjih lastništva gozdov. Vseh rnalodonosnih gozdov je bilo lani v primerjavi z 
letom 1986 meliorirano manj za 1638 ha 44% (z direktno premeno za 611 ali 51% in z 
indirektno preme no za 1027 ha ali 41 % ), od tega v družbenih gozdovih za 629 ha ali 38% 
(z direktno premeno za 253 ha ali 50% in z in direktno preme no za 376 ha ali 33%) in v 
zasebnih gozdovih za l 009 ha ali 49% (z direktno premeno za 358 ha ali 52 % in z indirektno 
premeno za 651 ha ali 4 7 % ). 
V odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 
1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov 
v letu 1987 odstotno doseženo takole: 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
Melioracije gozdov 74% 31% 43% 
- direktna premena 94% 57% 69% 
- in direktna prem ena 69% 26% 38% 
Plan melioracij malodnosnih gozdov je bil v letu 1987 realiziran 88% (direktna premena 
72 %, indirektna preme na 97 % ), pri tem v družbenih gozdovih l 05% (direktna premena 
70 %, indirektna prem ena 126 %) in v zasebnih gozdovih 76 % (direktna premena 7 4 %, 
in direktna preme na 78% ). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij 
malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v štirih 
območjih so ga realizirali med 53%-84% in v dveh območjih izpod 150%. V gozdnogospo-
darskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1987 v družbe-
nem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan melioracij 
malodonosnih gozdov lani dosegli oziroma presegli v treh gozdnogospodarskih območjih, 
v desetih območjih pa so ga realizirali med 50 %-90 %. V gozdogospodarskern območju 
Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1987 v zasebnem sektorju niso 
planirali. /Tabele št. 6.1.1.-6.1.3./ 
Plan za leto 1987 je predv1deval pogozditev 35 ha negozdnih zemljišč, pogozdeno pa je 
bilo lani ll ha, in to v družbenem sektorju 6 ha in v zasebnem sektorju 5 ha. Leta 1986 je 
bilo pogozdeno 52 ha negozdnih zemljišč. Povprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih 
zemljišč, določen s samoupravnim sporazumom 1986-1990, znaša 62 ha. /Tabela št. 6.2./ 
Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi 
tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1987 opravljena 
na površini 4430 ha, od tega v družbenih gozdovih na 1658 ha in v zasebnih gozdovih na 
2772 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1987 je bil tako lani realiziran v družbenih 
gozdovih 76% in v zasebnih gozdovih 87%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov 
skupaj 83%. /Tabele št. 6.2.1.-6.2.3./ 
6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA 
Zunajgozdna namenska pndelava lesa sicer ni predmet obravnave m sklepanja v okviru 
samoupravnega sporazwna 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno v 
srednjeročnem planu 1986-1990, kar je narekovaJa po eni strani zahteva celovitosti prikaza 
pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla 
srednjeročna obdobja. 
V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1987 osnovano 
39 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih 
na površini 485 ha. Vsi ti topolov1 nasadi se nahajajo na zemljiščih družbenega sektorja 
lastništva. 
332 
Topolove nasade so v letu 1987 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnovanih 
topolovih nasadih naslednje organizacije: 
Gozdno gospodarstvo Ljubljana 
Gozdno gospodarstvo Brežice 
Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota 
Ljubljanske mlekarne- TOZD Posestva 
Osnovanje nasadov 
ha 
4 
20 
15 
Vt;d!'Ževanje nasadov 
ha 
2 
331 
45 
47 
Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1987 porabljeno 124.908.000 
din (lastna sredstva 28.726.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 96.182.000 din), od 
tega za osnovanje nasadov 75. 1 06.000 din (lastna sredstvA ll. 646.000 din, sredstva SOZD 
>>Slovenija papir« 63.460.000 din) in za vzdrževanje nasadov 49.802.000 din (last:1a sredstva 
17.080.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 32.722.000 din). 
V okviru programa zliDajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD »Slovenija 
papir«, je bilo v letu 1987 osnovano tudi 51 ha intenzivnih nasadov iglavcev in opravljena 
vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih iglavcev na površini 143 ha. Za osnovanje teh 
nasadov je bilo porabljeno 85.549.000 din in za vzdrževanje 41.220.000 din (vse sredstva 
SOZD »Slovenija papir«). 
7. GRADNJA GOZDNIH CEST 
V letu 1987 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 228 km gozdmh cest, od tega 116 km v 
družbenih gozdovih in 112 km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajeno 
. ali rekonstruirano za 79 krn ali 26 % manj gozdnih cest kot leta 1986, in to v družbenih 
gozdovih za 44 krn ali 27% in v zasebnih gozdovih za 35 km ali 24% manj kot leta 1986. 
V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 
1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja gozdnih cest v letu 1987 
odstotno dosežena tako~e: 
Gradnja gozdnih cest 
- novogradnja 
- rekonstrukcija 
Družbeni gozdovi 
76% 
70% 
96% 
Zasebni gozdoVl 
65% 
63% 
75% 
V si g-ozdovt 
70% 
66% 
86% 
Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva 
gozdov skupaj lani realiziran 91 %, pri tem v družbenih gozdovih 90 % in v zasebnih 
gozdovih 91 %. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli 
oziroma presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali 
med 50%-84% in v enem območju izpod 50%. V kraškem gozdnogospodarskem območju 
gradnje gozdnih cest za leto 1987 niso planirali, rekonstruirali pa so lani v družbenih 
gozdovih 2 km gozdnih cest. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest 
dosegli ali presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih so ga 
realizirali med 66%-92% in v enem območju izpod 50%. /Tabele št. 7.1.-7.3./ 
8. IZVAJANJE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM 
GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU 
Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev 
pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in sofinancira izvajanje 
naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogcspodarskern 
333 
območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnja m vzdrževanje proti požarnih 
zidov in presek, obnova gozdov na pogoriščih in odkazilo drevja za posek v varovalnih in 
lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti 
posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območJu Je b1lo v letu 
1987 vloženo 407.515.000 din, od tega 7.515.000 din lastnfr. sredstev Zavoda za pogozdovanje 
in melioracijo Krasa, Sežana in 400.000.000 din združenih sredstev pri republiški skupnosti 
za gozdarstvo. Ta sredstva so bila porabljena za ( 1) varstvo gozdov pred boleznimi in 
škodljivci 27.968.000 din (družbeni gozdovi 16.043.000 din, zasebni gozdovi 11.925.000 din), 
(2) gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 131.693.000 din (družbeni gozdovi 
73.232.000 din, zasebni gozdovi 58.461.000 din), (3) obnovo gozdov na pogoriščih 19.871.000 
din (družbeni gozdovi 6.952.000 din, zasebni gozdovi 12.919.000 din), (4) odkazilo drevja 
za posek 109.149.000 din (družbeni gozdovi 21.680.000 dm, zasebni gozdovi 87.469.000 din) 
in (5) urejanje gozdov 118.834.000 din (zasebni gozdovi). 
9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE 
V letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu~ obdobju 
1986-1990, katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. V skladu s tem 
dogovorom in na njegovi osnovi sklenjenim samoupravnim sporazumom o medsebojnih 
obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev in koriščenja sredstev za pripravo in 
izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1987 je republiška skupnost za 
gozdarstvo prispevala 8.829.000 din za sofinanciranje mladinskih delovnih akcijh v lanskem 
letu. 
lO. RAZIS KA VE IN PUBLIKACIJE 
Republiška skupnost za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila 
pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinanciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) 
Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev - topolov in vrb in (2) 
Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju SR Slovenije. V ta 
namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1987 znašala 
3.000.000 din. 
Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1987 izdala publikacijo ))čas za rešitev 
gozdov se izteka«, ki velja 2.647.000 din in sofinancirala izdajo seminarskega gradiva 
»Problematika vnašanja tujkov v gozdm prostor« v znesku 2.959.000 din. Tako kot v prejšnjih 
letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1987 sofinancirala izdajanje strokovnih 
revi} Gozdarski vestnik in Les, in to revije Gozdarski vestnik v znesku 7.534.000 din in 
revije Les v znesku 3.910.000 din. 
11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE 
V tem poročilu so v kompleks vlaganj v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, 
melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z 
direktno premeno in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in 
ostala poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih 
skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove 
so bila v letu 1987 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih 
organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru 
območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v 
okv-iru SOZD »Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za 
gozdarstvo ter krediti bank in ostali viri. 
334 
Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1987 porabljeno 24.175.718.000 din (leta 1986: 
12.086.311.000 din), od tega 18.807.708.000 din ali 77,8% (leta 1986: 75,3 %) lastnih sredstev 
gozdnogospodarskih organizacij, 1.574.856.000 din ali 6,5% (ieta 1986: 8,1 %) sredstev 
porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo, !.200.178.000 din o.li 5,0% 
(leta 1986: 1,2 %) sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Sloveni~a papir«, 
2.076.561.000 din ali 8,6% (leta 1986: 11,8 %) sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo, 
218.632.000 din ali 0,9% (leta 1986: 2,1 %) kreditov bank in 297.783.000 din ali 1,2% (leta 
1986: 1.5 %) ostalih sredstev. Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov 
vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: 
- za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljeno 10.915.789.000 din ali 45,2% (leta 
1986: 38,0%) od_ -vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih 
organiz<J.cij 88.6 %, sredstva porabnikov lP..sa v okviru območnih skupnosti za g-:ndarstvo 
1,6 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 8,2 %, sredstva 
republiške skupnosti za gozdarstvo l, 6 % ), 
- za melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih 
nasadov) je bilo porabljeno 2.332.31 1.000 din ali 9,6% (leta 1986: 12.4 %) od vsote vseh 
vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 8,5 %, sredstva porab-
nikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 11,6 %, sredstva industrije celuloze 
in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir« 13,0 %, sredstva republiške skupnosti za 
gozdarstvo 65,9% in ostala sredstva 1,0%), 
- za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostalo porabo sredstev za GBR 
je bilo porabljeno 5.956.572.000 din ali 24,6% (leta 1986: 22,9 %) od vsote vseh vlaganj v 
gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 93,8 %, sredslva porabnikov lesa 
v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 1,3 %, sredstva republiške skupnosti za 
gozdarstvo 3,8% in ostala sredstva l, 1 %), 
· - za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljeno 4.971.046.000 din ali 
20,6% (leta 1986: 26,7 %) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospo-
darskih organizacij 67,4 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območmh skupnosti za 
gozdarstvo 21,1 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 2,8 %, krediti bank 4,4% 
in ostala sredstva 4,3 %). 
Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letu 1987 po gozdnogospodarskih 
območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih fmanciranja 
je podana v tabelah št. 8.1.-8.3. in 9. 1.-9.3. 
Od skupne vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov, ki je v letu 1987 
znašala 106.429.119.000 din (leta 1986: 50.786.981.000 din) (družbeni gozdovi 57.569.507.000 
din, zasebni gozdovi 48.859.612.000 din), je delež sredstev za obravnavana vlaganja v 
gozdove lani znašal 22,7% (leta 1986: 23,8% ). Razčlenitev tega deleža po posameznih virih 
sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdnogospodarskih organi-
zacij 17,7% (leta 1986: 17,9%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za 
gozdarstvo 1,5% (1eta 1986: 1,9%), sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD 
»Slovenija papir« l.l% (leta 1986: 0,3 %), sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,9% 
(leta 1986: 2,8 %), krediti bank 0,2% (leta 1986: 0,5 %) in ostala sredstva 0,3% (leta 1986: 
0,4%). 
V preteklem srednjeročnem obdobju, tj. 1981-1985, v vrednostnem prikazu vlaganj v 
gozdove ni bilo všteto odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba 
sredstev za GBR. Zato moramo za primerjavo med sedanjim in preteklim srednjeročnim 
obdobjem v tem pogledu od vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letih 1986-1990 
odšteti porabljena sredstva za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostalo 
porabo sredstev za GBR ter prišteti porabljena sredstva za osnovanje in vzdrževanje 
topolovih nasadov in tako za leto 1987 dobimo znesek 18.344.054.000 din. katerega delež 
v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v tem letu znaša 
17,2%. Na enak način izračunan delež sredstev za vlaganja v gozdove v odnosu do vrednosti 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1986 znašal 18,5% ter v obdobju 
335 
1981-1985 poprečno letno 17,2% (1981: 15,3 %, 1982: 18.7 %, 1983: 19,0 %, 1984: 17, l %, 
1985: 15,9%). 
Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove porabijo gozdnogospodarske organizacije znatna 
sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest in gradnjo gozdnih vlak. V letu 1987 je bilo 
porabljeno za vzdrževanje gozdnih cest 4.475.358.000 din, od tega 3.961.908.:)00 din za 
redno vzdrževanjem 513.450.000 din za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak 
je bilo v lanskem letu porabljeno 4.475.846.000 din. Zgrajeno je bilo 1339 krn gozdnih vlak, 
od tega 639 km v družbenih gozdovih in 700 km v zasebruh gozdovih. trabeli št. 1C in 11/ 
12. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 
1986-1990 V LETU 1987 
Plan republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 je bil sestavljen na podlagi in v 
skladu s smernicami in opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986--1990 in srednjeroč­
nega plana 1986-1990, pri čemer so pri določitvah planskih ciljev in nalog na področju 
gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom bile upoštevane danosti in pogoji za njihovo 
realizacijo v tem letu. Podatki o izvršenih delih v gozdovih, lesnobilančnih razmerjih, 
porabljenih sredstvih za vlaganja v gozdove in druge informacije kažejo, da so bili tako 
postavljeni planski cilji in naloge v letu 1987 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni ali 
preseženi v poseku, blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sor1imentov, oskrbi z lesom iz 
Slovenije ter obnovi in negi gozdov, medtem ko so bili v melioracijah malodonosnih gozdov 
in gradnji gozdnih cest realizirani za okoli lO% izpod planirane ravni. V odnosu do 
povprečnih letnih obsegov določenih s samoupravnim sr::orazumom 1986--1990 je realizacija 
v letu 1987 bila dosežena ali presežena v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortllTientov 
in oskrbi z lesom iz Slovenije ter zadovoljiva v poseku, obnovi in negi gozdov. izrazita 
zaostaJanja v tej primerjavi pa beležimo v melioracijah malodonosnih gozdov in gradnji 
gozdnih cest. 
V lanskem letu je bilo posekana 3.449.000 m3 lesa, kar predstavlja 96% realizacijo 
posekov določenih tako s planom za leto 198"1 kot s samcupravnim sporazumom 1986-1990. 
V družbenih gozdovih je bil posek v odnosu do ob.segov določenih s samoupravnim 
sporazumom 198&--1990 dosežen 102% in v zasebnih gozdovih 91 %. Dejanski posek v 
zasebmh gozdovih pa je bil verjetno večji, kajti v tem prikazu niso zajete t. i. neevidentirane 
črne sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimen-
tov je lani znašala 2.586.000 m3, tako da je bil plan za leto 1987 dosežen 102% in s 
samoupravnim sporazumom 1986--1990 določen obseg te proizvodnje 103%. 'Tako kot že 
vrsto let nazaj tudi za leto 1987 velja ugotoV1tev o zaznavnih razhajanjih med planiranimi 
in reahziranimi razmerji med iglavci in listavci tako v poseku kot blagovni proizvodnji 
gozdnih lesnih sortimentov. Tako so ta razmerja med iglavci in listavci s samoupravnim 
sporazumom 1986--1990 in s planom za leto 1987 bila predvidena v poseku 56 : 44 in v 
blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 62 : 38 realizirana v letu 1987 pa so bila 
v poseku 60 : 40 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 66 : 34. Na takšna 
razmerja med iglavci in listavci ter strukturo posekov in blagovne proizvodnje gozdnih 
lesnih sortimentov so v letu 1987 nesporno vplivali tudi sanacijski poseki zaradi propadanja 
in umiranja gozdov ter ujm. Ocenjuje se, da od vseh posekov v naši republiki že ena 
tretjina in v nekaterih predelih celo do 90 % odpade na poseke hirajočega aL odmrlega 
drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja, prizadetega po ujmah in tudi gozdnih 
škodljivcih. 
Skupna poraba lesa je v lanskem letu znašala 3.602.000 m3 (iglavci 2.249.000 m3, listavci 
1.359.000 m\ kar je 92% v odnosu na obseg te porabe planiran s samoupravnim 
sporazumom 1986-1990 (iglavci 96%, listavci 86 %) in 96% v odnosu na plan za leto 1987 
(iglavci !Ol%, listavci 89 %). Skupna poraba lesa je kot zrcalna podoba stanja, razmer in 
336 
trendov na lesnem trgu in v lesnem gospodarstvu ter našem gospodarstvu nasploh bila 
lani najnižja v zadnjih letih. V primerjavi z letnim poprečjem 1981-1985 je bila nižja za 
302.000 m3 ali 8% (v iglavcih za 124.000 m3 ali 5% in v listavcih za 178.000 m3 ali 12 %) in 
v primerjavi z letom 1986 za 251.000 m3 ali 7% (v 1glavclh za 109.000 m3 ali S% in v listavcih 
za 142.000 m3 ali 9 %). Pokritje skupne porabe lesa je v lanskem letu bilo v odnosu na 
samoupravni sporazum 1986-1990 uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz 
Slovenije 103% (iglavci 111 %, listavci 91 %) in lesnih ostankov iz Slovenije 71% (iglavci 
71%, listavci 70 %). V odnosu na plan za leto 1987 pa je bilo pokritje te skupne porabe 
lesa v lanskem letu uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 102% 
(iglavci 11 O%, lista v ci 90%) in lesnih ostankov iz Slovenije 81 % (iglavci 81 %, lista v ci 84% ). 
Kar zadeva oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenti v letu 1987 iz Slovenije, je potrebno 
posebej omeniti oskrbo z gozdnimi lesnimi sorti.menti iglavcev za proizvodnjo celuloze in 
lesovine, ki je bila lani največja v zadnjih letih. Oskrba z gozdnimi lesnimi sorti.menti 
iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovine iz Slovenije je že vsa pretekla leta v stalnem 
porastu od 172.000 m3 v letu 1981 do 281.000 m3 v letu 1985 in 322.000 m3 v letu 1986 ter 
v lanskem letu 349.000 m3, kar je 2-laat toliko kot leta 1981. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi 
lesnimi sortimenti za proizvodnjo celuloze in lesovine so po eni strani odraz napadle 
sortimentne strukture, cenovnih razmerij in stanja na lesnem trgu ter po drugi rezultat 
angažiranja industrije celuloze in lesovine v okviru SOZD >)Slovenija papir«, da si z vlaganji 
v gozdove zagotovi čim boljšo trajno oslabe z lesom iz domačih virov. 
Obseg vlaganj v gozdove, določen s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednje-
ročnim planom 1986-1990, ni bil v letu 1987 globalno vzeto v celoti dosežen ne na področju 
gojenja gozdov ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, 
so bili planski cilji in naloge za obdobje 1986-1990 določeni na podlagi in v skladu z 
opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi 
. je potrebno omeniti, da so za obdobje 1986-1990 planirani znatno večji povprečni letni 
obsegi v melioracijah gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1760 ha ali 58%, od tega 
z direktno premene za 646 ha ali 43 % manj in z in direktno premene za 2406 ha ali 156 % 
več, kot tudi da je realizacija planiranih melioracij gozdov v preteklem srednjeročnem 
obdobju bila dosežena vsega 56% (direktna premena 69%, indirektna premena 48 %). Kar 
zadeva gradnjo gozdnih cest, je njen obseg za obdobje 1986-1990 bil planiran v okviru 
realnih danosti in možnosti, tj. predvsem predvidevanj o razpolož1jivili sredstvih za te 
namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1987. Vzrok teh odstopanj 
oziroma zaostajanj dosežene realizacije v letu 1987 za obsegom vlaganj, predvidenih s 
samoupravnim sporazumom 1986--1990 je predvsem finančne narave. kar je nesporno tudi 
odraz našega splošnogospodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega 
doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se 
manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v 
območnih skupnostih za gozdarstvo, nadalje v upadanju in raZVIednotenju t. i. bencinskega 
dinarja, krediti bank za gradnjo gozdnih cest so le še simbolični itn. Propadanje in umiranje 
gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške 
gospodarjenja z gozdovi, tako v izkoriščanju gozdov kot vlaganjih v gozdove (sanacije), 
ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesr.ih sortlmen-
tov. V nekatenh gozdnogospodarskih območjih v povezavi s tem ugotavljajo, da niso več 
ali da ne bodo več z razpoložljivimi lastnimi sredstvi finančno sposobni izvajati gospodar-
jenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter 
stvarnimi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Skratka, škarje se ožijo. 
Posebna pozornost republiške in območnih skupnosti za gozdarstvo ter gozdnogospodar-
skih organizacij in njihovih asociacij je tako kot že v letu 1986 tudi v lanskem letu bila 
namenjena problematiki propadanja in umiranja gozdov. Republiška skupnost za gozdarstvo 
je lani na problemski konferenci RK SZDL Slovenije »Ekologija, energija, varčevanje« 
predstavila ugotovitve o stanju gozdov v Sloveniji ter stališča, ki bi jih morali uveljaviti v 
družbenem sistemu in samem gozdarstvu za izboljšanje zdravstvenega stanja naših gozdov. 
337 
Na tej konferenci je republiška skupnost za gozdarstvo sodelovala tudi z brošuro »Čas za 
rešitev gozdov se izteka«, v kateri so med drugim prikazam rezultati popisa propadanja 
in umiranja gozdov iz leta 1985 ter z letakom »Slovenija na pragu ekološke katastrofe <<.. V 
letu 1987 je bil v Sloveniji na osnovi dopolnjene metodologije opravljen drugi popis 
propadanja in umiranja gozdov (drugod v Jugoslaviji pa prvi), katerega rezultati so bili 
objavljeni v »Črni knjigi«, ki je bila posredovana javnosti na tiskovm konferenci na Inštitutu 
za gozdno in lesno gospodarstvo novembra 1987. Stanje poškodovanosti naših gozdov, 
ugotovljeno s tem popisom, se v primerjavi z letom 1986 ni bistveno spremenilo. V letu 
1987 so potekale tudi raziskave prirastka v smrekovih gozdovih (Pokljuka) glede na osutost 
krošenj. 
V zimi 1986/87 je kot posledica emisij iz termoelektrarne TEŠ- Šoštanj nastal katastrofalen 
ožig gozdov na območju občine Velenje v gozdnem predelu Zavodnje - Šentvid. Med 
ujmami v letu 1987 pa je bila najhujša v murskosoboškem gozdnogospodarskem območju, 
kjer je meseca julija silovito neurje močno prizadelo gozdove ter povzročilo občutno škodo 
na okoli 6500 ha tamkajšnjih gozdov. 
Na področju usklajevanja odnosov gozd-divjad so območne skupnosti za gozdarstvo v 
lanskem letu obravnavale poročila o realizaciji lovskogospodarskih načrtov za leto 1986 
ter na podlagi teh poročil kot tudi spremljanja lovskogospodarskih načrtov v tekočem letu 
predlagale potrebne ukrepe za bolj uravnotežene tren:::le razvoja odnosov med gozdom 
in divjadjo. Hkrati so tudi preverjale, če so obveznosti gozdnogospodarskih organizacij za 
področje odnosov gozd-divjad pravilno in v zadostni meri \rnesene v gozdnogospodarske 
načrte gospodarskih enot. Spremljale pa so tudi uresničevanje samoupravnih sporazumov 
o preprečevanju in o povračilu škod v gozdovih in na diviadi. V republiški skupnosti za 
gozdarstvo so v lanskem letu potekale priprave na posvetovanje v letu 1988 o urejanju 
odnosov gozd-divjad z namenom izoblikovati priporočila in sklepe za delo gozdarskih in 
lovskih organizacij in načrtnem usklajevanju teh odnosov. Republiška skupnost za gozdar-
stvo je lani obravnavala tudi raziskovalno delo na področju odnosov gozd-divjad in 
ugotovila, da le-to ni v sorazmerju s tozadevno problematiko in temu ustrezno dala pobudo, 
da Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo zagotovi nadaljevanje tega raziskovalnega dela 
vsaj na ravni preteklih let. 
POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. 1.2.1. 
Družbem gozdoVI 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Iglavci Listavci Skupaj 
m3 %do let. pi. m3 %d:::llet.pl. m3 %do let. pi. 
l. Tolmin 67.524 lOB 57.778 95 125 302 102 
2. Bled 91.232 104 10.050 95 101 .282 103 
3. Kranj 60.117 89 19.931 79 80.048 87 
4. Ljubljana 67.138 120 34.642 86 101.780 106 
5. Postojna 160.134 113 33.073 li O 193.207 112 
6. Kočevje 123.413 \08 90.551 83 213.964 96 
7. Novo mesto 74.057 118 88.575 99 162.632 107 
8. Brežice 17.711 145 32.876 103 50.587 115 
9. CelJe 30.}05 lJI 19.687 82 49.792 97 
JO. Nazarje 46.110 lOJ 16.085 90 62.195 98 
11 . Sl. Gradec 113.180 103 14.050 106 127.230 104 
12. Maribor 113. 52 1 102 62.198 107 175.719 104 
13. M. Sobota 6.628 97 28.252 101 34.880 100 
Radgona 1.693 77 5.662 Ili 7.355 101 
14. Kras 7.313 118 5.480 127 12.793 122 
SKUPAJ l.-14. 979.876 107 518.890 95 1,498.766 103 
Gozdov1pri 
drugih OZD 50.600 102 46.400 100 97.000 101 
ysESKUPAJ [,030.476 107 565.290 95 1,595.766 102 
338 
w 
w 
CD 
l. Tolmin 
2. Bled 
3. Kranj 
4. Ljubljana 
5. Postojna 
6. Kočevje 
7. Novo mesto 
8. Brežice 
9. Celje 
10. Nazarje 
Il. Slov. Gradec 
12. Maribor 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras 
SKUPAJ l.-14. 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 
Iglavci 
67.524 
91.232 
60.117 
67.138 
160.134 
123.413 
74.057 
17.711 
30.105 
46.110 
113.180 
113.521 
6.628 
1.693 
7.313 
979.876 
50.600 
1,030.476 
DRUZBENl GOZDOVI 
Lista v ci SkupaJ 
57.778 125.302 
10.050 JOL282 
19.931 80.048 
34.642 101.780 
33.073 193.207 
90.551 213.964 
88.575 162.632 
32.876 50.587 
19.687 49.792 
16.085 62.195 
14.050 127.230 
62.198 175.719 
28.252 34.880 
5.662 7.365 
5480 12.793 
518.890 1,498.766 
46.400 97.000 
565.290 1,595.766 
POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. l. l. 
m3 
ZASEBNl GOZDOV[ VSlGOZDOVI 
Iglavc1 Listavci Skupaj Iglavci Listavci Skupaj 
42.422 82.321 124.743 109.946 140.099 250.045 
64.154 10.655 74.809 155.386 20.705 176.091 
125.286 63.485 188.771 185.403 83.416 268.819 
171.336 137.240 308.576 238.474 l7l.882 410.356 
88.044 29.881 117.925 248.178 62.954 311.132 
54.990 31.948 86.938 178.402 122.499 300.902 
30.000 86.107 116.107 104.057 174.682 278.739 
10.593 64.050 74.643 28.304 96.926 125.230 
68.480 102.712 171.192 98.58~ 122.399 220.984 
102.292 14.275 116.567 148.40t. 30.360 178.762 
148.680 12.900 161.580 26L860 26.950 288.810 
100.333 117.217 217.550 213.854 179.415 393.269 
12.195 25.830 38.025 18.82~ 54.082 72.905 
3004 8.494 11.498 4.697 14.156 18.853 
11.105 33.073 44.178 18.418 38.553 66.971 
1,032.914 820.188 1,853.102 2,012.790 1,339.078 3,351.868 
- - 50.600 46.400 91.000 
L032.914 820.188 1.853.102 2,063.390 1,385.478 3,443.868 
POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št l. 2. 2. 
Zasebni gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
lglavci Lista v ci Skupaj 
m3 %do let. pi. m3 %do let. pl. mJ %do let. pl. 
l. Tol.m.in 42.422 133 82.321 90 124.743 101 
2. Bled 64.154 86 10.655 42 74.809 75 
3. Kranj 125.286 127 63.485 92 188.771 113 
4. Ljubljana 171.336 97 137.240 89 308.576 93 
5. Postojna 88.044 107 29.881 73 117 925 96 
6. Kočevje 54.990 91 31.948 61 86.938 77 
7. Novo mesto 30.000 97 86.107 71 116.107 76 
8. Brežice 10.593 102 64.050 71 74.643 74 
9. Celje 68.480 87 102.712 tol 171.192 95 
lO. Nazarje 102.292 94 14.275 liS 116.567 96 
Il. Sl. Gradec 148.680 101 12.900 82 161.680 99 
12. Maribor 100.333 81 117.217 101 217.550 91 
13. M. Sobota 12.195 67 25.830 106 38.025 90 
Radgona 3.004 86 8.494 96 11.498 93 
14. Kras 11.105 107 33.073 82 44.178 87 
SKUPAJ L-14. 1,032.914 98 820.188 85 1,853.102 92 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 1,032.914 98 820.188 85 1,853.102 92 
POSEK LESA V LETU 1987 TABELA št. 1.2.3. 
Vsi gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
lglavci Listavci Skupeoj 
m3 %do let. pl. m3 % do let. pl. m3 %do let. pi. 
l . Tolmin 109.946 117 140.099 92 250.045 lOJ 
2. Bled 155.386 96 20.705 57 176.091 89 
3. Kranj 185.403 112 83.416 89 268.819 103 
4. Ljubljana 238.474 103 171.882 88 410.356 96 
5. Postojna 248.178 lil 62.954 88 311.132 105 
6. Kočevje 178.403 102 122.499 76 300.902 90 
7. Novo mesto 104.057 111 174.682 83 278.739 92 
8. Brežice 28.304 125 96.926 79 125.230 87 
9. Celje 98.585 93 122.399 98 220.984 95 
10. Nazarje 148.402 96 30.360 100 178.762 97 
1 l . Sl. Gradec 261.860 102 26.950 93 288.810 101 
12. Manbor 213.854 91 179.415 103 393.269 96 
13. M. Sobota 18.823 76 54.082 103 72.905 94 
Radgona 4.697 82 14.156 101 18.853 96 
14. Kras 18.418 111 38.553 86 56.971 93 
SKUPAJ l.-14. 2,012.790 102 1,339.078 89 3,351.868 96 
Gozdovi pri 
drugih OZD 50.600 102 46.400 100 97.000 101 
VSE SKUPAJ 2,063.390 102 1.385.478 89 3,448.868 96 
ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije je decembra lani organizirala v Slovenj Gradcu 
strokovno posvetovanje na temo »Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo«. Spričo 
problematike, s katero se soočamo v zadnjem času na področju gospodarjenja z gozdovi 
in s tem povezanimi trendi razvoja na tem področju, je bila in je ta tematika izredno 
340 
aktualna in hkrati tudi fundamentalna, saj je od tozadevnih ugotovitev, stališč ter predlogov 
in seveda še zlasti od njihove čimprejšnje uresničitve v mnogočem pogojen in odvisen 
nadaljnji razvoj gospodarjenja z gozdovi v naši republiki. 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV TABSLA št. 2.2.1. 
V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Ig1avci Listavci Skupaj 
m3 %do let. pl. m3 %do let. pi. m3 %do let. pl. 
l. Tolmin 59.450 112 57.194 107 116.644 109 
2. Bled 79.808 lOS 7.718 83 87.526 103 
3. Kranj 56.655 97 10.444 47 67.099 83 
4. Ljubljana 66.391 135 28.558 80 94.949 112 
5. Postojna 141.089 117 24.446 92 165.535 112 
6. Kočevje 123.560 115 93.162 100 216.722 108 
7. Novo mesto 65.888 123 85.967 !Ol 151.855 110 
8. Brežice 15.618 149 30.910 94 46.528 107 
9. Celje 28.017 117 19.501 87 47.518 103 
10. Nazarje 41.013 105 14.592 93 56.606 102 
Il. Sl. Gradec 96.208 105 12.364 107 108.572 106 
12. Maribor 97.763 104 51.768 104 149.621 104 
13. M. Sobota 5.693 98 26.565 114 32.258 110 
Radgona 1.534 81 5.816 108 7.350 101 
14. Kras 7.833 167 4,661 120 12.494 140 
SKUPAJ l.-14. 886.520 112 473.656 97 1,360.176 106 
• Gozdovi pri 
drugih OZD 42.000 102 38.000 103 80.000 103 
VSE SKUPAJ 928.520 112 511.656 97 1.440.176 106 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV TABELA št. 2.2.2. 
V LETU 1987 
Zasebm gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Iglavci L1stavci Skupaj 
m3 % do1et. pl. m"' %do let. pl. m3 %do let. pl. 
l. Tolmin 33.912 146 50.012 84 83.924 102 
2. Bled 54.774 !OO 769 15 55.543 93 
3. Kranj 105.233 150 23.358 95 128.591 136 
4. Ljubljana 162.425 123 66.402 76 228.827 104 
S. Postojna 68.439 112 9.460 79 77.899 107 
6. Kočevje 40.987 105 10.823 66 51.810 93 
7. Novomesto 15.087 135 44.671 82 59.758 91 
8. Brežice 4.140 115 34.925 76 39.065 79 
9. Celje 44.212 99 65.532 98 109.744 99 
lO. Nazarje 66.048 79 2.233 70 68.281 79 
11. Sl. Gradec 110.486 97 2.957 53 113.443 95 
12. Maribor 66.252 90 26.020 77 92.272 86 
13. M. Sobota 4.281 74 1.683 70 5.964 73 
Radgona 213 53 2.885 90 3.098 86 
14. Kras 8.392 113 19.213 89 27.605 96 
SKUPAJ l.-14. 784.881 108 360.943 82 l,l45.824 98 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 784.881 108 360.943 82 1,145.824 98 
341 
w 
~ 
C\.) 
l. Tolmin 
2. Bled 
3. Kranj 
4. Ljubljana 
5. Postojna 
6. Kočevje 
7. Novo mesto 
8. Brežice 
9. Celje 
10. Nazarje 
Il. Slov. Gradec 
12. Maribor 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras 
SKUPAJ 1.-14. 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 
!glav ci 
59.450 
79.808 
56.655 
66.391 
141.089 
123.560 
65.882 
15.618 
28.017 
41.013 
96.208 
97.763 
5.693 
1.534 
7.833 
886.520 
42.000 
928.520 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNlli SORTIMENTOV V LETU 19B7 TABELA št. 2.1. 
m3 
DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI VSI GOZDOVI 
Listavci Skupaj Iglavci Lista v ci Skupaj lg1avci Listavci Skupaj 
57.194 116.644 33.912 50.012 83.924 93.362 107.206 200.568 
7.718 87.526 54.774 769 55.543 134.582 8.487 143.069 
10.444 67.099 105.233 23.358 128.591 161.888 33.802 195.690 
28.558 94.949 162 425 66.402 228.827 228.816 94.960 323.776 
24.446 165.535 68.439 9.460 77.899 209.528 33.906 243.434 
93.162 216.722 40.987 10.823 51.810 164.547 103.985 268.532 
85.967 150.855 15.087 44 .671 59.758 80.975 130.638 211.613 
30.910 46.528 4.140 34.925 39.065 19.758 65.835 85.593 
19.501 47.518 44.212 65.532 109.744 72.229 85.033 157.262 
14.592 55.605 66.048 2.233 68.281 107.061 16.825 123.886 
12.364 108.572 110.486 2.957 113.443 206.694 15.321 222.015 
51.758 149.521 66.252 26.020 92.272 164.015 77.778 241.793 
26.565 32.258 4.281 1.683 5.964 9.974 28.248 38.222 
5.816 7.350 213 2.tmo 3.098 1.747 8.701 10.448 
4.661 12.494 8.392 19.213 27.605 16.225 23.874 40.099 
473.656 1,360.176 784.88! 360.943 1,145.824 1.671.401 834.599 2,506.000 
38.000 80.000 - - 42.000 38.000 80.000 
511.656 1.440.176 784.881 360.943 l. 145.824 1,713.401 872.599 2,586.000 
BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNTii LESNlli SORTIMENTOV TABELA št. 2.2.3. 
V LETU 1987 
Vsi gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Iglavci Lista v ci Skupaj 
m3 %do let. pl. m3 %do let. pl. m3 %do let pl. 
1. Tolmin 93.362 122 107.206 95 200.568 l06 
2. Bled 134.582 103 8.487 59 143.069 99 
3. Kranj 161.888 126 33.802 72 195.690 112 
4. Ljubljana 228.816 126 94.960 77 323.776 106 
5. Postojna 209.528 115 33.906 88 243.434 lll 
6. Kočevje 164.547 112 103.985 95 268.532 105 
7. Novo mesto 80.975 125 130.638 93 211.613 103 
8. Brežice 19.758 140 65.835 84 85.593 92 
9. Celje 72.229 106 85.033 95 157.262 100 
10. Nazarje 107.061 87 16.825 89 123.886 88 
Il. Sl. Gradec 206.694 101 15.321 89 222.015 100 
12. Maribor 164.015 98 77.778 93 241.793 96 
13. M Sobota 9.974 86 28.248 109 38.222 102 
Radgona 1.747 76 8.701 101 10.448 96 
14. Kras 16.225 131 23.874 94 40.099 106 
SKUPAJ l.-14. 1.671.401 IlO 834.599 90 2,506.000 102 
Gozdovi pri 
drugih OZD 42.000 102 38.000 103 80.000 103 
VSE SKUPAJ 1,713.401 110 872.599 90 2,586.000 102 
BILANCA LESA V LETU 1987 'TABELA št. 3 
PORABA POKRl:!JE PORABE LESA V LETU 1987 
VRSTA PORABE LESA LESA V SR SLOVENIJA DRUGE 
LETU Gozdni Lesm Sku pa) REPUBLIKE uvoz 
1987 sortirnenli ostanki 
O:XJm~ ooom• % 000m3 % OOOm~ % OOOm~ % OOOm~ % 
1 LES ZA MEHANSKO PREDELA VO !.572 1.400 89 1.400 89 154 10 IB 
- 1glavci 1.085 1.075 99 1.075 99 10 1 
- listavci 487 325 67 325 67 144 29 IB 
!L LES ZA CELULOZO IN PLoštE 
TER TEHN. LES ZA DRUGE NAMENE l.780 936 52 283 16 1219 68 358 21 193 Il 
- 1glavci 1.164 638 55 262 22 900 Tl 89 8 175 15 
- listavc1 616 298 48 2) 4 319 52 279 45 18 3 
l. LES ZA CELULOZO 871 404 46 92 Il 496 57 182 21 193 22 
- iglavCJ 666 349 52 92 14 441 66 50 8 175 ?.6 
- hstavc1 205 55 27 55 27 132 64 18 9 
2. LES ZA PLOSčE 595 218 37 191 32 409 69 186 31 
- iglavci 253 44 18 170 67 214 85 39 15 
- hstava 342 174 51 21 6 195 57 147 ~3 
3. TEHNICNJ LES ZA DRUGE ~NE 314 314 100 314 100 
- IglavcJ 245 245 100 245 100 
- hstavci 69 69 ]00 69 100 
111. DRVA-listavci 250 250 100 250 100 
VSE SKUPAJ(! +li.+ liJ.) 3.602 2.585 72 283 8 2.869 80 522 14 211 6 
- 1g!avci 2.249 1.713 76 262 12 1.975 88 99 4 175 8 
- lisiaVCI 1.353 873 64 21 2 894 66 423 3! 36 3 
343 
OBNOVA GOZDOV V LETU 1987 TABEL.A št. 4 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Družberu gozdov1 Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
ha %do let. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. 
l. Tolmin 233 147 161 90 394 117 
2. Bled 88 107 169 94 257 98 
3. Kranj 99 73 399 108 498 99 
4. Ljubljana 166 100 451 102 617 102 
S. Postojna 458 lOS 594 127 1.052 116 
6. Kočevje 277 132 97 170 374 140 
7. Novo mesto 160 77 132 61 292 69 
8. Brežice 34 48 61 73 95 62 
9. Celje 55 72 136 76 191 75 
10. Nazarje 107 88 147 101 254 95 
lJ. Sl. Gradec 148 99 183 85 331 91 
12. Maribor . 233 110 277 98 510 103 
13. M. Sobota 79 110 27 270 106 129 
Radgona 41 102 37 128 78 113 
14. Kras 78 159 114 78 192 98 
SKUPAJ L-14. 2.256 103 2.985 100 5.241 101 
Gozdovi pri 
drugih OZD 105 46 105 46 
VSE SKUPAJ 2.361 98 2.985 100 5.346 99 
NEGA GOZDOV V LETU 1987 TABELA št. S 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Družbeni gozdovt Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
ha % do1et. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. 
L Tolmin 899 104 502 89 1.401 98 
2. Bled 512 65 325 52 837 59 
3. Kran} 701 106 1.175 lOS 1.876 105 
4. Ljubljana 1.108 !OO 2.} 13 102 3.221 101 
5. Postojna 1.533 95 1.499 96 3.032 96 
6. Kočevje 1.168 112 283 81 1.451 104 
7. Novo mesto 1.757 88 971 77 2.728 84 
8. Brežice 448 56 483 112 931 75 
9. Celje 693 102 1.382 110 2.075 107 
10. Nazarje 450 86 367 74 817 80 
11. Sl. Gradec 1.123 106 1.130 108 2.253 107 
12. Maribor 1.352 107 1.203 106 2.555 107 
13. M. Sobota 474 146 106 96 580 133 
Radgona 210 95 53 85 263 93 
14. Kras 19 76 95 71 114 72 
SKUPAJ L-14. 12.447 96 1 }.687 96 24.134 96 
Gozdovi pri 
drugih OZD 430 66 430 66 
VSE SKUPAJ 12.877 95 11.687 96 24.564 95 
344 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE TABELA št. 6. l. l. 
TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Dtrektna premena lndirektna premena Meliorac1je skupaj 
ha %do let. pl. ha %do let. pl. ha %do let. pl. 
l. Tolmin 12 213 1.065 225 l.l25 
2. Bled 
3. Kranj JO 77 5 15 115 
4. Ljubljana 5 100 s lO O 
5. Postojna 21 124 l3 260 34 155 
6. Kočevje 95 59 92 146 187 84 
7. Novo mesto 22 116 ll 42 33 73 
8. Brež1ce 16 89 16 53 
9. Celje 28 80 26 162 54 106 
10. Nazarje 3 lO O 3 100 
Il. Sl. Gradec 
12. Maribor 19 50 7 28 26 41 
13. M Sobota 8 100 52 lO O 60 100 
Radgona 3 30 3 12 
14. Kras 6 100 358 102 364 102 
SKUPAJ 1.-14. 248 74 777 132 1.025 lil 
Cozdovipn 
drugih OZD 6 20 6 lO 
VSE SKUPAJ 254 70 777 126 1.031 lOS 
MELIORAClJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
TER VZDRŽEVANJE NASADOV V LETU 1987 
TABELA št. 6.1.2. 
Zasebni gozdov! 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Direktna preme na Indirektna premena Mehoracije skupaj 
ha %do let. pl. ha %do let. pi. ha %do let. pi. 
l. Tolmin 17 94 154 74 171 76 
2. Bled 2 200 2 200 
3. Kranj 40 105 68 83 108 90 
4. Ljubljana 28 72 6 100 34 76 
5. Postojna 23 85 57 70 80 73 
6. Kočevje 35 70 26 47 61 58 
7. Novomesto 33 49 68 49 lOJ 49 
8. Brežice 58 57 56 59 114 58 
9. Celje 42 98 37 57 79 73 
10. Nazarje 4 200 4 200 
Il. Sl. Gradec 
12. Maribor Il 44 33 82 44 68 
13. M. Sobota 21 105 21 105 
Radgona 3 60 3 25 
14. Kras 19 106 216 144 235 140 
SKUPAJ 1.-14. 336 74 721 78 1.057 76 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 336 74 721 78 1.057 76 
345 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 
TABELA št. 6.1.3. 
Vsi gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Direktna premena Indirektna prem ena Melioracija skupaj 
ha %do let. pl. ha %do let. pi. ha %do let. pl. 
1. Tolmin 29 161 367 162 396 162 
2. Bled 2 \OO 2 33 
3. Kranj 50 98 13 89 123 92 
4. Ljubljana 33 75 6 100 39 78 
S. Postojna 44 100 70 80 114 87 
6. Kočevje 130 62 118 100 248 76 
7. Novo mesto 55 63 79 48 134 53 
8. Brežice 74 62 56 62 130 58 
9. Celje 70 90 63 78 133 84 
10. Nazarje 7 140 7 140 
li . Sl. Gradec 
12. Maribor 30 48 40 62 70 55 
13. M. Sobota 29 104 52 100 81 101 
Radgona 6 40 6 16 
14. Kras 26 104 574 115 599 114 
SKUPAJ 1.-14. 584 74 1.498 49 2.082 90 
Gozdovi pri 
drugih OZD 6 20 6 10 
VSE SKUPAJ 590 72 1.498 97 2.088 88 
MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE 
TER VZDRžEVANJE NASADOV V LETU 1987 
TABELA št. 6.2. 
Družbem gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje 
nasadov nasadov nasadov 
ha %do ha %do ha %do ha o/odo ha %do ha %do 
let.pl. let. pi. let. pi. let.pl. let. pl. 1et.pl. 
l. Tolmin 43 143 152 77 !95 86 
2. Bled 6 120 6 120 
3. Kranj 155 !Ol 349 95 504 97 
4. Ljubljana 59 98 264 99 323 99 
5. Postojna 84 49 92 29 176 36 
6. Kočevje 296 49 102 102 398 56 
7. Novo mesto 253 294 558 183 811 207 
8. Brežice 139 116 607 87 746 91 
9. Celje 192 55 201 72 393 62 
10. Nazarje 17 100 31 82 48 87 
Il. Sl. Gradec 5 56 16 89 5 56 16 89 
12. Manbor s 56 225 80 160 49 5 56 385 63 
13. M. Sobota 30 lO O 70 99 lO O 99 
Radgona 90 lO O 19 90 109 98 
14. Kras 25 100 145 85 170 87 
SKUPAJ 1.-14. 5 42 1.608 80 s 23 2.772 87 lO 29 4.380 84 
Gozdovi pri 
drugih OZD 100 50 33 1 100 50 33 
VSE SKUPAJ 6 46 1.658 76 5 23 2.772 87 11 31 4.430 83 
346 
NOVOGRADN]A IN REKONSTRUKCIJA GOZDNnl CEST TABELA št. 7. L 
V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Novogradnja Rekonstrukcija Skupaj 
km %do let. pl. km %doletpl. km %do let. pi. 
l. Tolmin 7,1 101 7,1 79 
2. Bled 10,8 67 10,8 67 
3. Kranj 6,7 60 6,7 60 
4. Ljubljana 4,9 43 4,9 37 
5. Postojna 5,6 112 5,6 112 
6. Kočevje 12, l 121 1.2 13,3 113 
7. Novo mesto 7,4 92 4,2 210 11,6 116 
8. Brežice 1,0 14 2,8 3,8 54 
9. Celje 2,8 25 3,7 185 6,5 50 
10. Nazarje 5,9 lOS 5,9 105 
11. Sl. Gradec 7,3 73 9,8 245 17,1 122 
12. Maribor 6,9 230 1,7 24 8,6 84 
13. M. Sobota 1,0 167 1,0 167 
Radgona l. O 1,0 
14. Kras 2,0 2,0 
SKUPAJ l.-14. 78,5 75 27.4 141 105,9 85 
Gozdovi pri 
drugih OZD 3,0 300 7,0 233 10,0 250 
VSE SKUPAJ 81.5 TI 34,4 154 115,9 90 
NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA GOZDNlli CEST TABELA št. 7.2. 
V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
REALTZACIJA V LETU 1987 
Novogradnja Rekonslrukc~ja Skupaj 
km %do let. pi. km %do let. p1. km %do let. pi. 
l. Tolmm 8,1 90 8,1 90 
2. Bled 6,8 85 6,8 85 
3. Kranj 12,3 85 1,0 13,3 92 
4. Ljubljana 20,6 81 20,6 75 
5. Postojna 5,6 112 5,6 112 
6. Kočevje 4,0 40 4,0 40 
7. Novo mesto 4,6 77 3,2 80 7,8 78 
8. Brežice 4,2 84 0.1 4,3 86 
9. Celje 3,5 39 5,8 116 9.3 66 
lO. Nazarje 5,4 159 1.2 37 6,6 100 
ll. Sl. Gradec 4.4 55 3,5 175 7,9 79 
12. Maribor 1,9 190 6,3 1260 8,2 547 
13. M. Sobota 
Radgona 0,8 0,8 
14. Kras 6,2 310 3,0 9.2 460 
SKUPAJ l.-14. 87,6 82 24,9 148 112,5 91 
GozdoVlpn 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 87,6 82 24,9 148 112,5 9i 
347 
NOVOGRADNJA IN' REKONSTRUKCIJA GOZDNlli CEST TABELA št. 7.3. 
V LETU 1987 
Vsi gozdovi 
REALIZACIJA V LETU 1987 
Novogradnja Rekonstrukcija Skupaj 
km %do let. pi. lan % do let. pl. km o/oC:.olet. pi. 
l. To1mm 16,2 95 15,2 84 
2. Bled 17,6 73 17,6 73 
3. Kranj 19,0 74 1,0 20,0 78 
4. Ljubljana 25,5 69 25.5 63 
5. Postojna 11.2 112 11,2 112 
6. Kočevje 16,1 80 l.2 17,3 86 
7. Novo mesto 12,0 86 7,4 123 19.4 97 
8. Brežice 5,2 43 2,9 8,1 o'l 
9. Celje 6,3 31 9,5 133 15,8 59 
10. Nazarje 11 ,3 126 1,2 37 12,5 102 
ll. Sl. Gradec 11.7 65 13,3 222 25,0 104 
12. Maribor 8,8 220 8,0 104 16,8 l44 
13. M. Sobota 1,0 14.3 1,0 143 
Radgona 1,8 1,8 
l4. Kras 6,2 310 S,O 11 ,2 560 
SKUPAJ 1.-14. 166, 1 78 52,3 144 218,4 88 
Gozdovi pri 
drugih OZD 3,0 300 7,0 233 10,0 250 
VSE SKUPAJ 169,1 80 59,3 151 228,4 91 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE TABELA št. 8.1 . 
V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
v 000 din 
Obnova, Odkazovanje, Melioracije (',())enje, var- Gradnja Vsa ;;laganja 
nega in urejanje in gozdov in stvo in ure}arlje gozdnih v gozdove 
varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj ( 4 + 5) 
gozdov sred. zaGBR o+ 2 + 3) 
l 2 3 4 5 6 
l. Tolmin 459.076 188.766 93.547 741.389 235.102 976.491 
2. Bled 283.388 175.013 458.401 416.908 875.309 
3. Kranj 310.270 144.524 52.211 507.005 139.253 646.258 
4. Ljubljana 557.768 223.936 22.208 803.912 157.674 961.586 
5. Postojna 676.131 140.637 52.092 863.860 212.525 1.08!.385 
6. Kočevje 486.986 538.047 173.674 1.198.707 304.645 1.503.352 
7. Novo mesto 688.565 270.601 125.884 1.08.3.050 279.988 1.365.038 
8. Brežice 94.283 64.090 86.173 244.546 50.730 295.276 
9. Celje 208.174 58.828 95 741 362.743 132.735 495.478 
lO. Nazarje 246.717 132.537 11.690 390.944 137.669 528.613 
11. Sl. Gradec 471.420 309.227 780.647 33l.ll8 1.!11.765 
12. Maribor 593.065 355.123 86.783 1.034.971 217.000 1.251.971 
13. Murska Sobota 224.110 26.103 41.838 292.051 9.682 301.733 
Radgona 47.102 14.549 16.500 78.151 9.013 87.164 
14. Kras 114.979 24.885 107.671 247.535 11.000 258.535 
SKUPAJ l.- 14. 5.462.034 2.666.866 966.012 9.094.912 2.645.042 11.739.954 
GozdOVI pri 
drugih OZD 183.000 75.000 21.200 279.200 80.000 359.200 
VSE SKUPAJ 5.645.034 2.741.866 987.212 9.374.112 2. 725.042 12.099.154 
348 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE TABELA št. 8.2. 
V LETU 1987 
Zasebni gozdovi 
v 000 dm 
Obnova. Odkazovanje, Melioracije Gojenje, var- Gradnja Vsa vlago.nja 
nega in urejanje in gozdov in stvo rr_ urejanje gozdnih v gozdove 
varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj(4 + 5) 
gozdov sred. zaGBR (l + 2 + 3) 
1 2 3 4 5 6 
l. Tolmin 259.069 110.871 104.348 474.288 338.812 813.100 
2. Bled 182.323 136.121 3.660 322.104 218.314 540.418 
3. Kranj 557.142 323.347 125.676 1.006165 330.553 1.336.718 
4. Ljubljana 1.225.211 534.200 88.172 1.847.583 193.001 2.040.584 
5. Postojna 612.676 151.438 73.834 837.948 172.525 1.010.473 
6. Kočevje 137.130 229.547 36.485 403.162 146.341 549.503 
7. Novo mesto 378.541 270.236 255.916 904.693 157.656 1.062.349 
8. Brež1ce 191.284 76.519 248.721 516.524 25.499 542.023 
9. Celje 402.353 225.028 96.430 723.811 173.675 897.486 
JO. Nazarje 209.253 219.216 18.142 446.611 156.984 603.595 
Il. Sl. Gradec 477. 135 386.496 11.002 8'?4.633 136.353 l.Ol0.986 
12. Maribor 475.638 313.215 79.528 868.381 85.800 954.181 
13. Murska Sobota 21.361 13.800 54.104 89.265 89.265 
Radgona 12.829 11.896 16.519 41.244 5.123 46.367 
14. Kras 128.810 212.776 132.562 474.148 105.368 579.516 
SKUPAJl.-14. 5.270.755 3.214.706 1.345.099 9.830.560 2.246.004 12.076.564 
Gozdovi pri 
drugih OZD 
VSE SKUPAJ 5.270.755 3.214.706 1.345.099 9.830.560 2.246.004 12.076.564 
PORABLJENA SREDSTVA ZA VLAGANJA V GOZDOVE 'TABELA št. 8.3. 
V LETU 1987 
Vsi gozdovi 
v 000 din 
Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, var- Gradnja Vsa vlaganja 
nega in urejanje in gozdov m stvo in urejanje gozd.mh v gozdove 
varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4 + 5) 
gozdov sred. zaGBR (1+2+3) 
1 2 3 4 6 6 
l. Tolmin 718.145 299.637 197.895 1.215.677 573.914 1.789.591 
2. Bled 465.711 311.134 3.660 780.505 635.222 1.415.727 
3. Kranj 867.412 467.871 177.887 1.513.170 469.806 1.982.976 
4. Ljubljana 1.782.979 758.136 110.380 2.651.495 350.675 3.002.170 
5. PostoJna 1.288.807 292.075 125.926 1.706.808 385.050 2.091. 858 
6. Kočevje 624.116 767.594 210.159 1.601.869 450.986 2.052. 855 
7. Novo mesto 1.067.106 540.837 381.800 1.989.743 437.644 2.427.387 
8. Brežice 285.567 140.609 334.894 761.070 76.229 837.299 
9. Celje 610.527 283.856 192.171 1.086.564 306.410 1.392.964 
10. Nazarje 455.970 351.753 29.832 837.565 294.653 1' J 23.208 
JI Sl. Gradec 948.555 695.723 11.002 1.655.280 467.471 2. !22.7Sl 
12. Maribor 1.068. 703 668.338 166.3 1! 1.903.362 302.800 2.206.152 
13. Murska Sobota 245.471 39.903 95.942 381.316 9.682 390.998 
Radgona 59.931 26.445 33.019 1:9.395 14.136 133.631 
14. Kras 243.789 237.661 240.233 721.683 1 !6.368 838.051 
SKUPAJ 1.-14. 10.732.789 5.881.572 2.311.111 18.925.472 4.891.046 23.816.518 
Gozdovi pri 
drugih OZD 183.000 75.000 21.200 279.200 BO.OOO 359.200 
VSE SKUPAJ 10.915.789 5.956.572 2.332.311 19.204.672 4.971.046 24.175.718 
349 
w 
(Jl 
o 
VRSTA VLAGANJ 
l. GOJENJE. VARSTVOINUREJANJE 
GOWOV 
l. Obnova. nega in varstvo gozdov 
- Obnova gozdov 
- Nega gozdov 
- Varstvo gozdov 
2. Me!Joracije gozdov in pogozdovanJe 
- Melaoracije gozdov 
• direktna premena 
• indiiek1na preme na 
- PogozdovanJe 
- Vzdrževanje nasadov 
3. Odkazovanje drevja za posek 
4. Urejanje gozdov 
5. Ostala poraba sred. za GBR 
Il. GRADNJA GOZDNIH CEST 
SKUPAJ!.+ li. 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA 
V GOZDOVE PO VRSTAH VLAGANJ IN VIRlli FINANCIRANJA V LETU 1987 
Družbeni gozdovi 
VREDNOSTNI OBSEG VIRI fiNANCIRANJA 
Lastna sredstva Sredstva I:!2Tabmkov lesa Sredstva 
g g. orgamzadJ Območna SlS sow SlS za gozdaistvo 
za gozdarstvo ~slovenija papir• Slovenije 
OOOdm % % 000 din % % OOOdin % % OOOdtn % % OOOdrn % % 
l 2 3 4 5 
9.374.!2a 77 !OO 7.776.254 78 83 132. !33 27 1 702.943 100 8 723.654 96 8 
5.645.034 47 IDO 5.01!.790 50 89 32.888 7 509.596 72 9 90.760 12 
1.492.335 12 100 1.080.595 Il 72 9094 2 1 395.694 56 27 6.952 l 
3.0\7.999 25 100 2.999 900 30 99 18.099 4 1 -
1.134.700 JO 100 931.295 9 82 5.695 1 1 113.902 16 10 83.808 Il 
987.212 8 100 134.681 1 14 4'1970 10 5 193.347 28 19 611.214 Bl 62 
538.966 4 100 56.541 lO 17 862 4 3 111.002 16 21 353.56! 47 66 
330.379 2 100 45.690 14 16.626 4 5 109.516 16 33 158.547 21 48 
208.587 2 100 10.851 5 1.236 1 1.486 1 195.014 26 93 
9.110 100 5.305 58 3.805 1 42 
439 136 4 100 72.835 16 30.108 6 7 78.540 Il 18 257.6!>3 34 59 
1.352 069 11 100 1.330.389 13 98 21.680 
803.467 6 !OO 755.793 B 94 47.671) 10 
586.330 5 100 543 601 6 93 3.601 
2 725.042 23 100 2.201.2!>3 22 Bl 355"868 73 13 27.907 4 1 
12..099.154 100 JOD 9.9Tl.S07 100 82 488.001 !OO 4 702.943 100 6 751.561 100 6 
TABELA št. 9. l. 
Krediti Ostala 
bank sredstva 
OOOdin % % OOOdin % % 
6 7 
- 39.128 37 
- - 39.128 37 7 
74.410 100 3 65.604 63 
74.410 100 1 104.732 100 
w 
(]) 
VRSTA VLAGANJ 
l. GOJENJE, VARSTVO IN UREJANJE 
GOZDOV 
l. Obnova, nega in varstvo gozdov 
- Obnova gozdov 
- Nega gozdov 
- Vars1vo gozdov 
2. Melioracije gozdov 1n pogozdovanje 
- Melioracije gozdov 
• direktna preme na 
• indirektna preme na 
- Pogozdovanje 
- VzclrtevanJe nasadov 
3. Odkazovan)e drevja za posek 
4. Urejanje gozdov 
5. Ostala poraba sred. za GBR 
JI_ GRADNJA GOZDNIH CEST 
SKUPAJ!.+ 11. 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PO.RABLJENlli SREDSTEV ZA VLAGANJA 
V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRIH FINANCIRANJA V LETU 1987 
Zasebni gozdovi 
VREDNOSTNI OBSEG VIRI FINANCIRANJA 
Lastna sredswa Sredstva ~rabnikov lesa Sredstva 
g. g . organizacij Območna SlS SOZD SlS za gozdarsrvo 
za gozdarsiVo •Slovenija papir• Sloven1je 
000 din % % OOOd.m % % OOOdin % % OOOdin % % ODO din % % 
1 2 3 4 5 
9.830.560 Bl 100 7.680.259 87 78 392.967 36 4 497.235 100 5 1.212.504 92 12 
5.270.755 43 100 4.656 413 52 88 145.604 13 3 387.481 78 7 81.257 
1.760.128 14 100 1.280.358 14 73 135.929 12 7 330.922 67 19 12.919 
2.939 061 24 100 2.928.973 33 100 4.012 6.076 J -
571.566 5 100 447.082 5 78 5.663 1 1 50.483 lO 9 68.338 5 12 
l 345.099 li 100 63 173 1 5 223.503 21 16 !09.754 22 8 924.944 70 69 
640.671 5 100 35.374 6 70.176 7 li 73.408 15 li 461713 35 72 
451.233 4 !OO IO.B38 2 S3.706 5 12 58.814 12 13 327.875 25 73 
189.438 1 lOD 24 .536 13 16.470 2 9 14.594 3 8 133.838 10 70 
7.482 100 - - - 7.482 1 100 
696.946 6 100 27.799 4 153.327 14 22 36.346 7 5 455.749 34 65 
1.565.663 13 100 1.478.194 17 94 - - - - 87.469 
1.175.80! 10 100 1.056.967 \2 90 - - - 118.834 9 JO 
473.242 4 100 425.512 s 90 23.860 2 5 - ~ 
2.2.46.004 19 100 1.149.942 !3 51 693.BSB 64 31 - 112.496 B 5 
12.076.564 100 100 8.630.201 100 73 1.086.855 100 9 497.235 100 4 1.325.000 100 li 
TABELA št. 9.2. 
Kredili Ostala 
bank sredsiVa 
OOOdin % % OOOdin % % 
6 7 
- - - 47.595 25 
- - 23.725 12 
- 23.725 12 
- - 23.870 13 
144.222 100 6 145.456 75 
144.222 100 1 193.051 100 
_,_) 
.J) 
:v 
VRSTA VLAGANJ 
l. GOJENJE. VARSTVO IN UREJANJE 
GOZDOV 
1. Obnova, nega in varstvo gozdov 
- Obnova gozdov 
- Nega gozdov 
- Varstvo gozdov 
2. Melioracije gozdov m pogozdovanje 
- Meliorac1je gozdov 
• d1re\.."tna premena 
• ind1rektna preme na 
- Pogozdovanje 
- Vzdrževanje nasadov 
3. Octkazovan)e dre•1a za posek 
4. UrejanJe gozdov 
5. Os\Ria poTa ba sred za GBR 
IL GRADNJA GOZDNIH CEST 
SKUPAJ l.+ 11 
VREDNOSTNI OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH SREDSTEV ZA VLAGANJA 
V GOZDOVE PO VRST AH VLAGANJ IN VIRlli FINANCIRANJA V LETU 1987 
Vsi gozdovi 
VREDNOSTNI OBSEG VIRI FINANCIRANJA 
Lastna sredstva Sredstva 122rabmkov lesa Sredstva 
g g orgamzacJJ ObmocnaSIS SOZD SlS za gozdarstvo 
za gozdarstvo •Slovemja pap1r• Slovem]e 
000 dm % % OOOdm % % OOOdin % % OOOdm % % OOOdin % % 
3 q 5 
19204.672 79 100 15.456.513 82 80 525 100 33 3 1.200.178 100 6 1.936.158 93 10 
\0 915 789 45 100 9.668 203 51 88 178.492 Il 2 897.077 75 8 112.011 8 2 
3.252.463 13 100 2.360.953 13 73 145.023 9 4 126.616 61 22 19.871 1 l 
5.957.060 25 lOD 5.928.873 31 lOD 22.111 1 6.076 -
\.706.266 7 IDO 1 378.377 1 Bl 11.358 1 1 164.385 14 9 152.146 
2 332.311 10 100 197.854 1 8 271473 17 12 303.101 25 13 1536.158 74 66 
1.179.63'1 5 100 9!915 8 88.038 s 7 184.410 15 16 815.274 39 69 
781.612 3 100 56.528 1 70.332 4 9 168.330 14 22 486422 23 62 
398.025 2 100 J5 387 9 17.706 ! 4 IR ORO 1 4 328.852 16 83 
16.592 100 5305 32 - 3.805 23 7.482 l 45 
!.136.082 5 100 100.534 9 183.435 12 16 114.886 10 JO 713.402 34 63 
2.917.732 12 lOD 2.808.583 IS 96 - 109.149 s 
1.979.268 8 100 1.812.760 10 92 47.674 3 2 - 118.834 
1.059.572 4 lOD 969. 113 5 91 27.461 2 3 - -
4 971.046 21 100 3.351.195 IB 68 I.D49.756 67 21 - 140.403 7 3 
24175718 100 lOD \8.807.708 JOD 78 \ .574.856 lO O 6 1.200.178 \OO s 2.076.561 100 9 
TABELA št. 9.3. 
Kred !IJ OstalO! 
bank sredstv:;~ 
OOOdm % % OOOdm % % 
6 7 
- 86.723 29 
- - 23.725 
23.725 8 2 
62.998 21 6 
218.632 !OO 4 211.060 71 4 
2\8.632 !OO 1 297.783 100 
--
PORABLJENA SREDSTVA ZA VZDRžEVANJE GOZDNIH CEST 
V LETU 1987 
TABELA št. lO 
000 din 
DRU2BENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI 
Redno ln vest. Skupaj H.edno lnvesL S~paj 
l. Tolmin 104.295 8.333 \12 628 73 983 10.577 84.560 
2. Bled 40.339 24.040 64.379 17.196 21.900 39.096 
3. Kranj 54.782 54 782 53.420 53.420 
4. LJUbljana 37.242 43.036 80278 2.4 .264 24.254 
5. Poslo)na 464.795 464.795 464.796 464.796 
6. Ko<":evje 268.409 268 409 32.426 32.426 
7. Novom. 287.347 287347 86.888 86.888 
8. Brežice 31.979 35.154 67.133 21.507 21. 507 
9 Celje 84.090 23.819 107.909 113. 239 26.528 139.767 
lO. Nazarje 93.659 22.384 116.043 138.1 27 24 174 162.301 
11. Sl_ Gradec 287.587 102.725 390.312 262.269 146 526 408.795 
12.. Maribor 595.831 595.831 227.829 :m.szs 
13. M S:lhota 40.608 40.608 4.676. 4.676 
Radgona 9.013 9.013 6.123 6.123 
14. Kras 8.572 8.572 30.881 30881 
SKUPAJ l.-14. 2408.548 259.491 2.668.039 1.533.360 2.53.959 1.787.319 
Gozdovi pri 
drugih OZD 20.000 20.000 
VSE SKUPAJ 2.428.548 259491 2.688.039 1.533.360 253.959 1.787.3!9 
GRADNJA GOZDNIH VLAK V LETU 1987 
DRUŽBENI GOZDOVI ZASEBNI GOZDOVI 
Zgrajeno Vložena Zgrajeno Vložena 
km sredstva km sredstva 
OOOdin OOOdin 
l. Tolmin 33,1 93.821 49,0 168.897 
2. Bled 27,0 81.851 24,0 72.292 
·3. Kranj 19,5 227.032 94,7 299.960 
4. Ljubljana 45,3 112.130 129,6 239.523 
5. Postojna 206.8 978.795 157,9 747.349 
6. Kočevje 125.0 464.589 39,3 207.410 
7. Novom. 58,3 103.185 13.8 10.976 
8. Brežice 24,9 37.294 26,2 39.914 
9. Celje 6,8 43.488 28,3 76.843 
lO. Nazarje 25,4 63.661 38,4 64 ,358 
11. Sl. Gradec 7,9 29.015 37,7 62,340 
12. Maribor 47,9 151.758 48.2 47.683 
13. M Sobota 
Radgona 0.2 1.000 
14. Kras 1,0 1.640 13,7 19.142 
SKUPAJ l.-14. 628,9 2.388. )59 700,0 2.057.687 
Gozdovi pri 
dmgihOZD 10,0 30.000 
VSE SKUPAJ 638,9 2.418.159 700,0 2.057.687 
SKLEP 
VSI GOZDOVI 
Redno !nvesr SkupaJ 
178.278 18910 197.188 
57.535 45.940 103.475 
108.202 108.202 
37.242 67.290 104.532 
429.591 929.591 
300.835 300.835 
374.235 374.235 
53.486 35.154 88.640 
197.329 50.347 247.676 
231.786 46.558 278.344 
549.856 249.251 799.107 
823.660 823.660 
45.284 45.284 
'15.136 15.136 
39.453 39.453 
3.941 .908 513.450 4.455.358 
20.000 20.000 
3.961.908 513.450 4.475.358 
TABELA št. 11 
VS1GOZDOVI 
Zgrajeno Vložena 
km sredstva 
82, l 
51,0 
il4,2 
174,9 
364,7 
164,3 
72,1 
50,1 
35,1 
63,8 
45,6 
96,1 
0,2 
14.7 
1.328.9 
10,0 
1.338,9 
OOOdin 
262.718 
154.143 
526.992 
351.653 
1.726.144 
671.999 
114,161 
77.208 
120.331 
127.919 
91.355 
199.441 
1.000 
29.782 
4.445.846 
30.000 
4.475.846 
o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofmanciranje melioracij gozdov in 
pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami za leto 1988'* 
I. 
V skladu s finančnim načrtom Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 bo v tem 
letu porabljeno za melioracije gozdov in pogozdovanje 4.103.545.000 din in za odpiranje 
gozdov z gozdnimi cestami 206.900.000 din. 
II. 
Sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanja v znesku 4.103.545.000 din se s tem 
sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2. osnov 
353 
in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove 
-in ob upoštevanju, da znaša strošek za delovni dan. upoštevajoč pri tem 8-urni delovni 
dan, za dela pri melioracijah gozdov in pogozdovanjih do 90.000 din. 
III. 
Sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v znesku 206.900.000 din se s tem 
sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji navedenimi v točki B 1.2. osnov 
in meril za dodeljevanje sredstev Skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove. 
IV. 
V skladu z določiti v II. in III. točki tega sklepa se posameznim udeležencem razpisa 
za me1ioracije gozdov in pogozdovanja in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 
1988 dodelijo sredstva do naslednjih zneskov: 
Udeleženci razpisa 
l. SGG Tolmin 
2. GGBled 
3. GGKranj 
4. GG Ljubljana 
S. GG Postojna 
6. GG Kočevje 
7. GG Novo mesto 
8. GG Brežice 
9. GGCelje 
1 O. GG Nazarje 
Il. LESNA Slovenj Gradec 
12. GG Maribor 
13. GLG Murska Sobota 
14. ZPMK Sežana 
IS. KK Radgona 
16. SNEŽNIK Kočevska Reka 
17. M- Lj. mlek. TOZD Posestva 
SKUPAJ 
Sredstva za melioracijo gozdov 
in pogozdovanje 
drn 
555.689.000 
13.831.000 
256.691.000 
25 l. 402.000 
227.961.000 
316.084.000 
339.271.000 
636.235.000 
259.132.000 
32.951.000 
22.781.000 
259.131.000 
237.436.000 
630.540.000 
45.200.000 
13.560.000 
5.650.000 
4.103.545.000 
Sredstva za odpiranje gozdov 
z gozdnimi cestami 
din 
22.531.000 
6.331.000 
13.221.000 
24.766.000 
8.193.000 
12.104.000 
17.690.000 
13.221.000 
9.869.000 
6.400.000 
6.145.000 
17.318.000 
31.304.000 
18.807.000 
206.900.000 
V zneskih sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanje sta všteta tudi zneska: 
a) pri GG Postojna 5.035.000 din za semensko plantažo omorike v Počivalniku in 
b) pri GLG Murska Sobota 11.300.000 din za semensko plantažo ozkolistnega jesena v 
ko. Gančani. 
V znesku sredstev za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami je pri GLG Murska Sobota 
vštet tudi znesek 20.690.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki jih je potrebno zgraditi zaradi 
naravnih nesreč. 
V. 
Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci razpisa in Skupnostjo 
za gozdarstvo Slovenije se v skladu z osnovami in merili za dodeljevanje sredstev uredijo 
s posebnimi pogodbami. 
VI. 
Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja odbor za planiranje in razvoj družbeno-eko-
nomskih odnosov Skupnosti za gozdarstvo Slovenije. 
PREDSEDNIK SKUPŠČINE 
Dušan Novak, dipl. inž. 
• Sklep je bil sprejet na 19. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije, dne 22. junija 1988. 
354 
--
SKLEP 
o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena 
na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1988 * 
'. I. ' 
Za varovalne in lesnoproizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospodar~ 
skem območju se dodeli Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana 436.180.000 
din in sicer za: 
l. Varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 
2. Gradnjo in vzdrževanje protipožarnih presek 
3. Obnovo gozdov na pogoriščih 
4. Odkazilo 
II. 
26.206.960 din 
138.300.700 din 
59.827.860 din 
211.844.490 din 
Za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju se dodeli Zavodu 
243. 820.000 din. 
III. 
Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točki I. in II. v letu 1988 Skupnost za 
gozdarstvo Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana, 
znaša 680.000.000 din. 
PREDSEDNJK SKUPŠČINE 
Dušan Novak, dipl. inž . 
.. Sklep je bil sprejet na 19. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Sioveruje, dne 22. junija 1988. 
OBRAZLOŽITEV 
Na podlagi in v skladu z določili 4. in 5. alinee 20. člena zakona o gozdovih je Zavod 
za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana poslal Skupnosti za gozdarstvo Slovenije 
zahtevek za zagotovitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti . posebnega družbenega 
pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1988 za naslednja dela: 
A) Za varovalne in lesno-proizvodno manj pomembne gozdove: 
l. Pri varstvu gozdov pred boleznimi in škodljiv ci bo opravljenih l. 784 ur dela. 
2. Zgrajenih bo 12,95lan protipožarnih presek; vzdrževalna dela pa bodo potekala na 
83,85 km takih presek. 
3. Obnovljeno bo 128,80 ha pogorišč in sicer s setvijo 122.50 ha in s sadnjo 6,30 ha. 
4. Odkazano bo 43.700 m3 gozdnega drevja. 
B) Za urejanje gozdov v gozdnogospodarskih enotah Goriško. Vrhe in Vremščica, v 
katerih bodo v letošnjem letu potekala zaključna dela, bo opravljeno 16.000 ur dela; 
vkalkulirana pa so tudi sredstva za nabavo opreme in tehničnega materiala. 
Zahtevek je obravnavala strokovna komisija za dejavnosti posebnega družbenega 
pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju na 6. seji dne 12.5. 1988 in se z njim 
strinjala. 
Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena 
na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1988 je skupaj s povračilom o zahtevku 
Zavoda obravnaval tudi odbor za planiranje in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov na 
seji dne 2. 6. 1988. S sklepom se je strinjal in ga posreduje v sprejem skupščini skupnosti 
za gozdarstvo Slovenije. 
TAJNIK 
SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO 
Janez Trošt. dipl. inž. 
355 
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 19. 
zasedanju dne 22. jumja 1988 obravnavala zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 
1987 in o tem sprejela naslednji 
SKLEP 
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije sprejema zaključni 
raČW1 skupnosti za gozdarstvo za leto 1987 s tem, da ugotovljeni presežek prihodkov v 
znesku 93.354.806,35 din prenese v naslednje leto kot presežek prihodkov iz leta 1987 za 
vlaganja v gozdnobiološko reprodukcijo. 
Revalorizacijske prihodke v znesku 23.020.855 din pa razporedi: 
- do višine kontrole revalorizacije v znesku 5.873.838 din v poslovni sklad skupnosti za 
gozdarstvo, 
- razlika v znesku 17. 14 7. O l7 din pa ostane kot revalorizacijska rezerva. 
STALIŠČA IN ODMEVI 
PREDSEDNIK SKUPŠČINE 
SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO 
Dušan Novak, dipl. inž. 
Estetska funkcija gozda in primer Damijana 
Ograjenška 
Lani jeseni sta Biotehniška fakulteta vtozd 
za gozdarstvo in Splošno združenje gozdno-
gospodarskih organizacij Slovenije organizl-
rala republiški seminar z naslovom: O lepoti 
drevesa in gozda. Ker sem začasno zaposlen 
na inštitutu, kjer sicer dela kar nekaj gozdar-
jev, a je na žalost, morda tudi po lastni 
laivdi, od dogajanja v gozdarstvu precej 
odmaknjen, sem zanj tzvedel prepozno in 
sem se moral tedaj zadovoljiti le z zelo 
pohvalnimi besedami kolegov, ki so se ga 
udeležili. 
Letos spomladi je vtozd za gozdarstvo 
izdala lepo opremljen zbornik z naslovom 
Estetska funkcija gozda, ki prinaša predava-
nja iz omenjenega seminarja. 
V skromm nakladi (250 izvodov) zbormk 
po mojem mnenju ne bo doživel tolikšne 
pozornosti, kot bi jo s svojo vsebino gotovo 
zaslužil. Precej izvodov takšnih zbornikov 
potuje na gozdna gospodarstva, kjer pa je 
velika nevarnost, da obležijo na pisalnih 
mizah preobremenjenih šefov ali na polici 
interne knjižnice, ne da bi vsi morebitni 
interesenti za izid sploh izvedel1. Prav tako 
je velika škoda, da tega in podobnih zbor-
nikov skoraj ni moč najti v naših knjigarnah, 
356 
kjer bi ge. kupili ali prelistali lahko tudi 
negozdarji. V tem pogledu so nekatere 
druge stroke (na primer sociologi, z godovi-
narji, slavisti, geografi) v preceJŠnJi predno-
sti, ker zborniki njihovih seminarjev doživ-
ljajo veliko večjo publiciteta. 
Vroče avgustovske nedelje sem zbornik 
prebral skoraj na dušek. PresenetLla in obe-
nem razveselila me je široka razgledanost, 
ki veje 12 prispevkov, tudi in morda še bolj 
iz tistih, ki so jih podpisali gozdarji. 
Ob prebiranju enega izmed člankov so 
me posamezne misli in citati spomnili na 
precej sorodno razmišljanje, ki sem ga v 
rokopisu bral pred leti. Naslovljeno je bilo: 
Narava kot možnost nekega spoznanja. Nje-
gov avtor, takratni absolvent gozdarstva 
Damijan Ograjenšek, ga je naplS:~I kot se-
stavni del diplomske naloge. Raznušljanje 
je bilo za gozdarja dokaj nenavadno in več 
kot očitno je bilo, da znanje, ki iz njega veje, 
ni bilo pridobljeno na gozdarskl fakulteti. 
Damijan se mu je v končni obliki diplomske 
naloge moral odpovedati. Odklonitev ga je 
precej pnzadela, saj je v njem obdelal 
področje, zaradi katerega se je odločil za 
gozdarstvo. Esej mi je takrat podaril, zato 
sem ga imel zdaj, hkrati z zbormkom priliko 
ponovno prebrati. 
Mislim, da bi, čeprav napisan že leta 
1981, lahko enakopravno tekmoval s pri-
spevki iz leta 1987. Z drugimi besedami 
povedano, Damijan je z njim prehitel čas in 
morda je bil tudi to vzrok za nerazumevanje 
njegovega prispevka. 
Kasneje je, po nekaJ neuspelih poskusih 
v operativi, gozdarstvu dokončno obrnil 
hrbet in se vpisal na filozofijo . Takrat se mi 
je ta odločitev zdela edino pravilna, kajti 
prepričan sem bil, da je svet njegovih 
razmišljanj preveč oddaljen od . gozarstva, 
obremenjenega s praktičnimi problemi in 
golim preživetjem. 
Pripis k razmišljanju Igorja 
Dakskoblerja 
Na različnih naših strokovnih seminarjih 
je često slišati zahteve po kreativnosti, ino-
vativnosti ipd. A vse prepogosto se v našem 
gozdarstvu slabo piše tistemu, ki misli ali 
r.azmišlja drugače. ~tudentu, diplomantu, 
praktiku, morda celo raziskovalcu. To je 
dejstvo in je znak nezrelosti in ozkosti posa-
meznikov v naši sredi. 
Marko Kmecl je zapisal: »Kaže, da stereo-
tipi in konzervativizem, stalnica državnega 
socializma polpretekle dobe, gozdarstvu 
mnogo bolj ustrezajo kot tržna in intelek-
tualna dinamičnost pluralističnih hotenj in 
odnosov v družbi .. . Dinamičnost trga, proiz-
vodnje izdelkov pa tudi kadrov, misli itd., 
nam ne ustreza. Ustrezajo nam monopol, 
nadzor, zapoved in tudi prisila. Vse to je 
bilo značilno za celo povojno obdobje in je 
IZ TUJEGA TISKA 
Oxf.: 187:(213) 
Gozdovi oblakov 
Bolivija 
Po petih dneh, ki smo jih prebili med 
andskimi vršaci, v steni in na ledeniku, zdaj 
sestopamo v dolino. Ker se v teh dneh 
življenja na isti vrvi in v istem šotorčku 
Ko danes prebiram zbornik Estetska funk-
cija gozda m ko z veseljem ugotavljam, da 
vendarle postajajo pomembnejša do ne-
davno še povsem obrobna in zanemarjena 
področja naše stroke, se mi zdi. da bi v tako 
pojmovanem gozdarstvu, ki naj bo tudi kul-
turna dejavnost, bilo mesto tudi za Damijana. 
Ce je moja ugotovitev pravilna, potem se 
bo morala stroka potruditi, da bo v bodoče 
v svoji sredini obdržala Damijanu po duši 
·in pogledih sorodne mladenke m mladeni-
če, kajti le tako bo lahko uresničila svojo 
celovitost in zares postala veda o vseh 
vidikih odn:)sa gozd-človek-gozd. 
Igor Dakskobler 
ostalo do danes. V takšnih razmerah so se 
v gozdarstvu razvili konzervativizmi in ste-
reotipi, tako imenovano torbarstvo itd., kar 
gozdarstvu objektivno preprečuje potrebni 
ideološki preskok v nove razmere.« (Kmecl, 
M.: Štiri desetletja resnic in sanj inštituta za 
gozdno in lesno gospodarstvo (1947-1987). 
Zbornik gozdarstva in lesarstva 31 , Ljubljana 
1988.) 
Združena konzervativizem in monopol iz-
ražanja misli sta sposobna zavreti kolo raz-
voja vsake stroke in vsake družbe. Proti 
temu se danes v družbi borimo. V našem 
gozdarstvu pa v zadnjih letih ta boj celo 
izgubljamo. Kljub navedenim parolam. Ker 
pomeni izgubiti ta boj dolgoročno gledano 
katastrofo stroke (podobno kot velja to za 
družbo), je opozorilu, kot ga s pnmerom 
navaja kolega Igor Dakskobler, nadvse 
vredno prisluhniti. 
Živan Vesehč 
naveličaš tudi najboljšega prijatelJa, sesto-
pamo vsak zase. Z vsakim korakom lažje 
dihamo in nekje tik pod 4000 m nadmorske 
višine stopimo v megleno morje. Neverjeten 
preobrat - zgoraj sonce, rumena pokrajina, 
črede pasočih se lam in mršavih kljuset, ki 
357 
jih premorejo bolivijski kinetje. Tu spodaj 
pa megla, ne megla, ampak pravi oblaki, 
rla komaj vidim pot pred sabo in včasih se 
skoraj zaletim v kakšno lamo. Onentacija ni 
več tako preprosta, saj je rastje vedno 
bogatejše in vedno višje, z dreves v1sijo 
Hane in mahovi, oblačnost in slaba vidljivost 
pa vzbujajo vtis, da hodim po kakšnem 
čarobnem gozdu. Da. srečo imam, da sem 
gozdar in da sem navadno dobro poslušal 
predavanja iz gojenja gozdov, zato tudi vem, 
da sem v gozdovih. ki jih z vlago napnjr:~jo 
oblaki. 
Zvečer sedim pred šotorčkom in si kuham 
čaj. Povsod okrog mene je eno samo morje 
oblakov in z dreves počasi kaplja. Kako 
drugače kot pri nas. 
V tropskem podnebju ob ekvatorju poleg 
že zelo znanega tropskega dežnega gozda 
uspeva še en zanimiv gozdni ekosistem, ki 
ga v literaturi najpogosteje imenujejo gozd 
oblakov (ang. cloud forests). Čeprav je izra-
zov, s katerimi poskušajo različni razisko-
valci pravilno opisati to obhko gozda več, 
uporabljajo imena, kot so gorski dežni gozd 
v tropih, megleni gozd, vlažm gorski gozd 
ipd., nam tzraz gozd oblakov vseeno pove 
največ. 
Gozdovi oblakov se nahajajo med 20° 
severne in 20° južne zemljepisne širine. 
Ležijo od SOO do 3900 m visoko, najpogo-
stejši pa so v višinah 1200 do 2SOO m. Njihovo 
površino ocenjujejo na 500.000 km2, kar pri-
bližno ustreza površini dveh Jugoslavij. Naj-
bolj znani so gozdovi oblakov v južnoameri-
ških Andih, seveda pa nanje naletimo tudi 
v Airiki in Aziji. 
Zakaj gozdovi oblakov? 
V tropsk1h krajih vsebuje ozračje več 
vlage oziroma vode kot kjerkoli drugje. Pri 
vzpenjanju toplih in vlaznih zračnih gmot iz 
tropskih nižin v večje nadmorske višine 
prihaja do adiabatnega ohlajanja zračnih 
mas in do kondenzaciJe vlage. NastaneJo 
oblaki, ki so v tropskih krajih najbolj pogosh 
ravno na nadmorskih višinah 1200 do 
2500 m. Seveda so pri tem zelo pomembne 
območne orografske razmere in stopnja 
nasičenosti zračnih gmot z vlago. Ravno 
oblaki so skupaj z ruzkirm temperaturami v 
358 
teh nadmorskih višinah glavni ekološki de-
javnik, ki določa tudi tip gozdo·.; na tem 
področju. 
Temeljna značilnost teh gozdov je. da 
veliko vode, ki jo potrebujejo za svojo rast, 
dobijo kar iz oblakov, iz t. i. »horizontalnih 
padavin«, kar bi lahko imenovali tudi inter-
cepcija ali sprejemanje vlage iz zraka. Te 
»horizontalne padavine« so lahko samo do-
datek k dežju, lahko pa jih je ceLo več kot 
dežnih padavin. Delež ))horizontalnih pada-
vin« v primerjaVI z dežjem je 7-158%. 
Glavna značilnost gozdov oblakov je torej 
izmenjava vode med ozračjem in rastjem. 
Vlaga iz oblakov in megle se zgošča na 
izpostavljenih površinah rastlin, rastline jo 
sprejemajo skozi listne reže, ker pa je vlage 
preveč, se zbira v kaplje in kaplja z listov 
in vej ali teče po deblu do taL Vendar ne 
gre samo za izmenjavo vode! Oblaki vplivajo 
na celotno energijsko bilanco teh ekosiste-
mov in pravzparav je pojav oblakov hkrati 
omejitveni in eksistenčni dejavnik pri uspe-
vanju teh ekosistemov. Eksistenčni zato, ker 
bi bili ti gozdovi (brez oblakov) suhi in 
vprašanje je, če bi tam sploh lc.hko rastli, 
saj ponekod pade samo nekaj 100 mm pada-
vin letno; omejitveni pa zato, ker je zaradi 
pogoste oblačnosti količina svetlobe, ki 
pride do ~al. manjša, zato je tudi asimilacija 
teh rastlin občutno manjša, manjša pa je tudi 
evapotranspiracija - vse skupaj pa vodi k 
zmanjšani proizvodnji teh ekosistemov. 
V endar pa lahko ugotovimo, da so go-
zdovi oblakov enkratna tvorba in da je misel 
na povišanje proizvodnje pravzaprav člove­
kova težnJa po izkoriščanju teh gozdov. 
Lahko srno prepnčani, da so ti ekosistemi 
v tlSočih letih svojega razvoja glede na vse 
ekološke dejavnike razvili optimalno pro-
izvodnjo biomase. 
Glavne drevesne vrste, ki sestavljajo go-
zdove obiakov, so predvsem iz rodov Podo-
carpus in Quercus, njihov premer je tudi 
prek 45 cm, višina pa prek 35 :n. Družina 
rastlin, ki je sploh značilna za gozdove 
oblakov i::1 katere areal se pokliva z arealom 
teh gozdov pa je Cyatheacec_e, družina 
dreves-praproti. 
~e na en zanimiv pojav naletimo pri tem 
rastju - zaradi nenehne vlažnost~ je to pravi 
rastni optimum za razne vrste mahov, lian 
in orhideJ. V razmerah ekstremne vlažnosti 
ni v gozdu niti delčka površine, na katerem 
ne bi rastla ena izmed teh vrst. 
Vendar pa vse rastline tu ne morejo 
najbolje uspevati, saj ima prevelika vlaga 
tudi svoje slabe strani: 
- tla so popolnoma nasičena z vodo, zato 
je zmanjšano dihanje korenin; 
- fotosinteza je zaradi pomanjkanja sve-
tlobe znatno otežena; 
- tla so plitva in zaradi počasne minera-
lizacije izredno kisla (pH 3-3,5), ponekod so 
tla šotna; 
- zmanjšana je talna radiacija in izme-
njava energije z okoljem; 
- temperature so nizke, kar še dodatno 
onemogoča mineralizacijo in ostale energij-
ske procese; 
- nizke temperature onemogočajo hitro 
izhlapevanje, zato so gozdovi oblakov skoraj 
vedno vlažni; 
- velika vlažnost zraka, skupaj z nizkimi 
temperaturami lahko popolnoma zavre tran-
spiracijo rastlin. 
Količino >>horizontalnih padavin<( je zelo 
težko izmeriti, vendar jih je po oceni 325-
_940 mm letno. 
Velika humidnost klime omogoči pravo 
invazijo lišaj ev in mahov, ki v takih razmerah 
izredno hitro rastejo in se razmnožujejo -
rasti začnejo celo na površinah listov in tako 
poškodujejo listno povrhnjico. 
Gozdovi oblakov imajo izreden hidrološki 
pomen, saj sprejemajo ogromne količine 
vode, oddajajo pa jo zelo počasi. Njihovo 
delovanje si lahko predstavljamo kot t. i. 
učinek gobe. Gozdovi oblakov rastejo pred-
vsem v gorovju, pretežno na pobočjih. Ležijo 
v srednjih in zgornjih porečjih rek tropskega 
prostora in so nepogrešljivi pri uravnavanju 
vodnega režima teh rek, še posebej v suhi 
dobi. Posplošeno rečeno - če gozdov obla-
kov ne b1 bilo, bi bile reke v sušni dobi 
skoraj ali popolnoma suhe, v deževni dobi 
pa b1 narasle in prerasle v strašne hudour-
nike. Oboje skupaj pa bi pomenilo kata-
strofo za ljudi, ki živijo v spodnjih predelih 
porečij rek oziroma v dolinah. 
Ker se v zadnjem času pojavljajo težnje 
po izkoriščanju teh gozdov, saj v nekaterih 
tipih teh gozdov raste debelo in kvalitetno 
drevje, so se v nekaterih državah (pred-
vsem iz Srednje in Južne Amerike) že za-
vedli vloge teh gozdov in so dele teh 
gozdov zaščitili in jih razglasili za naravne 
rezervate. naravne parke ali biološke rezer-
vate. 
Tudi spreminjanje teh gozdov v kmetijske 
namene se do zdaj ni obneslo. To so občut­
ljivi ekosistemi, ki lahko edini v teh razme-
rah vzdržujejo potreben hidrološki režim, 
preprečujejo erozijo in posredno omogočajo 
življenje v nižje ležečih dolinah. 
Lahko rečemo, da imajo ti krhki ekosiste-
mi, ki včasih uspevajo na prav divjih strmi-
nah, odločilno hidrološke in varovc.lno vlogo. 
Njihovo razgaljanje bi pomemlo nepovrn-
ljive procese, zato je tudi razumljiva skrb 
zanje. Zaščita teh gozdov pa je potrebna 
tudi zaradi njihove svojevrstnosti in ende-
mičnega rastlinstva in živalstva (v teh gozdo-
vih živi poleg številnih sesalcev, plazilcev 
in insektov čarobni ptič quetzal). 
* * * 
Česa nas torej lahko naučijo gozdovi 
oblakov? 
Tega, da v posebnih oziroma ekstremnih 
razmerah uspevajo gozdovi, ki s svojo zaš-
čitno vlogo odločilno vplivajo na ekologijo 
m na podobo krajine, na boU ali manj 
enakomerni tok rek, in posredno omogočajo 
življenje ljudi v dolinah. 
Toda ali ni podobno tudi v našem alpskem 
prostoru ali pa še bolj v prostoru Centralnih 
Alp v Srednji Evropi? Mar ne rastejo tud1 
tu gozdovi na izpostavljenih rast1ščih. katerih 
varovalna vloga je neprecenljiva in smo se 
je začeli v zadnjem času vse bolj zavedati? 
Skrajni čas! Kajti b1lo bi nespametno, celo 
noro, če bi tisočletno delo narave spreme-
nili v smučišča, planinske postojanke in 
široke poti za plamnce, hkratt pa zaradi 
uničujočega dela hudournikov vlagali 
ogromna sredstva v izgradnjo hudournišklh 
objektov, s tem spreminjali podobo naravne 
laajine in morda celo presel]evali ljudi v 
manj ogrožena območja. 
Pnre]eno po knjigi: Thomas Stadtmu.ller: CLOUD 
FORESTS IN THE HUMID TROPICS 
Bojan Počkar 
359 
360 
SPOROČILO 
Biotehniška fakulteta vtozd za gozdarstvo obvešča, da so v prvi 
polovici leta 1988 izšle naslednje publikacije: 
- E. Re bula in B. Košir : Gospodarnost različnih načinov spravila lesa 
- F. Gašperšič: Gozdno gospodarsko načrtovanje 
- zbornik seminarja: Estetska funkcija gozda 
- M. Rejic in I. Smolej: Sladkovodni ekosistemi, varstvo voda in 
gozdna hidrologija. 
V letu 1988 sta izšla tudi dva zbornika gozdarstva in lesarstva in sicer 
št. 29 in 30. 
V tisku in v pripravi so še te publikacije: 
- l. Winkler s sode l.: Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo 
- F. Gašperšič: Izpopolnjevanje sistema gozdnogospodarskega na-
črtovanja 
- S. Kavčič: Razlike v ekonomski moči gozdnih gospodarstev 
- S. Kavčič : Samoupravne delovne enote v gozdarstvu 
- zbornik seminarja: Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu 
in gozdarstvu 
- prevod: Oxfordska klasifikacija 
Iz zbirke Vi.ri za zgodovino gozda in gozdarstva bodo izšli : 
- Furlanija, Istra, Kras 
- Urbarji (ali Izbor srednjeveških listin) 
- Ilirske province. 
V letu 1988 bo v tozd za gozdarstvo izdala tudi naslednje učbenike : 
- F. Gašperšič: Urejanje gozdov (ponatis) 
- I. Winkler: Ekonomika gozdarstva (II. dopolnjena izdaja) 
- M. ČOkl in M. Kotar : Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik (III. 
dopolnjena izdaja) 
- S. Kavčič: Ekonomika in organizacija združenega dela v gozdarstvu. 
Okf. : 425.1 :48(048.1) 
Umiranje gozda 
Članek je objava predavanj dr. W. Bos-
sharda, direktorja švicarskega gozdarskega 
inštituta, ki ga je imel nekaj mesecev pred 
svojo nenadno smrtjo oktobra 1986. Ob tej 
odločni analizi socioloških vidikov mniranja 
gozdov se lahko globoko zamislimo. Dr. 
Walterju Bosshardu v spomin naj posvetim 
tudi ta skromni prispevek. 
Umrranje gozda ni samo wniranje gozda, 
ampak prizadetost vsega živega s človekom 
vred in prizadetost našega življenjskega 
prostora. Škode se že pojavljajo tudi v kme-
tijstvu, da ne govorimo o zdravju ljudi. o 
stanju zraka, vod, tal, o razpadanju kulturnih 
spomenikov itn. Vse to bi nas moralo glo-
boko navdati s strahom, tesnobo, 
negotovostjo. Toda ljudje so pri tem never-
jetno ravnodušni in neprizadeti. Človek ima 
pač to možnost, da težka duševna bremena 
izrine iz svoje zavesti. Tako si vsaj na videz 
olajša življenje. Toda toliko laže potem na-
~eda zlaganemu optimizmu politikov in dru-
gih, ki stvari ne jemljejo resno. Tako ljudje 
izgubljajo smisel za stvarnost, izgubijo tudi 
občutek za krivdo in odgovornost. Za po-
trebna deJanja potem nimajo več moči. 
Poleg tega so ljudje vpreženi v tako Imeno-
vani napredek, verujejo v nujnost gospodar-
ske rasli, se ženejo za materialnim dobič­
kom. Na srečo se oglašajo svarilni glasovi. 
Toda to je premalo. Brez odločnega ulaepa-
nja v vrhovih politike in države ne bomo 
preusmerill zgrešenega razvoja. 
Pri tem takoj naletimo na hude ovire. 
Politiki, razen nekaj izjem, niso duhovne 
veličine in ne obvladujejo svoje naloge. 
Zato tudi nimajo prave predstave o resnost1 
ekoloških razmer. Temu primerno so obo-
tavljivi, pasivni, neodgovorni. Vsa množica 
drugorazrednih politikov se bolj uveljavlja 
s svojo častihlepnostjo in sebičnostjo, kot pa 
z razsodnostjo in odgovornostjo. Na površju 
se držijo tako, da plavajo s tokom. V razme-
rah svobodmh volitev to pomeni, da se 
morajo prilagajati zmotam in omejenoshrn 
povprečnega državljana, namesto da bi mu 
pomagali iz njih. Zato volilni uspeh ne mo~e 
vedno veljati kot spričevalo zrelosti politika. 
Rabimo politike, ki imajo trden etični temelj 
za svoje ravnanje. ki se znajo dvigniti nad 
vsakdanjost, ki imajo izredne človeške in 
strokovne sposobnosti. Le taki zmorejo najti 
pot iz začaranega kroga krize. 
Pravna država ima dolžnost, da ščiti člo­
veka in sploh vsa naravna bogastva pred 
uničevanjem. To velja tudi za lastnino in za 
gozdno posest Kopičenje hipotek v breme 
prihodnjih rodov je grobo kršenje pravnosti 
države. Na Zahodu skušajo problem reševati 
z načelom povzročitelja. Kdor škodo povzro-
či, mora torej plačati primerno odškodnino. 
(Pri nas velja načelo socializac1je škod.) 
Načelo povzročitelja doseže svoj cilj le, če 
prisili povzročitelja, da škod splo:, ne pov-
zroča več. K temu cilju pa mora vsak posa-
meznik nekaj doprinesti. Odreči se mora 
zapravljivemu slogu življenja in nesmisel-
nemu pore.bništvu. Tukaj pa takoj naletimo 
na hude odpore. Ljudje se za vsako ceno 
oklepajo svojih navad in razvad. Spoznanje 
in razwn, celo nevarnost za zdravje in življe-
nje, jih ne odvrnejo od tega. Potrebni so 
brutalni duševni pretresi in stiske, v katerih 
si človek šele postavlja vprašanje o smislu 
svojega obstoja. Skrb, tesnoba, strah, nego-
tovost mora postati nekaj vsakdanjega. Le 
tako lahko pričakujemo odločilen premik v 
miselnosti ljudi in v načinu njihovega življe-
nja. Čim bolj je človek izrinil resmčnost iz 
svoje zavesti, tem težje je kasnejše iztrezne-
nje. 
Od novi.'1arjev, publicistov, urednikov itn. 
je odvisno oblikovanje javnega mnenja in s 
tem oblikovanje države. Temu primerno je 
tudi velika njihova odgovornost. Sredstva 
javnega obveščanja imajo tudi moč, da ljudi 
pripravljajo na nujne spremembe. Seveda 
pri tem predpostavljamo, da javno obvešča­
nje ni monopol ozkega kroga oblastnikov, 
kajti takšen monopol je najstrašnejši med 
vsemi monopoli. 
'T'udi gozdarji imajo pri vsem tem svojo 
dolžnost. Nikakor se ne smejo odreči pravici 
svobodnega izražanja, ki naj bi bila sicer 
zagotovljena. Uveljavljati se morajo v politič­
nem vsakdanjiku, pa čeprav v njem pošte-
nost. znanost in celo logika ne veljajo veliko. 
* * * 
361 
Dramatični poziv za korenite spremembe 
v miselnosti in navadah vsakega posame-
znika je namenjen sicer bogati in urejeni 
Zahodni Evropi. Toda v začaranem krogu 
globoke krize, kot jo doživljamo pri nas, je 
dosti več možnosti za nerazwnno početje . 
Pri vsej materialni revščini se ljudje še 
posebno ženejo za nesmisel nim po rab ni-
štvom in tako še bolj uničujejo okolje in sami 
Oxf. : l56.S:425. l :48(048.1) 
sebe. Znašli smo se v slepi ulici. Edini izhod 
je odločen wnik iz nje. Vse drugo je v 
najboljšem primeru lajšanje agonije. To je 
bistvo sporočila, ki nam ga je dal avtor. 
Bosshard, W.: (Socialne posledice umiranja go-
zdov) Soziale Auswirkungen des Waldsterbens. 
Osterreichische Forstzeitung, 1987, No. 4, stran 
74-76. 
Marjan Zupančič 
Divjad in umiranje gozda v pragozdnem ostanku 
Članek obravnava pragozdni ostanek 
Neuwald v spodnjeavstrijskih apneniških 
Alpah. Ta leži na južnem pobočju gorske 
skupine Hofalpe, 930 do l 100 m nad morjem. 
Obsega 20,2 ha smrekovo-jelovo-bukovega 
pragozda. Pragozdni rezervat je že od leta 
1830 in v njem res nikoli niso sekali, razen 
nekaJ dreves za izdelavo skodel. Čeprav je 
rezervat daleč od virov onesnaženega zra-
ka, ga je očitno močno prizadelo umiranje 
gozda. Onesnaženje prihaja torej od daleč. 
Vzrok umiranja gozda so verjetno meglene 
zračne gmote z obilnimi strupenimi prime-
smi, ki se rade zadržujejo ob rezervatu. 
Toda to še ni vse. Na južnem pobočju. kjer 
se rezervat razprostira. je pritisk divjadi še 
posebno velik. Tako naravnega mladja pre-
prosto ni. ker ga divjad sproti uniči. Le na 
nekaj mestih, ki so za divjad težje dostopna, 
ga je še nekaj ostalo. Rezervat bi lahko 
obvarovali pred divjadjo, če bi ga ogradili. 
Na strmem gorskem zemljišču pa je to 
praktično nemogoče. Tako v rezervatu ne 
najdemo vseh razvojnih faz pragozda. Po-
mlajevalna faza preprosto ne more zaživeti. 
Pragozdni rezervat je kljub vsej tej svoji 
pohabljenosti še vedno dragocena možnost 
za raziskovalce. Tako so ga temeljito obde-
lali fitocenologi. V letih 1971 in 1986 so 
naredili analizo stanja in razvoja rezervata. 
Metode so obširno opisane v članku. Tukaj 
naj povzamem samo bistvene rezultate. 
Vitalnost gozda se je v teh l5letih močno 
zmanjšala. Pri zadnji analizi so opazili, da je 
smreka še najbolj vitalna (38% osebkov z 
362 
močneje presvetljeno krošnjo). Veliko bolj 
sta prizadeti bukev in jelka (84% m 92% 
osebkov z močneje presvetljeno krošnjo). 
Smreka je približno tako vitalna tudi v bliž-
njih gospodarskih gozdovih. Bukev· in jelka 
sta v rezervatu celo manj vitalni, kot v 
bližnjih gospodarskih gozdovih. 
Napoved za prihodnost rezervata je mrač­
na. Obnavljanja gozda ni, ker divjad že 
desetletja uničuje naravno mladje. Naglo 
propada jelka, ki bo čez 50 let čisto izginila, 
če se bo tak razvoj nadaljeval. Prebiralni 
sestav gozda se izgublja in gozd je vedno 
bolj enomeren. Ker je dobro zakoreninjene 
in zelo stojne jelke vedno manj, se povečuje 
nevarnost vetrolomov. Hkrati grozi nevar-
nost, da bukev nenadoma odpove. Nagel in 
skoraj nepojasnjiv propad bukovih sestojev 
je namreč tudi ena izmed značilnosti wnira-
nja gozda. Propad bukve bi tukaj pomenil 
razpad ekosistema. 
Pri tem propadanju gozda vztrajno sode-
lujeta divjad in onesnaženje zraka. Kar ne 
opravi eden, to opravi drugi. Ker ni videti, 
da bi se onesnaženje zraka kmalu močno 
zmanjšalo, naj bi vsaj škode zaradi divjadi 
postale znosnejše, da se bo gozd sploh 
obnavljal. Če se položaj v naslednjih 20 letih 
ne bo izboljšal. bo ta pragozdni ostanek za 
vedno izgubljen. 
* * * 
Članek odlikujejo zelo trezno poročanje, 
jasnost in preglednost. Čustvenosti mu ne 
moremo očitati. Pa vendar pomem nad vse 
resno svarilo. Pragozd je najstabilnejši goz-
dni ekosistem. Kakršnokoli ukrepanje in 
gospodarJenje v pragozdu njegove stabilno-
sti ne more povečati. In če pragozd oziroma 
pragozdm ostanek naglo propada, potem so 
vse gozdnogojitvene metode tudi v gospo-
darskem gozdu zelo nemočne. Spet ugotav-
ljamo tisto, kar smo že neštetokrat ugotovili: 
brez korenitega zmanjšanja onesnaženja 
zraka in brez rešitve problema divjadi gozd 
KNJIŽEVNOST 
Oxf. : 423.5(048. 1) 
nima prihodnosti! če to velja za Avstrijo, 
velja še toliko bolj za nas. Avstrijci namreč 
nimajo naših ))dolin smrti«, ŠOštanjev, Trbo-
velj in š0 mars1če.sa podobnega. 
Frank, G.: Mayer. H. Waldschadensinventur m 
Fichten-Tannen-Buchen · UrwaJdrest Neuwald. 
(Popis poškodovanosti gozda v smrekovo-jelovo-
bukovem pragozdnem ostanku Neuwald). Cbl. 
ges. Forstwes., Wien-Miinchen, 1988, N. 2, 104-
123. 
Marjan Zupančič 
SNEG, LED, PLAZOVI- priročnik za planince, 
·smučarje in droge 
Pnročnik Sneg, led, plazovi je namenjen 
vsem, ki se zaradi rekreacije ali po službeni 
potrebi podajajo v svet zasneženih strmin, 
teh pa na Slovenskem ni malo. 
študija o žrtvah snežnih plazov v Sloveniji, 
ki še ni dokončana, zgovorno kaže, da so 
bili do leta 1926 žrtve snežnih plazov pove-
čini drvarji, lovci, na splošno kmečki ljudje. 
Tem se je pozneje pridružil še mestni člo­
vek, ki je v gorah iskal razvedrila, še zmeraj 
pa plazovi ogrožajo in morijo poleg turistov 
tudi drvarje in gozdarje. 
Zato menimo, da bi priročnik s pridom 
brali in uporabljali tudi gozdarji, saj bi v 
njem dobili več kot samo temeljne podatke 
o snegu in njegovi preobrazbi, o nastajanju 
in oblikovanju snežne odeje ter o vzrokih 
plazenja in dinamiki snežnih plazov, njihovi 
delitvi in nastanku. 
V priročniku je precej prostora name-
njeno razlagi vplivov prostora, lege in na-
giba pobočja, kakovosti tal, vremenskim 
vplivom, zlasti sneženju, vetru in temperatu-
ri, pa tudi iz tega sledečim napotkom o 
varnem gibanju v .krajih, k)er se lahko trgajo 
snežni plazovi. 
Velik del priročnika je namenjen opisu 
načinov varstva. od kolektivnega, do tega, 
kar naj stori vsak posameznik že sam. da 
ne bi zabrede! v težave. Opisane so metode 
trajnega in občasnega varstva, medsebojna 
pomoč in organizirana pomoč, končno pa 
še priporočila za pomoč podhlajenun in 
omrzbm. 
Odbor za založništvo pri Planinski zvezi 
Slovenije je priročnik namenoma tiskal v 
poceni izvedbi. da bi si ga lahko kupili zlasti 
mladi planinci, smučarji. študenti gozdar-
stva, predvsem pa zaposlem gozdarji, saj 
1zdatek skorajda ni omembe vreden. 
Priročnik je sodoben in v celoti enakovre-
den podobnim delom iz tujega strokovnega 
slovstva. 
Knjigo lahko naročite pri Planinski zvezi 
Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, stane pa 
3000 din. 
Pavle ~egula 
363 
Zbornik 
GOZDARSTVA IN LESARSTVA 
JO 
LJUBLJANA 1987 
VSEBINA - CONTENTS 
Torelli, N.: 
Organske vezi večnamenskega gozdarstva 
in predelovalcev lesa 
Organic ties between multipurpose forestry 
and wood processing 
Pogačnik, J.: 
Vloga in pomen zasebnih gozdov v Sloveniji 
The role and importance of pn·vate forest 
in Slovenia 
Kumer, J.: 
Narodno gospodarstvo - kmet in kmetija 
National management - the farmer and 
farmersteads 
Winkler, l.: 
Temeljne značilnosti medsebojnih vez1 m 
nesoglasij uporabnikov gozda in gozdnega 
prostora 
Basic characteristics of reciprocal links and 
discordance between users of the forest 
and the forest space 
Anko, B. : 
Gozdarstvo - sooblikovalec prihodnje gozd-
nate krajine 
Forestry as co-modeller of our future forest-
ed landscape 
364 
Adamič, M.: 
Živali - sestavina gozdnih ekosistemov 
The role of animals in forest communities 
Kolar, I.: 
Umiranje gozdov in gozdarski program 
Die-back of forests and forestry program-
mes 
Mlinšek, q. : 
Naravoslovje in gozdarske znanosti jutri 
Natural sciences and forestry science to-
mo.rrow 
Grecs, Z.: 
Gozd in energija jutri 
Forest and energy tomo.rrow 
Dečman, S.: 
Bionika - naš pomembni pripomoček pri 
prihodnjem delu z gozdom 
Bionic - our important tool of future for 
working in forestry 
Dolinšek, H.: 
Kodeks poklicne etike v gozdarstvu 
The professional code of ethnics in forestry 
Černač,].: 
Kadri in izobraževanje v gozdarstvu 
Staff and education in forestry 
Otrin, Z.: 
O kultUii dela v gozdarstvu 
On the culture of work in forestry 
Kotar, M.: 
Mesto in vlo;Ja matematičnih metod v goz-
darski znanosti 
The role and position of mathematical 
methods in forestry 
Gašperšič, F.: 
, Razvoj gozdnogospodarskega načrtovanja 
kot problem premagovanja spoznavno-psi-
holoških ovir 
The development of forest management 
planning as a problem of trying to over-
come the comprehensive psychological hi-
drances