Št. 124. V Ljobljani, torek dne 4. junija 1918. Leto II. NAPREJ : Mo ioM socialno Male stranke: Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. i»asasraezwa šSeviEka “84 vsirearjev. O sklepih drž, konference* Včeraj smo že, na kratko poročali o sklepih državne konference na Dunaju. Ker se nam zde resolucije silno važne, jih objavljamo po bistveni vsebini: Protest proti odgoditvi parlamenta, česar delovanje je v sedanjem gospodarskem in političnem položaju Avstrije bolj nujno potrebno, kakor kdaj. Vlada samo radi tega ne skliče državnega zbora, ker nima v njem večine. Ako vlada nima večine v ljudskem zastopstvu, tedaj ne bo odjenjavalo ljudsko zastopstvo, ampak vlada mora odstopiti. Zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora, kajti vsak poizkus, da sc zopet uvede absolutizem § 14., bi neizogibno izzval najtežja politična in socialna vznemirjanja. Resolucija za mir. Mirovni pogodbi v Brestu-Litov-skein in v Bukareštu nasprotujeta načelom sporazum-neSa miru brez aneksij in kontribucij. Konferenca protestira proti vsebini mirovnih pogodb in zahteva, naj sc Piedlože državnemu zboru v proučavanje 'in potrdilo, Pfedno jih potrde. Vlade osrednjih držav se poživljajo, ponudijo vladam sovražnih dežel splošni mir pod naslednjimi pogoji: 1. Ustanovi naj se zveza narodov vseh dežel, ki naj izvede splošno razorožbo in ki naj Poravna vse spore med narodi z razsodiščem; 2. Odpovedo naj se vseh aneksij in kontribucij tako na zahodu in na- jugu, kakor na vzhodu in na jugovzhodu; 3. popolna pravica santoodločevanja se dovoli obrobnim narodom, ki so sc odtrgali od Rusije. Militarizacija obratov. Pod pritiskom januarskega •■Rajka, je dala vlada slovesno obljubo, da namesto onih odredb, ki provzročajo militarizacijo obratov, predloži postavo, ki postavlja delavsko razmerje tudi v vojni industriji na civilnopravno podlago. Vlada ni izpolnila svoje obljube. Predložila je sicer dolžnostni zakon za delo, ki pa ne odpravlja vojaške poveljujoče moči v obratih, toda državna delovna dolžnost se je razširila tudi na one delavske skupine, ki ji dosedaj niso bili podvrženi. Državna konferenca najostreje protestira proti vzdržavanju militarizacije in proti vpoklicu delavcev v vojaško službo za kazen. Zahteve po ljudski prehrani. Prvi povod k temu stit doprinesli vladi Stiirgkha in Tisze, ki sta potom nagodbe pogodbeno zavarovano gospodarsko skupnost med Ogrsko in Avstrijo odstranili. Sokrivi pa so vladali razredi sami. Avstrijski agrarci in btiržoazija sta i* trdovratno nasprotovali. Kar se je ukrenilo ,se je zgodilo prekasno, ali napol in na način, ki ni izključeval “bogatenja posameznih producentov in trgovcev na stroške konsumentov. Pasivni odpor občin je pa te polo- vičarske odredbe še sam omogočil. Višji sloji prebivalstva se niso nikoli podvrgli gospodarski enakosti žrtev, izogibali so se omejitvam vsled vojne in je pustili nositi nižjim ljudskim slojem s kar o samim. Vladajoči razredi in ž njimi v zveži odgovorne vlade nosijo edino krivdo na odpovedi prehranjevalne službe v naj-odlooilnejšem trenutku vojne. Zaupniki organiziranega delavstva so do zadnje ure sodelovali z dejanji in'svetom v službi ljudske prehrane, sedaj pa odklanjajo vsako soodgovornost za ponesrečeno prehranjevalno službo in za vladajoče brezupno stanje, katero ima svoje stvarne pomisleke v koreninah ustavodajnega razmerja z Ogrsko. Delavstvo spoznava, da je mogoče le eno varstveno sredstvo proti povrnitvi takih izkušenj, to ic popolna obnovitev vseh naših javnih naprav. Strankinemu predsedstvu se dalje\ poroča, da deluje z vsemi sredstvi na izpolnitvi vladne obljube glede reforme občinske volilne pravice in utesnitve društvene in zborovaing pravice ter kolportaže. Marljivo naj nadaljuje poizkuse za obnovitev internacionale v Avstriji, kakor tudi naj poroča o stanju svetovne internacionale deželnim in okrožnim organizacijam in naj podpira enotno interna'cionalno akcijo v dosego miru z vsemi sredstvi. Skupna fronta za dosego živil »Ljubezen gre skozi želodec«, pravi star pregovor. V tem slučaju bi pa mogli premeniti stvar: »Ljubezen gre do želodca«. Način pisanja nemško prijaznega ogrskega lista »Budapesti Hirlap« daje vsaj tako razumeti. List opisuje namreč na uvodnem mestu govor ogrskega prehranjevalnega ministra VVindischgnitza in pravi: »Gospod minister je rekel, da v dosedanjih pogajanjih ! z Avstrijo in Nemčijo ni bilo ustanovljeno skupno prehranjevalno ozemlje. Dobro bi bilo, ko bi bil k ne z dostavil, da tudi ne bo sestavljeno. Kajti ako pojde stvar po želji in čuvstvu ljudstva, se gotovo ne bo zgodilo. Ako pa pojde po želji vlad, tedaj od nas nevarnost ni odstranjena.« Da ne piše radikalnejši »Pesti Naplo« o tem vprašanju »drugače«, je umljivo. »Ogrska državna sila«, piše list, »vzame pšenico dežele v svojo posest in moramo se po Seidlerjevih vznemirjajočih izjavah veseliti ! nad tern. Knez Wndischgratz je o tej ideji skupnega gospodarskega ozemlja rekel, da vlada ni prevzela šc nobenih obveznosti. Verujmo, da jih tudi ne bo prevzela. Nočemo nobenih skupnih zadev — ne z Avstrijo, nc — s Srednjo in Vzhodno Evropo. Nočemo sc mešati niti v avstrijske, šc manj pa v nemške, bolgarske ali ukrajinske zadeve, le tako sc odreče vsem osrednjim državam pravica, da bi govorili o vprašanju ogrske prehrane.« List konštatira z zadovoljstvom, da se je VVindischgriitz postaval na podlago kompenzacijskega principa in smatra ta način kot edino pravilen pri oddaji preostankov živil. Na vprašanje gospodarske samostojnosti prihajajoč, nadaljuje ,»Pesti Naplo«, »kolikor jasneje bo, da finančni položaj Ogrske, ako bi bila samostojna, ne more biti slab in da ta monarhija kot finančna skupnost ne more biti ugodna, toliko odločneje odklanjamo skupni ključ, skupno prehrano, misel po skupnem gospodarskem ozemlju. In bati se jc, ker se tam tako krčevito oprijemljejo tega. Ako nas tudi prehranjevalni minister s tem izkuša potolažiti, da ogrska vlada ni prevzela nobenih obveznosti, pa čujemo z Dunaja tem manj pomirjajoče vesti. Poročali smo že, kakšen okus so dobili na vonj pečenke Srednjeevropejct vseh razredov in činov. Eden izmed teh, Julij NVolff, nemški profesor in tajni svetnik, ki je v interesu srednje Evrope pokušal .po vsej srednji Evropi jedila, je rekel nedavno na Dunaju o problemu skupnega prehranjevalnega ozemlja \s plemenito preprostostjo, da je nemški vojni stan najbrž že izpregovoril odločilno besedo o principijelnih vprašanjih. Nikoli nismo precenjevali politični takt nemških profesorjev, tudi ne njih predsodkov in njih informacij. Toda kakšne perspektive kažejo ta izražanja, ako na njih ni nobene besede resnice? Pride kdo, da agitira nied Avstrijci in Ogri za srednjo Evropo. Ideji hoče pridobiti ljubezen in poroča nam, naj se preveč ne trudimo, ker v nemškem glavnem stanu se je že izpregovorila odločilna beseda.' Ako jo zvabi kaj, potem zvabi Ogrsko to v tabor srednje Evrope. Tako bodo dobri Madžari končno vzljubili skupno kuhinjo.« »Ne dobi se noben Madžar,« končuje list svoja izvajanja, »ki ne bi dobival iz skupne skleda slabšo jed, kakršna je bila dosedaj. Zaraditega hočemo verjeti, da ogrska vlada ne le ni še nič zavezana, temveč da bo misel skupnega prehranjevalnega ozemlja definitivno odklonila... Dežela noče biti morda plen kake nove skupne zadeve. Pšenica Ogrske spada Ogrom.« Politični pregled = Čehi zahtevajo, da se skliče parlament. V imenu Ceškiegia svaz-a sta poslala poslanca Klofaič im rtabemmainin predsedmiilkiu poslanske zbornice dr. Grossu naslednji poziv: Z oiziinoim na okoilnositr, ki spominjajo na absolutistični režim, vsled katerih se spodtopujietp držav- LISTEK. Po praških slavnostih. iv. Muj drahy narod česky neskona, on neskona,' “n boufe veku stavne, slavne prc- kond! Bilo ie .1. apiila t ] y dunajskem, »Konzerthausu« na Lotringenstrasse je odmevalo navdušenega ploskanja. Orkester praškega »Narodnega Divadla« z ravnanjem Karlom Kovafovicc.n in slavna češka pevka Ema Oestinova sta koncertovaia. Nikdar ne pozabim trenutka, ko je majestatna postava Eme Destinove postala še vzvišenejša — vse občinstvo, in bilo ga je mnogo tisoč, natlačeno polna velika dvorana z estra-dami, balkoni in galerijami, je vstalo — in slavna pevka je proroško, v mističnem navdušenju pela poslednjo sceno i, i i - iz »Libusc«. »Kui bo daliev mi- , . Megla očesu to zakriva mnogo groznih tajnosti), prekletstev skriva se kalnemu vidu... Ah naj sc zgod. karkoli, to *utinl v Rlobini Medcr sy0. nh: Moj dragi češki narod „e uKille> ne izilmre _ Mavno, slavno premaga vseh vekov viharje!« Ko sem skrajno razigranih čuvstev odhajal iz dvotirne, so me še le na ulici nemška govorica, tramvay, Kfiegsministerium in ves milje, opozorili: »Prijatelj, na Dunaju si!« Na Dunaju so Cehi priredili velik slavnostni koncert. »Narodni Divadlo« praško je prišlo, najslavnejša pevka je prihitela — in Cehi na Dunaju, so se trgali, da dobe vstopnico. — V »Češkem Domu« (zadaj za hotelom »Post«) se jc vršil po koncertu prijateljski ko-merz v čast Eme Destinove, Karla Kovaroviea in praškega orkestra. Državni poslanec Tomašek — vodja nižjeavstrijske soc. dem. češko-slovanske socialne demokracije —• je vzdignil čašo in napil »Narodnemu Di-vadlu« kot nositelju češke drame in opere. Napil je j Emi Destinovi, pred koje umetnostjo se sklanjamo iz i dveh vzrokov. Eden je znan celemu svetu. Je pevka i umetnica, kakršnih je malo! Umetnica svetovnega glasu! j Drugi vzrok je, ker jc češko-čuteča pevka; njeno petje ! greje s toploto najboj narodne umetnosti. Slavo češke pesmi in češke umetnosti je zanesla i>o celem svetu. »Marenko« iz »Prodane neveste« je prva zapela na svobodnih tleh Amerike. (Opomba pis.) Ema Destinova ie član opere v Ne\v-Yorku v Ameriki, zato nastopa sedaj povsod in zlasti ob praških slavnostih kot gost v »Narodnem divadlu«. Kot pevka je pela v Beyreutu, v Parizu, v Londonu in drugod. Njene glavne vloge v češki umetnosti so Marenka, Libuša, Milada, Sarka, v splošni umetnosti pa Elizabeta, Elsa, Santa, Eva, Car-men, Mignon, Salome. L. 1898 je bila angaževana v Berlinu na kraljevi operi, kjer so uveli po njenem prizadevanju operi »Prodana nevesta« in »Dalibora«.) Sodrug Tomašek je dalje napil Karlu Kovaimvicu (rojen 1862), ki ga je slavil kot znamenitega skladatelja in dirigenta. Preden je Kovarovic postal šef opere »Na- | rodnega Divadla« v Pragi, to se je zgodilo teta 1900. — bil je dirigent simfoniških koncertov. Z njegovim na-štopom začenja še-le nova epoha češkega koncertnega žvljenja. Njegov vpliv na češko filharmonijo je bil velik. Kot skladatelj se je proslavil z opero »Psohlavci«. Opera »Na starem bčlidle«, koje snov je vzeta iz »Ba-bičke« Božene Nemeove, je godbeno bogatejša od »Pso-hlavcev«. Zanimive so njegove skladbe »Noč Simona in Jude«, »Uuos Persefony« itd. Tomašek je napil dalje orkestru »Narodnega Divadla«, ki je mojstrsko podal Smetanovo »Vltavo« in Dvorakov »Karneval«. Odgovarjal je sodrugi) Tomašku sam mistr Karl Kovarovic, ki se je ginjen zahvaljeval dunajskim Cehom za to, da so priredili tak večer. Vršila se je nato napitnica za napitnico. Vstal je tudi star, častitljiv .gospod in jc v imenu češko-slovanske dunajske čitalnice napil onim, ki se jim mora priznati nad vse izborno in neumorno delo za češko stvar na Dunaju in ki so tudi prirediti današnji umetniški večer — to je češkemu organiziranemu delavstvu dunajskemu, češkim socialnim demokratom! Jednota »Maj« je ona, ki vrši to kulturno delo. Na čelu te jednote so socialni demokratje, ki s tem dokumentirajo jasno: kaj so, kaj znajo in kaj hočejo.... Nisem bil že dolgo let v dunajski družbi Cehov. Na ta večer so me slučajno moji češki znanci priveli. Frapiralo me je: tak koncert ha Dunaju — to vse je izključno delo čeških socialnih demokratov?! Takoj sem Ijanske in poliitiiSnie pravice in (ki zadenejo vse prebivalstvo brez razlike narodnosti je takojšnje sklicanje 'parlamenta kot ediine, dr-zavijam sike in politične pravice vseli najflotdotv varujoče korporacije neobli/odino potrebno. Podpisano naoeliniištvo Češkega svaza, ki zavzema strogo parlamentarno in -ustavno stališče, si usoja Vašo ekscelenco kot tremo tm> v prvi vrsti poklicanega reprezentanta panku men ta uljtuidino pozvati, da nemudoma sibotnife polfcrebne korake, da se skliče parlament na redno delovanje, kar je potrebno tem bolj, ker postajajo siociadme, gospodarske lin prehranjevalne razmere vedno bolj kritične in kličejo glasno po sodelovanju vseh političnih in go. spodarskih faktorjev, da se trpečemu ljudstvu olajša težavni položaj. Sklticanje naoelmkiov vseh klubov bi akcijo Vaše ekscelence bistveno pospešilo. = Iz gnan ja iz Prage. Sedai izganjajo dan-madan politično nepnijetrne osebe iz Rrage. Zadmjiič so jih oidisilovffi kar pet, goistpotdiično Lenin, gospo ZukJ, inžetnerja Styha in njegovo ženo, nekega gotovega Kalimo. Simtatriajio se ti kot »anarhisti«. Nova izgnan ja se napovedujejo, menda prildejo m vrsto voditelji češke držav-nopravne stranke. — Zborovanje gospodarskih zvez na Dunaju. Zborovanje gospodarskih zvez na Dunaju ie po referatih sprejelo resolucijo, ki -pozdravlja povodom sestanka obeh vladarjev v nemškem glavnem stanu dogovorjeno načelo poglobitve zvezne pogodbe in izjavlja, da so gospodarske zveze prepričane, da bo poglobitev zveze osrednjih vlasti prinesla zveznim narodom mnogo koristi in ustvarila temelj za ustanovitev velike srednjeevropske zveze. Razvijanje na vzhodu nastajajočih držav v krepke politične enoie je v interesu evropskega miru in osrednjih vlasti, ki imajo nalogo, da podpirajo te narode gospodarski in kulturno. Osrednje vlasti za-morejo z izgradnjo cest in prekopov dvigniti gospodarsko življenje na vzhodu in jugovzhodu. Tudi z rusko državo je treba prijateljske odnošaie. Osrednje vlasti bodo izpolnile to nalogo le tedaj, ako bodo nastopale skupno in odločno. Predsedniki gospodarskih zvez so bili sprejeti od cesarja v posebni avdijenci. = Važne konference na Dunaju. V soboto popoldne se je viršil na Dunaju razgovor med vnanjim ministrom giriofoitn Buriainom in odposlanstvom ukrajinskega parlamentarne«a za-Stopstva, obstoječega iz poslancev Petrusize-wicza in dr. Levvickega, iin sicer po avdienci teh dveh poslancev pri meniškem državnem tajniku dr. pl. Kuhlmannu, ki se je 'mudil na Dunaju Tekom tega tedna odpotuje grof Bu-dan v Berlin. V zvezi s telm razgovorom j«* minister vnanjih zadev komfeirliral z obema ministrskima predsednikoma dr. Selidilerjem in dr. Wekerlejem. = Wekerle o svoji avdijenci. Pred sivojiim odhodom z Dunaja je ogrisikii imninnisitirs/kii 'predsednik dr. Wekerle o svoji avdijenci prti cesarju 'izjavil dopisniku »Pester Lloyda«. Potck čal sem kralju o vseh tekočih posli*. Ofled* vesti da se je v avdijenci govionulo o vaznih notranjih in vnanjih političnih P™b,terfi ta o vprašanju prehrane, morem le 'omenil, dv Mfi&taam diotmiu ravno predavanje. Predava Atoijziija Stebiiiieva 0 »Nalagali žene v demokratični dobi«. Vsifcop-miiina 40 vin. Dijaki lin delavci prosti Kopališče »Koiezija« je od 2. junija naprej vsak dan pri ugodnem vremenu odprto od devetih dopoldne do sedme ure zvečer. Kopalni red za basin je sledeč: V torek, četrtek in soboto od 3. do 5. ure popoldne samo- za ženske, od 5. do 7. ure zvečer pa samo za mo-^v’e, sicer pa skupno kopanje. Obiskovalcem tega kopališča se naznanja, da se jc tega reda strogo in točno držati. Kopališče je znatno zboljšano, deloma tudi razširjeno. Napravili so 19 garderobnih kabin in povečali solnčno kopeli za toliko, da je ploskev desk za ležanje trikrat večja. I udi glede dotoka vode v basin, da bo Prihajala čista voda, se je ukrenilo, kar je sploh mogoče. — Nakupovanje z nahrbtnikom. Graško namestništvo je pričelo splošno odredbo igUe-do (kupovanja živili po deželi im prepovedala ve- 1 'žri o in tajno kupčijo, doMoiilia pa nakupovanje z naih,nbbnliikotm »v nieizinatnii množini«. Kakor se strainii pritožuje, so picibirailii zlasiti na lf®ld-Rad®oitiia oirioaniilkii ite dni ,ne srle- .množine živili, ki so preka- K 7- ri„n^- i ku'0«raitnov malirbtmiklove vse-bine. Za dva kdo^ ,se ^ k() dal,eč( tto trideset kilioimeitirorv je ra« mnedma^' — Kriminalni slučaji se ved„„ bol] množe v nekem nemškem pravnem listu navaja prvi dunajski državni Pravdnik dv. svetnik dr. v. Hopler vzroke, zakaj se vedno bolj množe kriminalni slučaji v Avstriji. Končno Prihaja do zaključka, da tiči največji vzrok v preveliki obzirnosti državnih oblasti v zaledju. Svetuje, naj oblasti manj pretijo, pa tem bolj kaznujejo. Da jc Ireba nujno odpomo«, t„ se kaže dan za dnem. • Napačno le, lc sc išče v7rAL- , i • j i„ . '-rokov za posurovelost mas v dejstvu, da orožniki premalo >~,i •• • • * i • , abli° svoje puške m bajonete, res pa jc, da je treba iskati „ ■ vzroka povsem drugje, pa prav blizu državnih oblasti! Pa , , 1 dokazujemo m pripove- dujemo to slehrm dan m ni treba, da bi na tem mestu r,) Posebej omenjali. — Za novo železniško zvezo med Trstom in Duna-iom. v borznem poslopju v Trstu se bo vršilo dno ■s- t. m. posvetovanje o novi železniški zvezi med Tr- stom in Dunajem. Razpravljalo se bo o načrtu zvezo Dunaja s Trstom v šestih urah. Aprovizacija južne železnice v Ljubljani. 2e večkrat so se obnavljale pritožbe proti aprovizaciji na juž. železnici. Zaupanje v upravo je med železničarji silno omajano. K vsem nedostatkem je prišel v novejšem času še ta, da imamo pri nas mnogo slabejši kruh nego drugod. Zakaj mora to biti tako, res ne vemo? V aprovizaciji se morajo .izvesti temeljite reiorme. Zato zahtevajo železničarji že dalje časa, da gospod dr. VViener vendar enkrat skliče sejo, kjer se izvrše potrebne pre-uredbe in se izrabi sedaj najugodnejši čas za preskrbo s potrebščinami. Z mrtvilom v tem oziru in s tajnostmi v aprovizaciji so ne opravi ničesar in bomo, če bo šlo tako naprej, morali stradati še bolj. V aprovizacijo se mora uvesti racionalno in tendenčno gospodarstvo ter blago popolnoma enakomerno razdeljevati, lo se bo pa zgodilo lc tedaj, če bodo uslužbenci mogli sami odločevati o sedanji aprovizaciji in o nje bodoči ureditvi. Dobili so menda nekaj ukrajinske moke, ki jo prično deliti danes, moka je pa taka in menda še prhla, da ni nič podobna moki. Ce bo šlo tako naprej, pač ne vemo, kako bomo še opravljali vestno svojo službo. — Z vlaka padel je med Trbovljami in Zagorjem neikli 35 let stari ruski vjeitnik. Našli so ga tam z raizbiito glavo. — Izredna podjetnost. Poročali smo žc, da je blejski grad in mnogo hotelov kupil nedavno g. Ivan Kenda, sedaj v Sofiji. Kdo je Kenda? Trgovski vajenec i jc bil pri Vasu Petričiču v Ljubljani, nato je postal plesni učitelj. To mu ni ugajalo, gre za hotelirja, se 'izpo-drsne in otvori univerzo za natakarje in to v tuji deželi. Vojni vrtinec ga zajame v inozemstvu, a on zagrabi njega in prevzame troje velepodjetij, si obrije po angleški brke, si odiči prsi z odlikami, velika akcijska družba mu poveri ravnateljstvo sedmih špekulativnih objektov v Sofiji, on in njegova soproga, rojakinja iz Bleda, Peternelova, pokupita pol Bleda in še grad z jezerom vred, ter cementno tovarno v Kamniku. Interesanten pojav podjetnosti! — Bivši ministrski predsednik in namestnik spodnjeavstrijski dr. Rihard grof Bienerth-Schmerling je včeraj umrl v svojem 56. letu dobe. — Vlak je povozil in usmrtil minulo sredo na progi Ljubljana drž. kolodvor - Bubnjarci pri kilometru 1.9 infanterista Antona Postraneckija. — Zgorelo je v Lokii prti Meingišu gospodarsko poslopje in hiiša Marjete Pavlič. Rešili so le golo življenje. — Nezgode. V premogovniku v Zagorju jc rudar Franc Resnik tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — Emil Kranjc, triletni sin mašinista v Ljubljani, se je igral pred domačo hišo v Glinški ulici. Mimo je pripeljal voznik, podrl otroka, ki si je zlomil pri tem levo nogo. — Vlomi in tatvine. Pred nekaj dnevi so vlomili v Tomačevem neznani tatovi v stanovanje posestnice Ivane Mavec in ji ukradli iz shrambe okoli petdeset kilogramov prekajenega svinjskega mesa, 23 kilogramov svinjske masti in dva para čevljev v skupni vrednosti 2400 kron. Tudi na Selu, občina Zagorje, so se oglasili tatovi. Posestniku Matiji Kosu so vlomili v jedilno shrambo in mu pokradli za 510 kron masti, moke in sladkorja. Otrok pod vlakom. Pod tovorni vlak, ki je šel v Trstu iz enega pristana v drugi ob bregu, je prišel petletni Jurij Illečevič. Ljudje, ki so videli, kako je otrok padel na tir baš, ko je prihajal vlak, so zavpili in mati je mislila, da potegne izpod vlaka mrtvega svojega sinčka. Strojevodja je ustavil vlak, otroka se ni bil dotaknil ne stroj in ne vozovi, nepoškodovanega so vzeli izpod vlaka. Zvišane cene plinu v Trstu, kakor jii.li je določila imesitna plinarna, stopile so v ivclja-vo s 1. junijem 1.1. — V Gorici raste polagoma število prebivalcev. Sedaj je prekoračeno število 4200. Seveda so všteti med nje samo oni, ki so vpisani pri mestni aprovizaciji. — Na staro pokopališče pride v nalašč za to pripravljeno barake 2000 profesionistov, ki bodo postavljali v okolici barake -za naše ljudstvo. Nekam pozno se je porodila ta ideja. — Nesreča lia železnici. V Tržiču jc zadel dne 30. majnika popoldne okoli štirih tovorni vlak, prihajajoč iz Nabrežine v drug tovorni vlak, ko je baš odhajal. En voz je ves razbit. Ponesrečil se je pri tem neki železničar, doma iz Češkega. — Orožnik utonil. V Voglajni sio blizu kemične tovarne v Gabrju pri Gelijiu dine 24. m. mi našli truplo orožnika Ignacija Kranerja liiz Voj-mka, (kj jja pogrešajo že od 25. m. m. Doslej še ni znano, ali se gre zia nesrečo ali za zločin. —• Najstarejši mož na Koroškem umrl. Pred štirinajstimi dnevi so izročili materi zemlji zemeljske ostanke bajtarja Jurija Eggerja iz Iršena n,a Koroškem. Rajni ie dosegel visoko starost 102 leti. Bil je najstarejši mož na Koroškem. Od njegovih hčera ga je preživela le ena, ki je stara tudi že 7fi let. Kljub visoki starosti je bil mož do zadnjega strasten lovec in krepkega zdravja. — Otrok zgorel. Šestletna liči posestnice Frančiške Kmecl v Zgornji Hnditnji pni Celju se je igrala z drugimi otroci na pcilju. Zakturilii so in pri toni je prišla mlada Kmieicl prelbfeu ognja, obleka sc ji je vneila riin dekle je zgorelo. — Dva vola — 19.480 kron. Mesarski mojster Fr. Lickl v Gradcu je dobil od graške vnovčevalnice za živino dva hrvaška vola, ki nista veljala nič več , kot 19.480 kron. — Slovenski otroci na prehrani na Hrvat-skem. V soboto, 1. junija, se je pripeljalo v Zagreb 140 slovenskih otrok, ki ostanejo na prehrani na Hrviatslkem. — Štrajk natakarjev v Budimpešti. V Budimpešti jc pričelo stavkati v soboto zvečer več sto natakarjev. Stavkati so pričeli v času večerje, tako da občinstvo ta dan ni moglo biti iX)streženo. Stavke sc je udeležilo večje število kavaren, zabavališč in gostiln. Natakarji zahtevajo povišanje svojih prejemkov, dalje opustitev napitnine in druge ugodnosti. — Zvišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin na Ogrskem. Vojne pristojbine se, kakor smo žc omenjali, s 15. junijem na Ogrskem zvišajo, in sicer za priporočena in navadna pisma ter zaprte dopisnice neglede na težo za 5 vinarjev, za odprte dopisnice se zviša pristojbina za 2 vin., za tiskovine do 50 gramov znaša zvišanje 2 vin., nad 50 gramov 5 vin., za vrednostna pisma 10 vin., za poštne nakaznice 10 vin., za brzojavke 20 vin., za telefonske razgovore v prvem pasu 10 vin., v drugem 20 vin. — Dovoljeni sovražni časopisi. Dunajski uradni list je priobčil seznam 268 časopisov iz sovražnega inozemstva, ki jih pripušča notranje minstrstvo preko meje glasom odredbe z dne 29. marca 1918. Vsi ti časopsi so znanstvene in strokovne vsebine. Seznam vsebuje časopise z področja tehnike, prirodoslovja, umetnosti, letalstva, zdravilstva, industrije, trgovine in tudi mnogo misionskih listov. Vendar pogrešamo v tej odredbi marsikatere stroke, za katere naj se interesenti pobrigajo. Sedaj vidimo, kaj je bilo pri nas vse prepovedano !Od leta 1914 dalje niso dovoljevali avstrijskim učenjakom, da bi jih dobivali iz inozemstva. Edine izjeme so bili Bulletin svetovnoznanega Pasteurjevega' instituta, pariški anali za botaniko in zologijo in še nekaj drugih! Vsa medicinska in tehnična časopisna literatura Francije, Anglije in Italije ie objavljena sedaj v seznamu. Doslej je menila visoka vlada, da lahko zadene monarhijo velikanska škoda, če bi se učili avstrijski zdravniki med vojno ob napredku Francoske medicinske znanosti, ali če bi avstrijski tehniki kaj sprejeli od podjetnih angleških inženirjev. Enako je tudi z ekonomskimi časopisir sovražnega inozemstva. Vendar še znatno število najvažnejših-^ozemskih listov pogrešamo v seznamu, med njimi sploh vse dnevnike! V Avstriji so še vedno prepovedani, dočirn jih v Nemčiji lahko vsak bere! — Prodajna c^na listkov za odgovor se določi s 1. jiuniijcm 1918 s 50 viinarjetv. — Nove petkronske bankovce namerava izdati av-stro-ogrska banka. Dunaj, 3. junija. Uradno se razglaša: Pri Fossalti ob dolnji Piavi so Italijani poskušali izvršiti prenod čez reko. Zavrnili smo jih s toi^niškim ognjem in z minami. Na mnogih mestih gorske fronte smo zavrnili poizvedovalne sovražne sunke. En italijanski poizvedovalni oddelek smo vjeli. Naraščajoč artiljerijski ogenj. Berlin, 3. junija. Iz glavnega stana se poroča: Na flanderskem bojišču živahno artiljerijsko delovanje. Sovražni krajevni napadi pri Bailleulu in severno Lyse so bili odbiti. Namesto francoskih in angleških armadnih zborov, ki so bili razbiti vsled našega napada, so dospele z raznih front nove francoske divizije na glavno bojišče. Severno Aisne so brez uspeha poskušale, držati odkazane jim pozicije. V ljutem bližinskem boju smo vrgli sovražnika preko Noulin sous Touvent-St. Chri-stophe-Vingre nazaj. Južnozapadno Soissonsa smo vzeli Chaudun. V napadu smo prodrli čez Seviercs do vzhodnega roba gozdov pri Villers-Gotterote. Severno Ouer-‘ccjiia je izvršil sovražnik močne protinapade, ki pa so bili krvavo zavrnjeni. Prodirali smo preko Courchamps iu Montiere ter vzeli višine pri Chateau Therry. Ob Marni ter med Marno in Reimsom je položaj neizpre-menjen. Naši letalci so bombardirali železnice, ki vodijo do bojišča. Zbili smo 31 sovražnih letal. Berlin, 3. junija zvečer. Južnozapadno Soissonsa novi uspehi. Francoski protinapadi ob obeh straneh reke Qurcq, Junijsko zasedanje državne zbornice. D ut; a j, 3. junija. Ministrski predsednik dr. Seid-ler bo nadaljeval ta teden pogajanja za sestavo delovne večine V ponedeljek ali v torek se bo pogajal s Poljaki. V ta namen je predsedstvo i>o!jskega kluba brzojavno poklicano na Dunaj. Predsednik dr. Grofi se bo pogodil z ministrskim predsednikom glede termina, kdaj naj se sestane parlament in bo sklical že v bodo- Stran 4. NAPREJ. čem tednu konferenco načelnikov. V parlamentskih kro-jr-ii so mnenja, da bo ministrski predsednik vsekakor skušal sestaviti v zbornici večino za proračunski provi-zorij. Tudi gosposka zbornica je zato, da se skliče parlament k poletnemu zasedanju, da uredi finančna in davčna vprašanja. Skupni ministrski svet. D u n a j, 3. iumiiijia. V viniatniienn imlimfetrsitviU se je vršil isfkiupnii imimratnslkli 'sivet, ikateiregta so se udeležiti vmainiji imAmister graf Duriain, vojmli minister barom Stčiigeir-Sfceiiinieir, (oiba iminliisitnsika predisedniilka vitez Seiidler in dir. Weik!eiil.e ter oba fiinainčma un iinfe trna ibarioin Wirnim©r in dr. Popovi cs. Grof Burian odpotuje v Berlin. Dunaj, 3.junija. Mjimislter vnanjih zadev grof Burlam odpotuje dne 10. jujniiija v Benin, da obišče meimiškieiga držiaivimegia 'kanclerjaC Pni tej priliki se bo vršili razgovor o raznih vprašanjih, tičolčlih se oeintraliniih držav. Do ik omarah sklepov glede vprašam,j, o katerih .se bosta oba državnika posvetovala, pa sediati še ne prilde, ker potrebne predpriprave dlptte najbrže še ne bodo končane. Češki delegati pri Burianu. Dunaj, 3. ijimnliija. Minister vnanjih zadev ' grtof Burian je za sredo popoldne povabil češke • delegate na rajzgioivior. Neuspešen udarec. Praga, 3. junija. Uredništvo »Narodnih Listov« dobiva številne proteste proti ustavitvi lista. Naročniki naznanjajo uredništvu, da bodo naročnino dalje plačevali, naj si bo list še tako dolgo ustavljen. Magnatska zbornica. 1 Budi m pesta, 3. junija. Predno je prešla zbornica j na dnevni red, je interpcliral baron Pavel Inkcy v za- j devi rekvizicije prihodnjo žetve in je kritiziral odredbe, j ki so sc tozadevno ždajale v preteklosti. Dejal je, da j ic krivo nesistematično ravnanje, če je bila Ogrska v tem j letu primorana uvažati žito iz inozemstva. Minister pie- j hrane princ VVindischgratz je zjavil, da je pravočasna j rekvizicija edina pot, da se zavaruje deželo in aimado j s preskrbo. Doslej nismo mogli Avstriji pomagati, sku- | šali pa bomo doseči to v prihodnje. Cisto nemogoče je, da bi prepustili del žetve svobodnemu prometu, kajti posledica tega bi bilo strašno oderuštvo in draginja. Ce bomo Avstriji kaj dobavili, se bo zgodilo lo le po maksimalnih cenah. Odklonjena ženska volilna pravica. Budimpešta, 3. junija. Društvo za ženske pravice je priredilo včeraj v Budimpešti in okolici propagandni dan za žensko volilno pravico. V mestu kakor tudi v raznih izletnih krajih so imele govornice govore in predavanja o pomenu in namenu volilne pravice. Poudarjale so zlasti to, da bo imela ženska po vojni veliko vlogo, zlasti v povzdigi gospodarstva. Ogorčeno so obsojale preziranje ženske volilne pravice v odse n za volilno pravico; Podobna zborovanja go se vršila tudi v številnih ogrskih provincijskih mestih. Volitve v Rutmmi.iL B uk a r e srt, 3. liiumiiSa. Volitve za privit iko-legij sieinaitia so končale s pometimo zmalgio vlade. Od 60 iiruainidatov tega kolegija jih je 56 v trm ali vladanih privržencev. Izvoljena sta 'imen teh rueodvisana ikiaindiidarta general Aivereisou tiin. bnivsi n Minister Biadarau. V dveh okrajih se vinsti ožita volitev. Med noivoliizvloiliiieniiTiii senatorji je rtnflini-strčM predsednik, pet aniinistrov im šest generalov. Upor češko-slovaških čet v Rusiji. Mas k v a, 3. junija. (Agentura.) Med 5e-škic-slovaškiimS četami, iki nameravajo preko Viiadlivostoka dospeti na francosko fnointo, in med četami sovjeta pri Fetiši ie prišlo do krvavih spopadov. Cehi im Slovaki so se mprli mudeči gardi, ki jih jie lnoiteila razorožiti. Trodkij je brzojavno vsemi železniškimi vodstvom na vzhodu, prepoveldal prevažanje čeških čet. Večina železnic je popolnoma vstavita promet. Cehi so se uprli z orožjem v roki ter š,o v trdili bojih na nekaterih krajih pomagali ‘vladne čete. Plehanov umrl. S t o c k h o 1 m, 3. junija. Znani ruski socialni revolucionar PSehancv je v nekem sanatoriju na Finskem umrl. Obtožba proti Clemenceauju. P a r i z, 3. junija. Skrajna levica dvigal 'prati Clemenceauju im Fioohm obtožbo, dia šta ir on. to plb Ch emim des Daimfiis z bojnimi četami premaslo zavarovala im na ita način zakrivila, da so te viaižpe pozicije prišle v nemške rolke. 9ocial.iistiična frakcija zbiannice je sklenila, da vložli v parlamentu predlog, naj se dvitsjne obtožba proti Clemenceauju. Aprovizadia. Meso na zelene izkaznice B štev. ! do SOD. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 800 prejmejo meso „o znižani ceni v sredo, dne 5. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 10. do pol 11. ste v. 1 do 200, od pol 11. do 11. štev. 201 do 400, od 11. do pol 12. štev. 401 do 600, od pol 12. do 12. štev. 601 do 800. M^sc na zelene izkaznice B od 800 do konca prejimieiio stranke pc znižani ceni v sredo, dime 5. t. mi. v cerkvi sv. Jožefa. Pomičen je ta-le red: Od poil 2. do 2. popoldne st. 801 do 1000, od 2. do pičil 3. št. 1001 do 1200, pa poli •>. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do pod .4. št. 1401 do 1600, oid pol 4. do 4. št. 1601 do 1800, dd 4. do pel 5. št. 1801 do 2000, .od pol 5. do o. st. 2001 do 2200, tod 5. do pol 6. št. 2201 ido ktonca. Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna apro-vizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki utici v sredo dne 5. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico A od št. 1 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram vojnih klobas stane 2 K, kilogram praških klobas 4 K. > Izdajate?! in odgovorni »rednik: Josip P e t e j a n. Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljeni Štev. 124. m L« Ljubljana Frančiškanska ul. 6, reg5sti'©wana aadraga a SKreeless© srsvsssa. Tiskovin® 2® ieSe, iupsss* n@Jše plakate i«s «abiia stode in veselice« .v Letne zaključke MrsdSsa z& •Ssskassjss Ustov«, 9»r©“ šs-sr, M&ssStegSI »“» = Litografija« Sftereofipila. Kuharica, . Slovenka, vešča nemškega jezika, štedljiva in vešča v svojem poslu, vesele narave se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem. — Ponudbe se sliko, ktera se slučaju vsprejema za popotnico potrebuje J poslati na: Zlatko Planinc, Trpanj, Dalmacija. ^rlionio najzanesljiveje sredstvo proti temu ib 1 PARATOL fle maže, je brez duha, torej tudi čez dan u- Hractn l101^0- *on^! ^ P®^T0L' va’ Mm tuje občutljvo kožo. Škatija stane K 2'50. Oboje se dobi proti predplačilu ati povzetju pri ParafoE «Jelawnice lekarnarja M. Kleina. BUDAPEŠTA VII—11., ROZSA UTCA 21. HIEsiElSSHHHIBB®* Uradnica Slovenka, vešča nemškega jezika v pisavi in (Lovoru, s čedno pisavo, vešča strojepisja (ven darle ne pogoj), vesele narave - se sprepne proti dobri plači, hram in prostim Gospice, katere ne ljubijo "l^^ f h obtli ampak piijetno samotno življenje (ob oba jadranskega morja na jednem P0 ^ 0 prednost. — Cenjene ponudbe, cc mobott se sliko, ktera se v slučaju sprojema za popotnico potrebuje se naj doposljejo na. Zlatko Planinc, Trpanj, Dalmacija. za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. o kg K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v razni barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, t zavoj 24 velikih kosov K 18. Razpošilja po povzetju. p,-i večjem naročilu nai se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu 40, Petrinska ul. 3/111. tel- 23-27. Ilcem® vlivalce in strugalce železa (Eisengiesser, Dreher) I za našo vlivalnico železa in tvornico polj. stro-jev, Prehranbene razmere v mestu ugodne. Sairi" ci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinj1 za K 4— dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na SMEV, tvornlca Strojeva, Bjelovar (Hrvatsko) ---------- TAPRANSKA BANKA. PODRUŽNICA V LJUBLJANI ^^spreiemtt kot oficijelnt) subskripcijsko mesto pniave Ria ^ ^ osmo avstr, vojno posojilo po originalnih pogojih: 51|20|o'amortizačno državno posojilo po 9154|„, 5‘L °l„ državne zakladnice po 95*501. 9