ST'TD I J3KA BIBLIOTEKA L JI • • n • i \ •' St. 175 Poštnina porafcunjena (C. C. con ta portj^^ V Trsta, * torek, 24. lullla. 1928. - Leto VI. Posamezna številka 36 cent. Letnm L;!! tU miri dn sjutrmj razen ponadaljk*. Naročnina« sa I bmnc L | L 7? L pol lata L 36'—, celo l«to L 75.—. t iaounatvo eMsci&o ^ jjO _ PoMDfis« It« vilka 30 «L — Oftlassdaa u 1 nm prostora froknti 1 kolona (58 mm): a trgovska in obrtna oftlaaa L 1.—. ca osmrt-sahvale, prrtir«. rabila L 1-50. ojia»« dnanik uvodov L O^aai na prvi itraai L 2.— DINOST Uredniitro in upravnižtvo: Tr«t ulica S. Francesco d'Attisi 20. Te« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklam nacija in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo. — Last« založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Podoradniitvo ▼ Gorici i »lica Giosttd Card«cci it. 7. L a. — Telet it 327« GUtm in odgovorni urednik; proL Filip Perio. Amundsen Kakor smo že poročali, je pr-m del rešilne akcije v prid ponesrečencem zrakoplova «Ita-!ia» uspešno končal. Ledolonnec «Krasin», ki se je počasi, a vztrajno preril do ledene poljane, na kateri je bila vtabor-jena Viglierijeva skupina, je srečno prepeljal v King's bay vse one člane Nobilejeve ekspedicije, ki so bili padli z zrakoplova v hipu nesreče. Edino dvoje oseb je pustilo svojo junaško mladost na ledenih poljanah in zadobilo svoj hladni grob daleč od svojcev in daleč od svoje domovine: Malm-green m Pomella, «Citta di Milano* je že odplula s Svalbar-dov, da popelje v domovino rešene ponesrečence, «Krasin» pa bo moral v kak švedski ali nemški pristan, da popravi poškodbe, ki jih je zadotU pri borbi z ledeniki. Po dveh ali treh tednih pa se bo borba vnovič pričela, zato da se rešijo še one žrtve, ki jih je jezni Sever ukle-nil v svoja mrela ledovja, kot bi se hotel maščevati, zato ker mu napretka žeini Človek ruši tisočletni pokoi. Med. temi Žr. tvami, c katerih, ne vemo, ne kje se nahajaio, ne ali so še žive. ie tudi sloveti raziskovalec Amuncteen, ki se je neustrašeno odpravil Nobileju na pomoč, liui je »vedel za njegovo nesrečo. Ne bo odveč, ako seznanimo naše čitatelje z življenjem tega starega raziskovalca, ki je večino svojega življenja preživel v borbi z naravnimi elementi in ki si je postavil za svojo živ-ljensko nalogo premagati nedostopnost severnega in južnega tečaja. Amundsen se je rodil 1. 1872. ko* sin pomorskega kapetana, ki je bil obenem brodolastnik. Ko je bil še mlad, ga je čitanje poročila Franklinove ekspedicije tako navdušilo in osvojilo, da je že takrat sanjal o smelih eksrvedicijah. Ze takrat je hotel prepiuti severo-zapadni prehod. Ko se je leta 1893. pripravljala Nansenova ekspedicija z !ad>o «Fram», se je je liotel udeležiti, a mati mu tega ni dovolila. Zato se je raje pričel baviti z medicino in se resno pripravljati na doktorat. Po materini smrti se vkrca leta 1894. za mornarja na ribiško ladjo, ki se je od- ■ pravijala na lov na kite. Od leta 1897. do leta 1»90. je pilot lia ladji «Belgica», s katero se udeleži Gerlacheve ekspedicije na južni tečaj in proučevanja zemeljskega magnetizma. To proučevanje zemeljskega magnetizma bo pozneje sam nadaljeval v Oslu in v Hamburgu v svrho izsleditve severnega magnetnega tečaja. Med leti 1903. in 1007. se bavi z ekspedicijo z ladjo «Gja». Amundsenov načrt je bil tar-le: premagati severo-zapad-ni prehod s čisto malo 42-ton-sko ladjo in s sedmimi osebami posadke. Znana Franklin ova ekspedicija (1S45.) se je posluževala v isto svrho dveh večjih 710-tonskih ladij in posadka je Štela 134 ljudi, a Amundsen je bil mnenja, da je le z malo ladjo mogoče prepluti ozki prehod severno od Amerike. V oktobru 1903. dospe Amundsen južno od zemlje Kralja Willia-ma v neposredno bližino magnetnega tečaja, prav na mesto, kjer se je bila zgodila največja tečajna nezgoda: popolno uničenje Franklinove ekspedicije (1848.). Amundsen ostane na tem mestu dve leti v svrho opazovanja in raziskovanja. Leta 1906. pa dospe srečno v Nome (Alaska) ter prepluje tako kot prvi raziskovalec sploh severno-% zapadni prehod. Leta 1908- si zamisli nov načrt: z ladjo 4" vzhodne dolžine, od tod prične svoj smeli pohod na juf.ni tečaj, katerega doseže 14. 12. 1909. Še istega dne je zaplapolal norveški prapor na južnem te Ca j u v višini 3.200 m, ker je južni tečaj namreč g<_-rat. A Amundsen pa ni mogel pozabiti severnega tečaja in leta 1913. pripravlja novo veliko ekspedicijo. Odhod bi se bil moral izvršili iz San Franciaca v juniju, a je bil iakasnjen radi tega, ker je bilo namesto starega «Frama» treba zgraditi novo ladjo. S pomočjo vlade in s pomoči o javnega izbiranja prispevkov se Ainundsenu posreči zgraditi novo ladjo «Maud», ki je bila v glavnem nekoliko izboljšan in povečan (300 ton) tip «Fran>a». Kadi izbruha vojne pa se mora odhod odložiti do leta 1918., ko zapusti Amundsen Norveško z namenom, da pre-pluje se vero-vzhodni prehod severno od Sibirije in da se od tam prepusti moiskim tokovom, da ga popeljejo do severnega U \ aja. 'SlaLe* razmere ledenih poljan pa ga prisilijo, da prebije dve leti na Severu. Sele v avgustu 1920. dospe v Norne (Alaska), od koder se usmeri proti Wrangelovemu otočju z namenom, da se prepusti morskim tokovom in da prične tako z u-resničenjem svojega načrta. To se mu ne posreči, kakor se mu tudi ne posreči ekspedicija, ki jo prične v juniju 1922. vnovič z ladjo «Maud», ker mu tokovi ladjo zanesejo v napačno smer. Pri tej poslednji ekspediciji se Amundsen, prvič v zgodovini tečajnih raziskovanj, posluži tudi letala. Pozneje se Amundsen vnovič poizkusi z letali leta. 1$>25. in z zrakoplovom «Nor-ge» leta 1926. skupro z generalom Nobilejem. Ekspedicija z zrakoplovom «Norge» je še tako sveža v našem spominu, da je ni potreba vnovič popisovati. Amundsen, ki je skupno z No-bilejem in Ellsworthom preletel ob tej priliki severni tečaj, je končno spustil tudi na to skrajno točko zemeljske površine zastavo svoje domovine. Tako je življenje moia, ki bi lahko počival na lavorikah, a se je kljub temu odpravil na pomoč onim ponesrečencem, ki so mu bili svojčas to variš L Pred kratkim >e došla vest. da je A-mogoč« pristal pri skupini, ki je ostala na zrakoplovu. Upajmo tedaj, da si ne-utrudljivi borec pribori še novo svetlo zmago v svojem že itak junaškem življenju. Novo zasedanje ministrskega sseta Poročilo načeiaika vlade o zunanjem in notranjem položaju, o Nobilejevi ekspediciji ter o novih smernicah vladne finančne politike — Odobritev raznih ukrepov Včerajšnja seja Zunanji in notranji poioftej Breoposolnesi in letina RIM, 23. Pod predsedstvom načelnika vlade on. Mussolmi-ja se je sestal dane« predpol-dne ob 10. uri v palači «Vimi-nale» ministrski svet. NavzoČ-ni so bili vsi ministri. Takoj po otvoritvenih formalnostih je načelnik vlade pozdravil najprej nova ministra, nakar je podal naslednje izjave: «V dobi od poslednje seje ministrskega sveta pa do danes o-značujejo zunanjepolitični položaj, kar se Italije tiče, naslednji dogodki: odstranitev diplo-matiČne napetosti z Avstrijo in vzpostavitev normalnih odno-šajev rned obema državama; podpisanje trgovinske pogodbe z Madžarsko; pri volilni odgovor Italije na Kelloggov predlog; sklenitev in parafiranje sporazuma glede Tangerja, ki se bo podpisal enkrat pozneje; sklenitev dogovora s Perzijo; začetek pogajanj z novo kitajsko vlado, ki ima svoj sedež v Nankingu, ker je odpovedala staro pogodbo z Italijo. «Glede notranjega položaja zamoremo reči naslednje: Z naraščanjem poljskega dela pada brezposelnost vedno bolj. Evo številke, vizete iz poslednjega mesečnega buletina Osrednjega statističnega zavoda, na podlagi podpor, ki se plačujejo brezposelnim delavcem in uradnikom. So to številke, ki odgovarjajo natančno dejanskemu stanju: koncem januarja 439.211; koncem februarja 413.383; koncem marca 411.785; koncem a -prila 356.795; koncem maja 306.629; koncem junija 247.021. Število delavcev in uradnikov, ki delajo s skrčenim urnikom* je padlo od 76.327, koncem januarja, na 30.296 koncem junija. «Letina kaže dobro. Približnih podatkov o žitnem pridelku ne bo mogoče dobiti, dokler ne bo dokončana mlatev tudi v hribovitih krajih, torej do koncem avgusta. Vendar pa izgleda. da bo pridelek znatno nad-krilil onega iz 1. 1927. «Noben incident ni kalil javnega reda. Impozantne svečanosti, katerih so se udeležile velike mase ljudstva, kakor proslava zmage v Bolcanu, so potekle brez najmanjše neredno-sti. ezdali brez najmanjše sramežljivosti o poteku bojev. Šele tedaj, ko se bodo izvršili vsi možni poskusi za izsleditev ostala skupine ponesrečencev, se bo uvedla druga objektivna in normalna preiskava o poteku ekspedicije, o reševalnih akcijah in o vseh ■fazah te tragedije, ki je presu-nila svet. Ta normalna preiskava se bo izvršila seveda v Italiji in vodile jo bodo italijanske osebnosti. Sleherna drugačna hipoteza je nezmiselna in žaljiva in, če bi jo kdorkoli postavil, bo takoj zavrnjena. «Dočim je treba naglasiti, da je bil italijanski letalec Madda-lena oni, ki je prvi izsledil ponesrečence, hoče ministrski svet tolmačiti enodušno čuvstvo italijanskega naroda, zahvaljujoč se vsem onim, ki so se potrudili za rešitev ponesrečencev, predvsem Rusom «Krasina», in spominjanog se Šveda Maim-greena ter Italijana Pomelle v počastitev njunega spomina. Smernice finančne politike za poslovno dobo 1928-29 Načelnik vlade je nato poročal o programu, ki je bil izdelan za tretjo dobo fašistovskih financ. Smernice finančne politike za poslovno dofco 1928-1929, katerih se bo vlada strogo držala, so naslednje: 1) Ohranitev stabilizacijske višine, kateri se je italijansko narodno gospodarstvo že prilagodilo; 2) nobenih novih davčnih o-bremenitev, pač pa boj proti o-nim, ki izbe ga vajo davčnim obveznostim in ki so najhujši paraš i ti nacionalne družbe; 3) nikako najemanje posojil v inozemstvu s strani države in javnih bitij ter strogo nadzorovanje inozemskih posojil, najetih od zasebnikov; 4) razpisalo se ne bo nobeno novo notranje posojilo, pač pa se bo s razpoložljivimi sredstvi izvajala efektivna amortizacija konsolidiranega javnega dol-«a; - 5) izvedla se bo konsolidacija izdatkov na podlagi proračunskih postavk; 6) ker se je zaključilo izjemno poslovanje, eden izmed preostankov vojne, in se je tudi zaključil boj državne zakladnice glede borznih kvotacij, radi česar ije bilo potrebno izjemno knjigovodstvo, se bo uvedla največja jasnost in enostavnost v vseh državnih računih, tako da jih bo lahko v *ak državljan čital in razume1.. 7) neomajno čuvanje sigurnosti hranilnih vlog in nezanima-nje za gospodarska podji-tja, ki niso življenja zmjžna To so smernice, katere je novi finančni minister on. M os coni v celoti sprejel in po katerih se bo uravnavalo njegovo vsakdanje delo. Po poročilu on. Mussolinija je novi finančni minister podrobno poročal o državnih obračunih oz. proračunih za poslovna leta 1927-28, 1928-29 in 1929-30. Dragi ukrepi Politlfiaa in ^rpravma prenredba pokrajin in Ubile - Rastejnitov zakonikov na novo pokrajine Ministrski svet je nato prešel na razpravo o drugih ukrepih, določenih na dnevnem redu. Sklepal je o ukrepih za družino s mnogimi otroci, o pokrajinski reformi, o preuredbi pokrajinskih upravnih odborov ter o novi politični in upravni uredbi Libije. Odobril je nato načrte za u-krepe, s katerimi se izvede izenačenje zakonov v novih pokrajinah. Raztegnili se bodo na a-nektirano ozemlje civilni zakonik, trgovinski zakonik, zakonik o civilnem postopanju ter zakoni, ki se nanašajo na sodno ' uredbo, kakor tudi vse ustavne določbe in vsi pravilniki, ki so v zvezi z navedenimi zakoniki. Seja je bila nato zaključena. Ministrski svet se bo spet sestal prihodnjo sredo, 25. t. m, o*> 10. uri v Viminalski palači. Unifikacija kvo tirani a obveznic konsolidiranoga dolga in lik-torskoga posojila RIM, 23. Novi finančni minister on. Mosconi je s posebnim ukre-pom uvedel unifikacijo borznih kvotacij za obveznice 5-odstotnega konsolidata in lik-torskega posojila. V rimskih finančnih krogih, kjer je ministrov ukrep napra vil ugoden vtis, naglašajo, da morajo obveznice ^-odstotnega dolga, tudi Če so bile izdane v različnih dobah, imeti isto ceno, ker spadajo v isto kategorijo državnega dolga. V uradnem komunikeju glede navedenega ukrepa se polaga posebna važnost na stavek, v katerem je rečeno, da se je država obvezala, da ne bo konvertirala 5-odstotnega konsolidata in da se ne bo dotaknila njegove obrestne mere do leta 1936. Večkrat so se bile namreč širile neutemeljene govorice, da bo vlada znižala obrestno mero tega dolga ali pa da bo naložila na obveznice nove davke. Iftallla In Kitajska Prod pogajanji za preosnovanje odpovedane pogodbe PEKING, 23. Radi zamude na pošti je dospel šele včeraj italijanski odgovor na odpoved dosedanje italijansko-kitajske pogodbe s strani nankinške vlade, le tekom včerajšnjega dne je na podlagi tega odgovora iz Rima italijanski poslanik Varč sporočil vladi v Nankingu, da pogodba nikakor še ni zapadla. Italijanska vlada si je pridržala pravico, seči po dovoljenih sredstvih za preq>rečenje vsakega poskusa, da se krši pogodba. Vendar pa je, kot sledi iz o-menjene brzojavke, Italija pripravljena pričeti pogajanja za preo snovanje pogodbe. NATAL, 23. Letalo «S. 64» je bilo v teh dneh docela popravljeno. Letalca sta izrazila svoje zadoščenje nad uspelim delom. Ferrarin in Del FYete čakata sedaj samo še naročila iz Rima, da nadaljujeta svojo pot do Ria de Janeiro, kjer se jima že pripravlja svečan sprejem. „Citte di Milano" na poti v Narwik Poveljnik Marlano operiran RIM, 23. Mornariško ministr-stvo sooča* «Včeraj, dne 22. julija t. 1., ob 18. uri je kr. ladja «Citta di Mi-lano» odplula iz King's baya in krenila proti Narwiku, da izkrca tam one člane posadke «Itali-je», ki so bili do sedaj rešeni «Citt& di Milano* se bo nato spet povrnila k Svalbardskim otokom, kjer bo nadalje izvrševala poverjeno ji nalogo. Poveljnik Mariano je bil operiran 20. t. m., ker je bila postala operacija neobhodno potrebna. Odrezan mu je bil spodnji del desne noge. Njegova temperatura je znašala nocoj 37.2 Stopinji, duševno razpoloženje je še vedno izvrstno, fizično pa postaja bolnik vedno krepkejši. KING'S BAY, 23. Alpinci, ki jih je izkrcala ladja «Citt& di Milano», katera je odfplula proti Narvviku, bodo za sedaj nastanjeni v maloštevilnih barakah, ki se nahajajo v King's bayu. Tu sta ostala tudi hidro-plana «S. 55» in «Dornier Wal» s pilotoma Maddaleno in Pen-zom. Cuhnovski s svojim velikim trimotomikom ni zapustil pristanišča, dočim je Krasin» odpotoval za potrebna popravila proti Evropi. Čim se bo povrnil ruski ledo-lomec, se bodo z največjo vnemo začela raziskovanja onega dela velike ledene pustinje, kjer bi se morala nahajati druga skupina ponesrečencev, A-lessandrinijeva skupina, in kjer sta morda tudi Amundsen in pilot letala «Latham 47» «Braganza», na kateri se nahajajo italijanski častniki, bo še nadalje služila kot pomožna ladja. Nov polet preko fttlintskeft ueasn Francosko letalo «I»a Fregade® na Azorlh PARIZ, 23. Včeraj popoldne je letalski poročnik Pariš odletel s svojim hidroplanom «La Fre-gade» iz Bresta proti New Vol ku. Namenil se je, da se med-potoma ustavi na Azorih in Bermudih. Na letalu sta poleg njega še mehanik Marot in radio telegrafist Cadon. Že tekom dopoldneva je dobil poročnik Pariš povelje, naj bo pripravljen za odhod, ker so se vremenske prilike na oceanu naglo boljšale. Opoldne se je dolilo v posode na letalu še nekaj bencina in olja. Z meteorološkega zavoda je medtem došlo poročilo: raznosmerni vetrovi z brzino enega metra na sekundo, splošni položaj ugoden, vreme med Azori in Bermudi normalno. Pet minut po 17. uri so odleteli proti Španskemu rtu z brzino 135 km na uro. Spremljalo jih je nekaj časa neko vojaško letalo. Pri odhodu letala «La Fregade» je bilo zbranih na pomolu, v katerega bližini se je do tedaj letalo nahajalo, mnogo predstavnikov civilnih in vojaških oblastev ter na stotine občinstva. Proti večeru je ra-diotelegrafist Cadon brzojavil, da poteka polet dobro. Davi na vse zgodaj pa je že prispela vest, da je letalo «La Fregade» ob 2.20 letelo nad Horto, glavnim azorskim mestom. HORTA, 23. Davi ob 5.20 (po tukajšnjem času) je pristalo v tukajšnjem pristanišču francosko letalo «La Fregade». Tu se bo na novo založilo z bencinom in oljem. Letalec Pariš namerava takoj nadaljevati svojo pot proti Bermudskim otokom. PARIZ, 23. Letalski poročnik Paul in Pari 3, ki je sinoči odletel iz Bresta proti New Yorku je bil zelo priljubljen in znan Častnik francoske mornarice. Pred sedmimi leti pa se je posvetil letalstvu. Lani je postavil svetovni rekord za višinski polet letal s tovorom 2000 kg. Njegovo letalo «La Fregade* je letalo posebnega tipa z dvema motorjema in skupno gonilno silo 960 HP. Na letalu je prostora za 5000 litrov bencina, s katerimi zamore preletetl preko 4000 km. Polet Brest-New York se trna izvršiti z dvema presledkoma, in sicer Brest-Azori (2080 km), Azori-Bermudi (2540 km) in Bermudi-New York (1230 km). Lahko se pa pripeti, da bo poročnik Pariz iz Horte na Azorih odletel naravnost v Halifaz na Novem Švedskem (3400 km} in na ta način postavil rekord v dolžinskem letu za hidropla-ne ter šele nato odletel proti New Yorku. Poročnik Pariš ima namen vrniti se v Evropo z letalom in sicer od New Yorka preko Nove zemlje spet nazaj v Brest. Na letalu se nahaja brezžična postaja z veliko in majhno valovno dolžino. Enajst mllijonotf prekosite« našel jamih v glavnih mestih italijanskih pokrajin RIM, 23. Po podatkih Osrednjega statističnega zavoda je bilo dne 30. junija t. 1. naseljenih po glavnih mestih Italije naslednje število prebivalcev: Na prvem mestu je Neapelj z 966.000 prebivalci; sledijo Mi-iaii z 941.000, Rim 876.000, Genova 625 tisoč, Turin 570 tisoč, Palermo 445 tisoč. Med mesta, ki štejejo od 200 do 300 tisoč prebivalcev, spadajo: Catania, Firenze, Benetke, Trst in Messina. Od 100 tisoč do 200 tisoč prebivalcev štejejo Bari, Verona, Reggio Calabria, Li-vorno, Padova, Taranto, Ferra-ra, Brescia in Spezia. Pet in trideset pokrajinskih glavnih mest šteje manj ko 100.000 in več ko 50.000 prebivalcev, 30 mest manj ko 50.000, dve pokrajinski glavni mesti pa imata manj ko 10.000 prebivalcev. Vseh 92 pokrajinskih glavnih mest šteje vkupno prebližno 11 milijonov prebivalcev, torej več ko eno četrtino celokupnega prebivalstva Italije. Princ Đoncompagni Lud o visi umrl RIM, 23. Danes je tu umrl princ Boncompagni Luilovisi. Spadal je k rimskemu katoliškemu plemstvu. Biagijn se ja rodila hčerka RIM, 23. Gospa Anita Hiagi. žena radiotelegrafista zrakoplova «Italia», je povila hčerko. Po izrecnem očetovem naročilu je bila punčka krščena z imenom «Italia». Milaansiti poteštat on. Belloni je novorojenki poslal bogato darilo. Ogenj na parniku MESSINA, 23. Ko je angleški parni k «Oxford Shire» plul skozi Messinsko morsko ožino, je na njem začelo goreti. Požar se je bil vnel med blagom, ki je bilo natovorjeno v trupju ladje. Prihiteli so takoj na omoč vlačilci in tako se je posrečilo kmalu pogasiti ogenj, ki jo Iti 1 postal že precej nevaren. Na parniku se je vozilo tudi 187 potnikov z bližnjega vzhoda, pa se nobenemu ni nič hudega pripetilo. Venlzelos v Sfljnu Zunanja politika njegove vlade ATENE, 23. Republikanski listi poročajo o velikih slavno-stih, ki so jih priredili v Solunu na čast ministrskega predsednika Venizelosa. Navdušenje in veselje je bilo baje tako veliko, da Venizelos ni mogel priti niti do besede. Njegov govor se je nemudoma natiskal in nato razdelil med ljudi. Venizelos poziva v tem svojem govoru grški narod k zavesti njegovega nezrušljivega e-dinstva in ugotavlja, da je bilo baš pomanjkanje te zavesti krivo, da je Grčija izgubila svojo zemljo v Mali Aziji in Trakiji. V zunanjepolitičnem pogledu je naloga njegove nove vlade, da sklene nove pogodbe s prijateljskimi državami in da poleg tega izpopolni «italijan-sko-tursko pogodbo z grško-ita-lijansko.» Grčija, ki nima na-namena, pridobivati si novih zemelj, nima tudi nikakega razloga, biti v spoi i s Turčijo. Venizelos je nadalje v tem svojem govoru izjavil, da je Grčija pripravljena dovoliti Bolgariji prost dohod do Egej-skega morja. Prešel je na Jugoslavijo in je dejal, da bo vlada v zmislu programa liberalne stranke vodila napram Jugoslaviji prijateljsko politiko. Ju go&k>venske zahteve glede Soluna bo grška vlada ponovno proučila. Po njegovem mnenju ni dvoma, da jim bo mogoče u-goditi, ne da bi se pri tem kršila suverenost grške republike. TL •EDINOST* V Trsta, dne 23. julija 1928. Končno je glede zunanje politike izjavil, da je Grčija sedaj ▼ dobrih odnošajih s Francijo, Anglijo in Italijo. ini UUM mandat Ponovna posvetovanja na dvora BEOGRAD, 23. Od včeraj se razvija položaj v smeri, ki je generalu Hadžiću onemogočila sestavo vlade. Nevtral. ministrski kandidati so zahtevali jamstva, da bo nevtralna vlada res izvedla volitve. General Had*žič jamčiti ni mogel in je kralju že včeraj vrnil mandat. Merodajni krogi zatrjujejo, da nevtralna vlada ne hi mogla obvladati razburjenosti, ki jo povzročajo volitve in da je za to potrebna močna vlada. S tem da je general Hadžić vrnil kralju mandat, so se na dvoru spet pričela posvetovanja z voditelji parlamentarnih skupin. Prvi je bil danes na dvoru v avdijenci pri kralju Aca Stano-jević, prvi podpredsednik radi-kalskega glavnega odbora. Izgledalo je po njegovi avdijenci, da je znatno spremenil svoje naziranje. Kralju je baje predlagal, naj se spet poskuša list varite v delovne vlade, vendar pa ne več z Vukićevićem na čelu, marveč s kako drugo o-sebnostjo. Bržkone je pri tem mislil na Marka Trifkovica. Ali je Aca Stanojević stavil ta predlog resno ali pa samo v svr-ho tega, da bi se izčrpala tudi ta možnost, ni še znano. Vsekakor je sprememba stališča podpredsednika glavnega odbora radi-kalske stranke tukajšnje politične kroge nekoliko iznenadila. Popoldne je bil v avdijenci pri kralju predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perić, ki je formelno predlagal zaslišanje i voditeljev parlamentarnih skupin. Za njim je bit pozvan na dvor Svelozar Pribićević kot za- | stopnik Stjepana Radića. Kralju je ponovno obrazložil stališče KDK, ki je ostalo v ostalem nespremenjeno. Đavidović, ki je bil sprejet za Pribićevićem, je svetoval kralju, naj se sestali delovna vlada. Pri tem je bil mnenja, da se lahko poveri ministrsko predsedništvo kateremukoli parlamentarcu. Prav tako stališče je pred kraljem zavzel tudi dr. Korošec. Politični krogi so danes izjavili novinarjem, da vest, da le general HadžJič vrnil mandat, ni bila nepričakovana. Rekli so, da je sličila njegova naloga poskusu, najti srednjo pot med dvema skrajnima rešitvama ju-goslovneske vladne krize. Sedaj preostajata samo še dva izhoda, ali volilna vlada ali obnova prejšnje koalicijske delovne vlade. Sodijo, da se pripravlja volilna vlada, da pa se išče samo še primerna oseba, ki bi ji načelovala. DNEVNE VESTI Smrt Tsaneca hrvatskega vclikrša ZAGREB, 23. Včeraj jo umrl na Dunaju dr. Teodor grof Pejtičevič Virovitiški v starosti 73 let. Pokojni dr. Pejačević je bil svoj čas hrvatski ban m hrvatski minister, poslanec v hrvatskem in madžar-sko-hrvatskem saboru. Spadal je med najznačilnejše velika'še dru-4 žine na Hrvatskem. Velik požar na Sniaka Preko osem milijonov dinarjev škede SUŠAK, 22. Včeraj popoldne se je vnel v skladišču celuloze tukajšnje papirnice Schmidt & Meynier velik požar, ki se je z izredno naglico razširil preko vseh skladišč celuloze na skladišča izdelanega papirja. Na pomoč so nemudoma prihiteli gasilci s Sušaka in z Reke, od vsakih po trije vozovi, ki so se morali napeti vse sile, da vsaj nekoliko omejijo požar. Pri gašenju je pomagal tudi neki delavec, po imenu Jelušić, ki pa je po nesreči pa-del v ogenj. Rešili so ga sicer iz plamenov, a je nesrečnež že umiral. Trije gasilci z Reke so bili lahko ranjeni. Škoda se zaenkrat še ne da ugotoviti, zgorelo pa je mnogo celuloze in preko 30 vagonov papirja, ki je imel biti še tekom tedna prepeljan v Zagreb. SUŠAK, 23. Požar je bil tekom poslednje noči pogašen. Pogorela so štiri poslopja, dve večji in dve manjši. Škoda sicer Še ni bila docela ugotovljena, a te ceni na osem do deset milijonov dinarjev. flKMPHEMHHHHMHHHMlHIiHMHF naročajte in Me; „EDINOST" MI In izseljevanj* V « Edinosti« od 5 t. m. smo objavili nekoliko informacij ki nam jnh jo dal tukajšnji argentinski korusulat glede potrebe izsaljonič-kih detovciih moči v njegovi državi. Te informacije so se v nekaterih krogih napačno in teneben-ciozno tolmačlie in to celo glede na nade stališče z ozirom na vprašanja izseljevanja. Sicer to ^d^Lbrohotno tolmačenje« ne izhaja iz vrst onih, ki mora(jo vprašanje izseljevanja težko občutiti na svojih ran »ah, temveč od onrih, ki se pečajo s to s t vaj'jo le od sirana! m z njo le teoretično operirajo. Vendar mislimo, da smo dolžni nekaterim prijateljem dobre vere par pojasnil, da ne postanejo žrtve onih «kritikov», ki iščejo najrajši le dlako v jajcu. Kdor redno čita «Ed±nost», prav dobro ve da smo biK vedno in smo tudi sedal, proti vsakemu nepotrebnemu izseljevanju. Vedno smo v naših člankih poudarjali, d«a jo dolžnost vsakegia Slovana, da ostane na svoji rodni zemlji. To naišle načelno stain&oe pa nam ne moro zakrivati oči, da bi ne videli dejstva izsel^ovamje, ki je neodpravljivo. Radi tega ni naloga javnega glasita le ta, da ljudi samo svari pred izseljevanjem, temveč mora iti onim, ki se izseliti morajo, tudi na neko z informacijami, kje je kaka možnost. V skrbi .za te reveže smo sprejeli vabilo tukajšnjega argenitazem»kati »ezakov, med katerimi o»ora biti eden nemščina ali aaig"lesčiTia Za dijak o iz inozemskih Scd pa jo obvetana Stali-janš&na in poleg nje še en inozemski jezik, ki pa ne sme biti njihov, t j. isti, v kart orem se jim je predavalo na doti-Cnih srednjih šolah. Polcr? vseučiPfške knsftmce so k univerzi priključeni tudi znanstveni zavodi., ki jih vodijo profesorji. Na univerzo se lahko vpa£e£» kot slušatelji vsi oni. ki so dosegli maturo na kakem klasičnem ali znanstvenem liceju ali so pedn£i;li usposobijenostns izpit na tehničnem ali trgovinskem »institutu al'i odpustni izpit (ticenoo) na uav-tiunoin institutu. Pi-osnja 7j£l imatrikuiacijo, ki mora biiti napisana na kolkovtt-nem paparju za 2 liri, naj bo nar-sl«yvl>ma na rektorja. V njej j» treba navesti imo i»n priimek študenta, ime nj^ovega očeta, rojstni kraj in kraj prebivanja dru-idiio ProKjjjec uiora tudi navesti jezike, ki si ji'h je izbral za obvezne prodmete. K prošnji je treba priložiti fotografijo rojstni list, šolska spričtrvala, potrdilo o osebni i-stosti s sliko in pobotnico o plačilu (pri zavodu Cassa da Ri-spamnua i lidestina) imatrikulacij-ske pristojibme, prvega obroka letno vpisnino in prvega obroka dod!art.ne letne pristojbine za specialne izpito ter zneska 10 Ur (ki se plača pri tajništvu) «a istosino izkaznico in indeks. Drugi obrok letne vpisnine in dodatne letne pristojbine za specialne izpite se mora plačati do 15. maja 1929. Mlad-?nrči, ki polagajo maituro jeseni, lahko priložijo prošnji tozadevno potrdilo, toda to potrdi5o morajo nadomestiti v teku leta z izvirnim spričevalom!, katero se jim v nobenem slučaju ne vrne pred kfrnrcm Šolskega leta, Pro&ija za vpis v posamezne letnike so mora vložiti do 5. novembra t. 1. in priložiti je treba pobotnico o plačilu prvega obroka letne vpisnine in prvegra obroka dodatne letne pristojbine za specialno i Topite. Na unaiverzo se sprejemajo kot slušatelji tudi oni mladeniči. Italijani in i/nozemci, ki so dovršili v inozemstvu srednjo Solo in »o nft-hova spričevala zadostna za pripustitev na vseučilišče v dotični deželi. Ravno tako se sprejemajo tudi absolventi kake istaJitfasnBke srednje šole v inozemstvu, če se spoena£o za sposobne, da lahko sledijo % uspehom visokošolskemu pouku. V a*oji prošnji morajo ot>~ ruMUti in dokumentirati natančno vrednost dol, ki 90 jih napravili ▼ iaocenoBtru, kakor tudi spričevala, ki se £h tamkaj doseffH Listina, ki so izdane od inozem-skSi oblastev, morajo biti overovljene po italijanskem konsulu, ridmairane po itatajenskem mhvi-utratvu za zunanje zadeve in koi-kovane po kakem registrskem u-radu I talože. Vse bstJne v inozemskih jezikfii morajo hibi opremljene z legabssr&n&n prevodom v ftaJijandčino. Lavreatl drugih fakultet in visakO©elsk»3h zavodov kralj'ervme se sprejmejo v drugi letnik, a morajo položiti posebne izpite k vseh onih predmetov, ki se jih v teku sv^o^tiSi študijev niso učili Oni, ki so vpiseni na kr. vi»>ih trgovinskih zaw?dih kraljevine in na univerzi «Bocconi» v Milanu, lahko prestopajo na trfai-ko unžverzo (Jo 31. decembra t 1. Šolske pristojbine so naslednje: imatriku Bacaka- pristojbina 150 lir, letna vpisnina 450, dodatna { letna pristojbina ca specijahue izpite 150. dodatna, pristojbi rua za vsak oidatop od izpita 20, dodatna pristojbina za doktorski! izpit 150, pristojbina za dmplomo 75, letna pristojbina za izpite itz specialnih tečteijev 50 lir. Dirjaki ubožnega stanu, ki «ia-pravuijo prošnjo za vpds v prvi letnik m ki so pri i^zpitih, s katerimi so dosegli za sprejem na univerz« predpisana spciilčevala, dosegli klajsi&kjacijo °/io ali tako. ki so spoen-a za enakoveljavno, so lahko doleonii popolno oprostitve od Šolskih m ian a trik u 1 a c j!;' s k rh pristopi«. Oni, ki 90 pri gori ome-njewih drzp?«tfh dosegli "/«, so pa deležni polovične oprostitve. V naslrv'txM3i letniki-h lahko doseže shi£. * olj c-Motno oprostitev, 6e je dosegel pri i^pštrjh Črez prejšnje leto po^ipečno klasifikacijo "U0 in v vsaskjeim predtrneiu ne manj no:7o a polovi»5oo ,čo (Zaseže pwvprečnoM/3o, a v vsakem predmetu ne manj nego ,4/so. D^jak, ki žeii oprostitev v IV. letniku, mora tudi poi<6:tčine, kjer stamujio prosil-čeva družina, m s potrdilom davčnega urada kot dokazom o ubož-nem gmotnem stanju. Inozemski dijaki ubožnega stanu, kaiterih družine živijo v ino-MmBtnr, se lafcko oprostijo od polovice Šolskih pristojbin £n dodatnih pristojbin. Bed za obiskovani« svetilnika zmage. «Gaxsetta Uffioiale» od 21. t., m. objavlja kr. uk&z, s katerim »e uvaja posebna vstopnica v svetilnik zmage. Vstopnica bo stala 3 lire za vojake, dane dopotovora in otroke pa 1-50. Vojni pohabljenci in invalidi dobijo vstopnice brezplačna Dohodki od teh vstopnic bođo tekli v zakladnico. Urnik za ogledovanje svetilnika določi poveljstvo tržaške cone svetikiiikov. nih osti, ki tvorijo ograjo. Z vo-* tom rešilne postaje je toid prenesen v mestno bolnišnico, kjer s« bo moral zdraviti najmanj dva ted- INOZEKSKA POSOJILA ITALIJE Italijanska industrija je naj v ul. Madonnina. Slikal je na visokem ogrodju, ki m je pa nenadoma ponucSBo ln gm podsulo. Tovariš so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je zlonril desna piščal. Bil je sprejet v kirurgIčnl oddelek, kjer se bo zdravil1 oseoi tednov. — Tudi Anton FiHputtl, stamv joč v ulici Montecucco št 11, jm včeraj popravlja« v hiđi v ulid S. Giusto ftt. 2, ko se mu je ogrodje zrušilo in tako padel z višine kakih treh metrov na tla. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljali v mestno bolni»9nico, kjer ym bil (sprejet v kirurgični oddelek, ker si je zfcomiH roko. Zdraviti m bo moral dober mesec dna. Avtomobil zavozil v kolo. — 29-letni Josip Palčič se je * nedeljo popoklne peljal s kolesom s Sv. Križa proti Prošeku Mođ potjo pa je vanj tsavozdl neki avto, ki jo je koj nato odkuril, no da bi Palčič utegnil vedeti njegove številke. Pri padcu se je Palčič močno poškodoval po glavi in po telesu. Prepeljan v mestno bolnišnico z vozom rešilne postaje, je bil sprej-et v X. oddelek, kjer se ba moral zdraviti kaka 2 tedna. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Propagandni lepaki za pobijanje muh V nedeljo smo poročali o predpisih, ki jtih jo izdal gorrški pote-štait v svnho pobijanja muSje zalege. Sedaij pa naznanja goriški (prefekt v svoji okrožnici, da je tžnančfno 1 ministrstvo poskrbelo za to, da se izdajo poeefcmi lepaki, ki bodo služili v propagando -z«, pobijanje mruh. Po vseh vežah jlavnih in privatnih lijiidsrkih -gol bodo moraii hiti izobešeni omenjeni letaki, katere si morajo na-karviti vse občine. Vsak tak lepak •bo stal pet lir. Občinski prispevki za stroške bogoslovja Goriški prefekt je naslovil na vse potedtate in prefekturne komisarje na Goriškem otkrožnico, s katero se mu zdi potrebno obvestiti jih. da se v novih pokrajinah do sedaj še ni nič spremenilo v zadevah bogoslužja. Zato opozarja občinske načelnike, da morajo oni na vsak način izpolnjevati vse obveznosti napram (fuhowiištvu, bodief da se te obveznosti naslanjajo na določbe zakonov ali pa na stare vkore-ninjene navade. POPRAVEK Včera;lŠnja »Vedetta deH'Ison-zo»i, goriški fašistovski organ, je prinesla pod naslovom «Upravi-čena energična pritožba tohnina-skega poteptata» poziv na uredništvo načega lista in «Goriške straže», naj oba Msta dementirata vest, po kateri naj bi hil tolmioi-ski poteStat dr. M. Marsan nagovoril goriškega knezonadgkofa v ToUminu in v Volčah v hrvaškem jeziku, ko je pri-šel tja birmovat. G. poieStat Marsan od-ločno zanika. da bi bil nagovoril knezonad-škofa v hrvaščini, pač pa je to storil v italijanščini «V ostalem,» piše dr. Marsan v «Vedetti». «je to tudi &dino logično, ker Vo>če spadajo k Italiji in predstavnik vlade pač lahko zahteva- da se v njegovi prisotnosti rabi uradni jeciik, ki je in ostane italijanski.« Nadalje poživlja poteštat, ki pravi, da ga je izmišljena notica užalila v njegovem čuvstvu, naš list, naj v prihodnji šte-vilki notico prekliče. Včeraj dopoldne je prišel dr. Marsan v nafie goriško podsvaredništvo m zaproFil isto. Mi smo se o stvari natančnejše informirali in dognali, da je bM naš dopisnik v Tolminu, ki je pisal- omenjeno notico, priobčeno v 170. St. »Edinosti* z dne 18. Julija t. 1. pod naslovom »cVladika Sedej v Gorah», napačno informiran. Zato — naravno — popravljamo omenjeno vest ta potrjujemo, da je g- dr. Marsan govoril z vladi/ko v italijanščini. Izs>red sodišča Strogo kaznovani cerkveni tat Včeraj dopoldn-e se je zagovarjal na goriškem kazenskem sodišču že precej priletni Anton De Franceschi iz Benetk. Obtožnica pravi, da je pokradel v cerkvi v Vrllessi L 15.90. Antom De Franceschi je že star tat, ki je bal že čez dvajset krat kaznovan ra>di tatvine. Sodišče ga je sedal radi zgoraj omenjene tatvine obsodilo na 3 leta, 3 mesece in 5 dni ječe. Dovolj bo imel za kes! ftla sta 6ez m«|o brmz potnega lista ln hotela podkopiđ stražnika Pred goriškimi sodniki sta se včeraj zagovarjala neki Andrej K*ančtt starejši in Andrej Klan-Cič mlajA. Obtožcoas ta btta, da sta M* brez potnega Bata čez mejo v Jugoslavijo iskat si dela. Posne-sta se vrnila zopet nazaj fetotako brez potnega Tista. Nesla sta s seboj tudi 100 jugoslovanskih cigar ob. Ob povratku pa sta na.teteJa na mili'čtarje, ksi so jru prejeli. Ob tej priliki je mlaji® And'rej pcinudil mil i farjem -400 lir, ako ju pusto pri miru. MMičarjl pa so ju naznanili — polog- ostalega 7>i)aji še ranli tega, ker sta jrili poskušala pod k« piti. Sodišče je obPKxiiQo prvoga na 5 mesecev zapora m na 380 Tir pogojine kazni. Istotako drugoga na 5 mesecev zapora in na 685 lir denarne kazni. Šest let jede Na bes t let ječe so goriSki sodniki obsodili 26-letnega Karla Franooviioha is Gorice radi pohuj-šavajuja nekega petletnega dekletr ca. C preučeni« V kontru m ariji so včeraj razsodili goriška sodniki Rudolfa Soviča iz Gorenjema pri Kan-aJu Jožefa Fabjana istotako itz Goreaijega pri Kanalu in tekega Pizuocaira iz Gorice. Obtoženi s*o Mli, da so v med 24. in 25. septebra lanskega leta poskušaJi vdreti v hiSo neke Terezijo Valentič H Kanala z namenom, da bi kradli. Pri preiskovalnem sodniku pa so vsi' J rije trdili, da to ni nič res. Resni-čno je le to, da so tisti večer poskušali priti v omen-jeno hi<&o, ki pa je popravljali, z namenom, da bi se biia odprta, ker so jo ravno takrat Sli k neki ženski, ki jo tam stArio-vala. ženrt-i. Ta pa so je prejvlaSila in jih odpod.ila. Sodišče jih opnostri ker ni bila viozena tožba od prizadeto. Kolon oproščen. Že zadnjič smo poročali o kolonu Francu Korenčiču iz Kožba-ne, katerega jo na podlagi neke ovadbe tožil gospodar dr. Della Vedono, češ da je s»^ka1 v njegovem gozdu -drva, jih prodajal in si proti postavno obdržal ves izkupiček. mesto da hi si ga — po kolonski pogodbi — delila vsak na pol. Zadnjič jo bila razprava prenesena ravno radi tega, kor jo zaprosil kokMi, naj se zaslišijo Se nekatere priče, češ da jo on sekal les v gozdu, ki ga fe sam kupi*. Torej je biJ les popo'noma njegova last. Včera.j jo tore*j Korenčjč pripeljal tri priča Antona Sitarja, Franca MarkožiČa in Ferdmanda F.rzetiiča, ki so vsi potrdili, da je kolon resnično rekal drva v gozdu, ki ga jo kupil z delom od njih. Xa podlagi teh pričanj jo sodišče obtožene, oprostilo radi pomanjkanja dokazov. ■Financarjt sami so me poslali čez mejo, da bi jim kupila dva piščanca.* Tako se jo včeraj dopolndo zagovarjala pred goriškimi sodniki Ara Eržen, mlada, komaj ?3 stara žena, ki jo prišla na zatožno klop s štiri mesece starim o~ tročičkom. Pravi, da nima svojih prič kot tudi no svojega zagovornika. Doma jo iz Zaplane. Obtožena je da je popoldne dne 15. avgusta 1. 1. čez mejo v Jugoslavijo brez portnega lista, od koder se je kmalu nato vrnila in prinesla dva piščanca. Zalotila jo jo financarska straža in so jo obtožili tudi tega, da ni plačala carine za oba piščanca. Ko so jo stražniki ustavili je mlada žena pripovedovala, da sta prišla malo prej v njeno hišo dva financarja in jo vprašala, čo ima na prodaj dvoje piščancev. Ko jima je rekla, da jim ne more ustreči, sta jo prosila, naj poskrbi piščance pa z onkraj meje. Meja je tekla prav tam blfeu. Ona jih je ubogala in Sla fskat piščance v Jugoslavijo, dobila jih j« in jih prinesla. Radi te izpovedi so jO naznanili, e njegova straža pri j eda obto-ženko, ki se jo takoj dogovarjala, da so jo poelali čez mejo financami po piščance. Sodišče se umakne in nato o-prosti obtoženko radi ipomamjkar nja dokazov. IZ CERKLJANSKEGA Danes je prav mesec dri*, kar ni padla kapfiji-ca dežja na presuđeno 121 žejno zemljo. Vročina narašča dan na dan. V Cerknem j!e znašala temperatura prekeklii pondoljiek, t. .i 16. t. m., na softicu ol> 2L30 .pcipoldan 42° ruaxl ničlo, v senci pa 33°, ob 7.30 zvečer pa 32". Ptujski pri mogieče takoj najti-Proetovchljsno rezino modtvo iz Kanala je bilo hi'tro na licu mesta, a bilo je ie pre.poci*x Nato je prišla sodna« komisija, da je ugotovila emrt in pregledala mesto nesreče. V soboto se je vrfiil pogreb ob veliki udeležbi ožjah sorodnikov in znancev. VEDRI J AN Smrtna kosa Pretekli teden te umrl tuka*®n}i krčaiar Josip Zorzut v 57.letu svojo starosti. Umrl je za srčao bo-leEnijo v goriški bolni£»n©ci. Pokojnik je bil dobro anan po Br-dih, poSteujak skoai in ske^i iii mež krem»nrtetra znanja. Zapušča vdovo i» tri oirodte. Pogreb se je vr^rll v Gorici. Pokojmšfc: naj počiva v miru, njegovi druiini pa od domačinov najiskrealejše soaa-Ije. SLAP PRI VIPAVI Napeijava eiektri&ae razsvotfjave Modema in tako praktična e-lekkirič4ia razsvetljava zadobiva v deinaišnji do"bi vodno več/tih razmah. Predrla je že v najbolj zakotne vasice. Sedaj dobi tudi naša vas električno razsvetljavo, katero napeljuje pod^otjie Brunner iz Gtrice. Koncem tega meseca upaerja bomo imeli v naši vasi že eie&tri-čne luči. Velika večina ljudi se pohvalno izraža o napeljavi, kar je tudi posledica, da so se v veliki meri tukajšnji posestnilki naroČili na napeljavo. Vendar pa se dobijo tudi nekateri, katerim se ©di to potrata. To so nazadnjakl ki vsako moderno koristno napravo kritikujejo in vidijo le atfene slabe stvari, dobrih pa ne upoStevar jo. Vendar pa se tudi pri nas ta konservativnost počasi iaarublja in zmaguj© tudi pri nagboij trdovratnih koristna stvar. Suša ne odneha s svojim uničevalnim delom. Ako ne bo dežja v kratkem, bo ves naš trud in zrrrtj zastonj. Naše trpljenje ne bo obrodilo zaželjenih uspehov ki tako bomo postavljeni na trdo gospodarsko preizkušnjo, kat aro bomo morali s trdim delom in še bolj trdim življenjem premaga/ti. so ćokoiadni bonbonćki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so edino nedosegljivo sredstvo proti glistam. Izvrstno zdravilo za vsacege, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovoloost vesele in srečo. Ku»i sa v vseh lekarnah v žetonih aavejtteđi jubilej mesta Mesto Gradec, glavno mesto bivše nedeljene Štajerske, glavno mesto današnjega nemškega dela Štajerske, ki je pripadel po svetovni vojni Avstriji, je obhajalo osemstoletnico svojega obstanka. Kaj pa ima mesto Gradec z nami skupnega, da se ga spominjamo v našem listu, bo vprašal kdo. Pač, saj je to mesto tesno združeno s slovensko zgodovino, pohabiti pa tudi ne smemo, da smo bili baš Slovenci tisti, ki smo dali mestu ime. Temu, ki količkaj poena zgodovino, to nič čudno ne zveni. Pred osmimi stoletji je bila na severu tistih zemelj, na katerih danes bivamo Slovenci, slika nekoliko drugačna. Slovenci smo bili naseljeni do Gradca in še dalje proti severu, ako tudi so bile te naselbine redke. Brez vsakega dvoma je, da se je nahajala na mestu, kier stoji današnje mesio Gradec, slovenska naselbina, ki je dala kraju ime. V teku časa smo se Slovenci pomaknili proti jugu, to se pravi, da smo se radi redkih naselbin izgubili v nemškem morja in s*1 i otujčili. Le imena krajev še pričajc. da so naši očetje nekoč bivali oiidot. Ne smemo sicer misliti, da so takrat divjali v tistih krajih kaki narodnostni boii, kakršne smo srečava i i pozneje. Le Nemci so bili mnogoštevilne j si, Lolj^e organizirani in bolj žilavi. Potu; te vanje je bilo tam lažje, ker je tlačil ljudi nemški fevdalni sistem. Na ta način se je narodnostna meia od stoletja do stoletja pomikala proti jugu. Ustavilo jo ic šele narodno prebujenje. Meja je ostala približno tam, kjer 5C ll~.il«*. J cituidanes, tam je tudi danes državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Mesto Gradec se prvič omenja le i j, 1128., poprej ni bilo duha ne sluha o njem. Pravi razvoj Gradca pa se je začel šele v petnajstem stoletju. Nekaj časa je bil celo glavno mesto cele notranje Avstrije, pozneje je postal glavno mesto štajerske kronovine. Gradec je imel v preteklih stoletjih neizmerno mnogo stikov s Slovenci. Poudariti moramo namreč, da Gradec svoj čas ni bil izrazito nemško nacionalno mesto, kot je dandanes, ampak je bil središče dežele, v kaierem sta živela dva naroda. Slovenci, ki so živeli v štajerski kronovini, niso imeli večjega mesta, zato se je vse Življenje stekalo v Gradec. V Gradcu je bil tudi sedež vseh vplivnih oblasti in uprav. Naravno je, da se je v teh razmerah tudi brez narodnostnega boja javljal precejšnji nemški vpliv na Slovemce, ki so bili številčno šibkejši. Že v enem zadnjih Člankov smo omenili, da so bili takrat štajerski Slovenci v cerkvenem oziru razdeljeni med graiko in lavantiisko škofijo. Edina slovenska inteligenca je bila duhovščina, ta pa je študirala ali v Gradcu ali v Celovcu. Iz Gradca so prihajali med nate ljudi trgovci, ki so bili v stiku posebno z vinogradniki. Pravi narodnostni boj pa j« začel šele v polovici devetnajstega stoletja, ko je kmet postal svoboden gospodar svoje zemlje. Nemški PODLISTEK V. J. KRIŽ ANO VSKA: 047% Fajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Vrniva se zdaj, — je rekel Kromski. — Ker ne smeva vzbujati nobene pozornosti, bom večerjal z vami kakor navadno, nato pa se podam k pobočniku, da ukrene vse potrebno. Ko sta stopila v obeckiico, sta naletela na Tino, ki ju je ošinila s prekanjenim, zlobnim pogledom. V tem trenotku jo je Milica spoznala: brez dvoma je bila to blagorodna gospa pl. Fohtsa in sestrična Alme VKenbrukove; je pomočnica svojemu možu pri njegovem podlem delu. No, zdaj prejme primerno plačilo. S studom je Milica povedala Rostislavu to novo odkritje. Naslednjega dne se je prebudila precej pozno in Dunja ji je vsa razburjena povedala, da so proti jutru napravili v Tinini sobi preiskavo, nakar so jo zaprli, in da je tudi pastir zaprt. General se je vrnil z vlakom ob desetih in takoj zaslišal aretiranca. Natalijo Lvovno je ta dogodek tako potrl. da je legla v posteljo, Platoo Aleksandrovič pa je prišel zahvaliti Milico. — Darnita je bila torej opasnejša od viteea. — je rekel z nasmehom. — V njenih krilih smo našli zašite listine velike važnosti, poleg tega pa je imela ponarejene ključe moje pisalne mize in negorljive omare. To je nenavadno podjetna žitfiifkurl No iaied nami kajpak, — sem vam ho- tel marsikaj povedati, kar se tiče vaše rodbine, ali prav za prav vašega sorodnika, barona Rang-valda. — Barona sovražim in ga ne smatram za sorodnika, — je s prezirom odgovorila Milica. — Tem bolje, ker vas potem moja povest ne bo užalostila. Pomislite, da so dobila oblastva poročila o zalogah orožja v kleteh Dembovke is pri bližnjih kolonistih. Pred desetimi dnevi so napravili nenadno preiskavo in naSli so cel arsenal. Na nesrečo je glavni krivec, izdajalec RangvaJd, utekel zasluženi kazni; zblaonel je in ne bo dolgo živel; v koliko so v to zadevo zapleteni in odgovorni za zločin njegova žena in sin mu, ne vem. Bržkone bo vlada tudi takrat kakor običajno prenaehka in preotairna. Pravijo, da sta mati in hči kakor bres uma, vaš ded, ki je bil že prej bolan, pa je tako nravno potrt, da se boje za njegov razum in življenje. Generala so morali takoj odpeljati iz Đembovke, dasi je bil tako slal>, da so ga morali nest i v voz in v vagon. — Zelo mi je žal deda, toda on žanje samo sad svoje neodpustljive slabosti napram Matildi Ferdinandovni, — je ogorčeno pripomnila Milica. Toda zdaj sta jo bolj zanimala zakonska pL Fohtsa. Povedala je Platonu Aleksandroviču. kako se je seznanila « njima, nato je vprašala generala, kako se ta blagorodni zakonski par o4>-nada v ječi. — On se je vedel dostojanstveno in mirno; toda gospa, ki ni pričakovala nič takega, je prvi trenotek vse tajila z nezaslišano nesramnostjo. Ko smo ji pa pokazali krila, nabita z listinami, je postala besna, med drugim je zmerjala vas. Milica Jurjevna, nato pa je padla v nezavest. To vam je strašna ženska, — je caničljivo zaključil Platon Aleksandrovič. graSČaki so bili še pred tem naselili po slovenskih vaseh in trgih nemške trgovce in obrtnike, nato se je nateklo med nje tudi nemško uradnišjvo. Ti so bili stebri poznejšega ponem-čevanja, ki se je vršilo z vso doslednostjo in jasnimi cilji. Središče tega ponemčevanja je bil Gradec, ki se je pa lahko ponašal, da je rastel s slovensko krvjo, številni priimki v Gradcu nam to pričajo. Seveda je bil ves ta krvni priliv, ki se je iztekal v Gradec, za nas Slovence izgubljen. Kljub vsemu temu pa ne smemo pozabiti, da je bil Gradec tudi z narodnega stališča za Slovence zelo pomembno mesto. V Gradcu so se zbirali prvi nositelji narodnega prebujenja med štajerskimi Slovenci. Gra-ško vseučilišče je bilo tisto, ki je zbiralo te može. Če pogledamo ustanovno- listino vseučilišča iz šestnajstega stoletja, vidimo, da je v njej poudarjeno, da naj nova univerza služi obema narodoma notranje Avstrije. Žalibog, da se takrat naš jezik ni mogel ta^ ko rasviti. da bi na uspešen način tekmoval z nemškim. Seio mnogo pozneje s« je ta položaj nekoliko popravil. Prirnic le r>oizkusi] ustanoviti na graškem vseučilišču nekako slovensko akademijo, ki jo je imenoval «Societas Slove-nica». K društvu je bilo pristopilo petnajst bogoslovcev, to se pravi, skoraj vsi tisti, ki so takrat Študirali v Gradcu. To se je zgodilo leta 1810. Dve leti pozneje je biia osnovana na graškem vseučilišču stolica zu slovenski jezik. Na tej stolici je učil Primic sam. Nemci so pričeli spoštovati slovensko ljudstvo in tudi njihov jezik. Kmalu je bilo doseženo toliko, da je bila slovenščina v gra^ki bogo-slovnici obvecna za Slovence: učili so se je«ika tudi mnogi Nemci. Pozneje srečamo na graškem vseučilišču vse polno mož, ki so se ogrevali za kulturno zedi-njenje vseh Jugoslovenov. Preveč bi bilo, da bi naštevali imena vseh teh mož, Stanko Vraz in Fran Miklošič sta med njimi. Za Ljubljano je postal Gradec eno izmed najvažnejših središč slovenskega gibanja. Ustanovili so društvo «Slovenijo», ki je imelo spočetka namen, da bi gojilo slovenski jezik in književnost, a razmere so tako nanesle, da je dobilo društvo politični pomen. Pozneje so dobili Slovenci na graškem vseučilišču pravoslovno stolico, na kateri so predavali v slovenskem jeziku. To je bil začetek slovenske univerze. So razdelitvi habsburške monarhije v dve polovici je začela nova politična doba. Slovenska fakulteta je bila pokopana. Gradec je dobil prvo mesto v sistemu ponemčevanja Slovencev, nastali so narodnostni boji. Kljub temu pa je v Gradcu študiralo mnogo naših odličnih mož, tu je delovalo več odličnih vseučiliškth. profesorjev Slovencev, med katerimi moramo imenovati posebno našega rojaka Kraševca, dr. Karla Štrek-Ija, znanega zbiratelja slovenskih narodnih pesmi. Naj omenimo še, da je igralo mesto Gradec veliko ulogo glede obrambe dežele pred Turki, saj so ti večkrat plenili in celo požigali v graški okolici, a mesta samega nikoli niso zavzeli. Prvič je bilo mesto zavzeto po sovražnikih šele s Francozi. Na vsak način smo Slovenci Gradcu lahko hvaležni za njegov dobro organizirani odpor proti Turkom. Tudi drugače smemo reči, da iz Gradca ni prihajalo samo zlo. Mesto je bilo važno v kulturnem in gospodarskem o-ziru. Jasno je seveda,-da te važnosti za nas Siovence nikoli več ne bo imelo. Pavel Bojan. Mxm i žiiiii Kadar govorimo o občevanju z drugimi planeti, imamo v mislili dve stvari: inteligentno občevanje potom kake vrste znakovnih sistemov (radio, svetlobni žarki ali kaj takega): in pa osebno občevanje, ko bi s pomočjo rakete ali kakega vsemirskega letala preleteli velikanske daljave in osebno pristali na enem ali drugem izmed planetov. Eno in drugo je mo-eroče izvršiti z lepimi besedami na papirju, dejanski je pa Stvar malce težav ne j ša. Malo upanja je, da bi človek v bodočih tisoč letih osebno po-setil prebivalce na Marsu ali na kakem drugem našem nebesnem sosedu. Doslej so ovire. ki se stavijo temu namenu na pot, povsem nepremagljive. Sicer ne vemo še doslej, če so na Marsu, Veneri ali Saturnu razumna bitja, ki bi bila podobna ljudem vsaj po inteligenci, vendar pravimo — Če namreč taka bitja obstojajo — da so po napredku za milijone let pred Zemljani; vsaj za Mars velja med nami mnenje, da je v svojem razvoju daleč pred nami. Če je pa to res in če obstaja možnost potovanja med planeti, zakaj nas pa Martčanje ne pridejo obiskat? Niihov poset bi se moral izvršiti že pred ti-sočletji. Govorimo o potovanju (Dalje na IV. strani) HALI OGLASI VINO ISTRSKO na'boljše vrste, pristnost zajamčena, dobite založnki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev sc izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo ▼ Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma:ega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci se vabijo. 760 POLIZUČEN pekovski vajenec se išče. Mihelj, Pnežak 113. 77« MLIN v Nabrežini se proda. Pojasnila daje lastnik istotam. 777 IZREDNA prilika. Avtomobil «Ita!a» Landoulet, 6 prostorov, 17 konjskih sii, v popolnem stanju se proda za L 7CC0.—, vštevši plačana taksa. Ogledati si vsako nedeljo, Tomaj 40. 778 HIŠICA z dvema sobama in vrtom se proda. Sv. Mar. Magd. zgornja žt. 180. 771 HIŠA, z nekaj zemljiščem, pripravna za kakršnokoli obrt, v njej je do sedaj Je mnogo let gostilna, v lepem trgu Notranjske (Jugoslavija), se po ceni proda. Pojasnila daje Ivana Homovc, Cerknica 35 pri Rakeku, Jugoslavija. 773 SREČO pove avtorizirani grafolog. Via Pieta 12, vrata 6. _ 780 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom Govori slovensko. Via Crispi 50, prej Cbiozza. 1 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29, 322 Proti TRAKULJI Ugledni zdnvnlki priporočajo ;e več let in predpivujejo kot SREDSTVO Z i med r>otjo naleteli. Kako bi se neki počutili, ko bi plavali skozi absolutni mraz, ki meri 273 stopinj Celzija pod ničlo? S čim bi ogrevali naše letalo ali raketo ali karkoli bi že bilo, da bi skozi tedne in mesece in morda leta dolgo kljubovala takemu mrazu? Zdi se mi, da bi potniki najbrž dobili med potjo ozebline. Pa tudi nikakega zraka ni v tem neskončnem prostoru, in nič ns vemo, kako bi v zraka praz- j nem prostoru pod absolutnim mrazom delovala goniina moč našega letala. Kaj pa meteoriti? Te vsemir-ske muhe rojijo v zunanjem prostoru dokaj na gosto. Ps tudi hitre so precej. Nekateri meteoriti lete na svojem jjotu s hitrostjo, proti kateri bi biia granata izstreljena iz topa skoro — polž! Mnogo je majhnih meteviltov iz iaieza, ki bi teh-i taii po nekoliko kilogramov. Njihova brzina znaša od štirih do šestdesetih kilometrov na sekundo. Ako bi tak meteori t zadel nase vsemirsko letalo, bi ga pri toliki hitrosti prebil kot pajčevino, pa naj bi bilo zgrajeno iz najtršega jekla. Ne poznamo načina, s katerim bi se mogli uspešno varovati teh vse-mirskih crr&nat. Potem so neke vrste Lozmični žarki, ki jih še zelo malo poznamo, a ki so neki bolj prodirljivi kot najmočnejši Roentgenovi. Ako gredo ti ža: ki skozi metre debelo svinčeno plast, bi še lažje predrli naše letalo. Nič ne vemo, kaj bi ti žarki naredili iz nas tam zunaj, kjer ni ozračja, ki bi nas čuvalo. Drugi način lobčevanja med. nami in planeti bi bil z znaki. Potom svetlobnih žarkov to najbrž ne bo šlo, mnogo več Znanost in umetnost Revije j draggfl čeirlietju Zadnjič, smo poročali o troh zadnjih slovenskih revijah v prvem fce tort tet ju; naj danes podamo kratko poročilo dragega četrtletja o njih vsebini Vsi tri jo listi, «Dom in svet», ^Ljubljanski zvon» in «Miatlika»t prinašajo nadaljevanja svojih daljših povesti. «LjiU>ljianski zvx>n» roman Jožeta Pahorja «Serenissi-ma», tcDom m svet» JLvevkovo novelo a jo prevedel eno izmed p^nii istega pesnika, namreč ^Sovjetska Rusrja». Nikcflaj B&rdja>ev jo končal v tej številki članek < Kriza sodobne kulture, v katerem rravt: «Niii dolo Nietzscheja niti delo \larxa no pomenja -aun/ige Človeške kulture. Prikazala sta le •Človeku li/ogove iluzije. Za njima je kakršenkoli sentimentalni humanizem postal nemogoč«. Bratko Kreft je priobčil v tej številki' do-\*elicu cVlak'>. Pisatelj spada med naše najmlajše; prav jo, da se mu da prilika, da dejansko pokaže, kaj zna. zakaj šteje med tisto generacijo ki je v teku treh let veliko kričala. Ta poizkus ni slab, dasi dinamičnost, s katero začenja prsati, ubija. Primer: «Večer. Električne luči. Vagoni. Lokomotive. Ljudje. — Vlak pred odhodom.«. Ta dinamičnost pa pri njem ni dosledna. V tej in nas-ednji številki se še nadaljuje Kolar i cev članek o Francu Miklošiču. Med književnimi poročiti ni za nas nič zanimivega, razen Bartukmčevo knjd^re «More u našoj knjižovnosti». Pisatelj jemlje v postev tudi naše slovstvo in omenja Prešerna, Gregorčiča. Jenka, A&kera, Prešerna, Keteja. Zupančiča, Grudna in Sainea. V peti številki se nam jo predstavil v sliki in besedi pesnik Pavel (toli a. Med pesmimi srečamo tu ':; iziH-i- moderne frr-neoske lirike, ki sta jo priredila Pretnar m Miran Jarc. M. Sn idorl je ]*rir>pol novc-l <;o »Zakleta kraiivčjiia*. st. Lcl»pii pa jo orisal Pavla Moramda. francoskega pisatelja, ki stoji med povojnimi pisatelji na prvem mestu. Po dolge: n ča^u se je zopet t.-gla-il mirni pripovednik Ivan Zoret- 7 ik velo t'horeniim v ze:'i!ji» ki k«mća špIp v nasletin i številkL Krvnika pnnaša pon^čilo o .'Maribor-ki drami» m Iz francoske lirike* Šesta šte\"Ir:a prinaša .sliko učenjaka Janka Lavrina ki dehija ket profesor za rusko literaturo med Angleži. Učenjak je znan, i>ištj v angleškem jeziku, njegovi članki o literaturi vzbujajo veliko ]>o^or-nosti. V tej številki se nahaja njegov članek «Ibsen m Shaw». Zanimivost te številko je tudi pre- upanja nam daje radio oziroma brezžična telegrafija. Možnost je, da s kratkimi elektromagnetnimi valovi dosežemo Mars ali Venero, potrebno pa je pri tem, da imajo Martčanje ali Vene rčani tudi take aparate, s katerimi bi brzojavke sprejemali ali jih oddajali. Ko bi bil ta pogoj izpolnjen, nastane vprašanje, kako se z njimi sporazumeti. Kaj vemo mi, če Martčanje sploh poznajo kak resnični jezik, — in če ga poznajo, kakšen je ta jezik. Kako bi se mogli mi naučiti njihovega jezika ali oni našega? Ce se poslužimo pri oddajanju našega sporočila Marsu Morsejeve abecede, ki je, kajneda, sestavljena iz pik in črt, kje je mogoče, da bi ga Martčanje razrešili? Lahko jim pošiljamo pike in črte do sodnega dneva, pa ne bodo razumeli, kaj da pomenijo. Isto velja za nas, če bi nas Martčanje 1 pozdravljali s pomočjo take becede. Še najbolje bi služila televizija, če jo bomo namreč kdaj izpopolnili do tolikega viška, da bi sprejemali slike z Marsa ali pa pošiljal tje slike naše zemlje. Tem potom bi se morda sporazumeli medsebojno z znaki, ki bi bili umijivi. Če bi na pr. poslali na Mars sliko naše zemlje in pod njo besedo «zetnlja» — sliko lune in pod njo besedo «luna», bi nemara Martčanje začeli umevati, kaj da pomenita ti dve besedi, pa naj bi ju čitali kakorkoli. Ampak poprej je treba, "da imajo televizijske priprave tudi Martčani, dingače ne pojde. Silne težkoee so tu; preveč je vse odvisno od pogojev, ki so skoro nemogoči. Upajmo, da bo bodoča človeška znanost uspešna tudi tu. Po Hugo Gernbacku - F. M. vod pesmi «tDvanajst», ki jo je spesnil mladi, rano umrli ruski pesnik Aleksander Blok. Pesem je nekaj najlepšega, kar je ustvarila povojna rera>1 učionama Rusija. Pesem jo umotvor, ki te objame in prevzame do dna. Miran Jarc je priobčil ciklus pesmi «Porje» in Mirko KučJč cikius pesmi »Tanja«. Nov sotrudnik lista je Črtomir Zoreč, ki je priobčil črtico «Planina»; pozna so ji' mtada roka in mlatio srce. Med kritiko se nahaja Krof tov a ocena Gofcmliove drame «Kriza» z obširnim uvod'con ■natega socijalnoga slovstva. Profesor Bradač odgovarja Puntarju v pravdi ji ode Prešernove arhitektonsko. «Lx>m in svet*. Četrta številka je predstavita v slikarskem delu Bo židara Jakca. Ta mladi slikarski talent jo kljub izredna plodovitosti zelo pester in zanimiv. Dai'j£i cikel pesmi jte prispel Tone Seliškar ki je eden najmočnejših socijalnih pesnikov mlado generacije. Stanko Vurrtik nadaljuje ««Uwxi v giia»bo», Šcdivv pa pofiaja «Pre-gled nove ukraj^ knjižewu»ti», jo pester in zandm*»v za vsakogar, ki se zanima za slovanska slovstva. «Umetniško življenje v letu 1927.». nam mo France Štele; bavi se s slikarskimi razstavami, ki so tele prirejene v tujini ali d-oena. l rednik je napisal nekaj besed o 1 bsonu; dotaknil so je dram Brand, Peer Gvnt in Cesar in Galilejec. Med književnimi poročili se na-hahaja ugodna ocena Resovega preroda < Hoži'oe svetega Frančiška->. V peti številki Ms ta so zastopani v i tuš tracijsk e m delu nekateri sta- rejši stikarji zadnjih petdesetih let» Te sPPke so nekake ilustracije k članku »Petdeset let slovenskega slikarstva«, ki se nanaša na slovonski sfrikarski razstavi prejšnjega leta v Pragi in v Ljubljani; Manek jo napisal Fran Mesesnel. V pesmi smo dobili Sovretov prevod Horacija Flaccusa »O pesni-štvu». Ta prevod se vleče 5e v naslednjo številko, v kateri je napisal prevajalec k prevodu tudi ne kaj pripomb. V prejšnji Številki je bilfca zaključena Leskov Čeva drama «Kraljična Haris», tu pa srečamo Pregljevo novo odersko dek> »Ljubljanski študentje«. Drama kaže bati zelo zanimiva. Preko člankov o ukrajinski književnosti in uvoda v gPasbo pridemo do Puntarjeve polemike o Prešernu ki jo zaostri tudi na platnicah. Poročila jwSe>jo o treh knjigah o Otonu Župančiču katerih ena j»o izšla v Rimu. šesta Številka Ta nam podaja zandrrrivo sliko Toneta Kralja "Kmetska gostija*, ki razstavljena letos v Benetkah. V ostaJem ilustrirajo list mlajši in starejši slikarji kot v prejšnji številki. Med pesna ki srečamo mladega Ocvirka in Pogačnika, jaubilsunta Sardenka 7 lepo }>esmfjio «Br«t EUridii^ Novo ime med pesniki je Vita.1 Vodužek, ki se nam predstavi z dvoma pes-zr mia. Isti je napisan «misli o ju-J 1- Silvina Sardenka. Med o-sfcilimi članki in noticami so večje važnosti čianki o slovenskem gTp>cJnlai»«'if in o glasbenem življenju v letu 1927.—1928. «Mladikam. V četrti številki se je .z.nova oglasil pisatelj Matija Ma-iešič s črtico iz naših dni «V prvem razredu». Ksanrer Meško je dokončal svojto povestico »Mladost». Mod pesniki srečamo Otona Berkopeca. Janez Plečnik nadalju- je cikel člankov tz anatomije in sicer piše to pot »Nekaj o celici*, Ciril JogHč pa opisuje «Begonye». V članku »Sovjetska država«, ki ga je spisal Šed&vy, najdemo kratek pregled te državno enote. Poučni in ob enem zanimivi so še sftedoči čitanki: »Požlahtnjavanje drevja*, «Zaklad v ustih«, «Gadji pik ni taka reč», »Nekdaj In sa-daj*. Rubrike o kuhinji, za smeh in franke kot v vsaki številki Peta številka prinaša štiri posnetke slaik Toneta Kralja v avber-ski cerkvi na Krasu. O teh slikah prinaša revija daljše poročflo in pravi med drugim: «Toue Kralj je z -svefčen «iDevici Orleainskis. Zani-initv je tudi članek Ja>nka Kotnika foPotovstnje An^!eža», potopiš Edvarda Bnowna po slovenskih deželah leta 16G9.; tudi tas pis krasijo neka«tere slike naših krajev iz tiste dobe. Jane^ Plečnik piše »Nekaj o obtoku krvi». Ciril Jeglič pa liatdaijujo članek «Begenjei>. Med l>esrmiki srečami.* Pogačnika in Puci ja. Zanimiv ja članek iz živalskega življenja «Gospod Krumpec — ujet* Med aceno knjsta številka lista je v ilustrativnem delu na bogat nači>n posvečena juiriteju velikega neonskega slikarja Albrehta Durorja. Lep članek o tem slikarju je spisal K. Do-biida List je prinesel tudi prevod črtice «*Brcdar» ki j»o jo spisal Mihael MihajloviČ Fujsov. Med pesniki srečamo Berkopeca, Žitnika in Sejavcav Janež Plečnik piše o poglavitnih odmerkih krvnega ži-lja, Ciril Je^litč pa o Fuksiji in nag-Iju. List so je spomnil tudi jtubir lanla Silvina Sardenka. Med knj.i-žovnrmi poročili ne srečamo nič posebnega, pač pa so na koncu lista opisani posnetki priobčenih Durerjevih slik. Tudi med smešni ca mi srečamo samo vesele anekdoto iz: slikarjevega življenja. Tako smo ob kratkem podali pregled naših glavnih revij v prvem polletju; prihodnjič bomo spregovorili o njih nekoliko izčrp-neje vsak mesec posebej. Pavel Bojan. Kulturni vestnlk P—Ce žnpaočlč med Anglefi Pesnik Župančič se je zadnje ča-so mucfrl na svetovom kongresu Penkluirov v Oslo, kjer jo zastopal Penkhiho v Bel grad-u, Zagrebu ki Ljubljani. Ob povratku se je pesnik ustavil v Londonu, k er je aa povabilo londonskega j u pošlo van-skegi* zavada imel diso 3. juiija popoldne dobro obiskano predavanje. Navzočne je p?zdra\Tpl v francoščini, nato je predaval v sKJven^čini. Predavanje jo prevajal sproti v angleščino profesor za rusko Kte-iaturo I^avrin. V svojem predavanju je Župančič povdarjal kulturne stik d Slovencev z Angleži, v kolikor so se ti javljali posebno »rle-do Šoksptrjia, ki ga je pesnik toliko in tako krasno prevedel. Župančič je oh tej priliki povedal, da njegovi prevodi niso akademski. Dasi mu iđ Šekspirjcva beseda sveta, se vendar vpraša slednjem stavku, kako bi bi! Šekspir to povedal, če bi i>il Siovenec. Baš v tem tiči tudi umetnost vseh dobrih prevodov, vsako tuje dek> je treba posloveniti in ne dobesedno prevesti. Predavanje jo napravilo na Angleže ugoden utis. Vprašali so, katere izmed modernih angleških pisateljev čitamo Slovenci radi. Pesnik jo prebral tudi en prizor iz svojega najnovejšega prevoda. Po debati o naši modemi literaturi je sleliia čajanka. Zupančič je bil gos? kiiidonskega Pehkluba. Dejstvo, da jo začel prodirati glas o naši kulturi izven meja našo domovine fe razveseljivo. Japeoska gledališka tarnala Kar se »zgodi redko se je zgodilo. Neka japonska gledališka družba, se je odpravila na turnejo po Evropi. Gostovala bo v Londonu, Parizu In Berlinu. Uprizorila bo ja-posrake in kitajske kom-edije. Med drnjitarti bo uprizorila tudi delo, ki se imenuje v originalu «Hot Lam Ki». Ta bi se reklo po naSe «Kreteni ki*og». To komedijo bo uprteo-nlo v pribodnH sezoni ttudi ljubljansko gbedatlfešče._ Barovi Na felet« v Črnem Vrhu so darova® a Mladi izletniki« i« Idri je, Gorice in Aj8.50, Francija 74^0-74.90, London 92.74-92.94, New York 19.08-19.08, Španija 312-318, Švica 3ti6?/-3687/. Atene 24.50-25, Berhn 452.50-458^0, Bufcarečt 1150-11.90, Praga 56.42%-56.72«, Ogrska 332-336, Dunaj 266.25-272.25, Zagreb 33.47K-33.77H. Uradna centa zlata (20. 7.) L 368.33; Liktorsko posojilo L 80.75; vojnoodškođiunskd ohvecnica L 75. Važna osebnost Rusko spisal N. Karpor. Priredil Franca Bevk »Spoznala sva se v pivnici,» je pripovedoval Majakiii, brezposelni kapelnik pol kovne godbe, svoji ženi. «Sedel je k meni in se neprestano ogledoval na vse strani. Sprva je pil kozarec za koearcem, nato je pričel prazniti po cele steklenice. Pil je in pri tem rezal obraze. Takoj sem spoznal, kakšen ptiček mora biti to. Gotovo se je bal, da ne bi zadel na kakega znanca, in te okolice ni bil navajen Velikim osebnostim je strogo prepovedano piti; če jih dobijo, jih na mestu postavijo pred vrata. Sprva sva molčala, nato sva zjačela govoriti. Diploma-tični človek, ti rečem! Najprej je povedal, da je iislužhen v tovarni «Rdeči og"enj»; kakšno službo ima, ni povedal. Pozneje ko mu je pivo stopilo v glavo, je začel govoriti: ,Jaz sem glavna oseba v tovarni/ je dejal. ,Jaz pljunem na ravnatelja. Kolikokrat mi je dejal ravnatelj: pelji se v avtomobilu, to je nujna zadeva. Meni pa je bilo vedno ljubše iti peš, ker sem pameten Človek/» «No,» sem si mislil, «ali je predsednik izvrševal nega odbora ali oskrbnik. Čakaj, sem si mislil, bom že našel ključ do tebe. In začel sem z njim govoriti na zelo političen način o organizaciji tovarniškega orkestra. Bil je ves navdušen in je vpil: ,Jaz obožujem orkestralno godbo. Brez orkestra sploh ni mogoče živeti/ Povabil sem ga k sebi in obljubil je, da pride. Jutri, ko je nedelja, ob treh popoldne bo tu. Taneška, napravi piroške in skrbi zato, da bo tudi vino na. mizi.» «Kaj si še vedno pijan od pi-va?» ga je prekinila žena jezno. «Že dva meseca ničesar ne zaslužiš in hočeš, da naj gostim tvoje prijatelje!« «Ne vpij!» ji je zaklical Maja-kin strogo. «Saj ti ne razumeš, kam tu pes taco moli. On me bo pooblastil, naj organiziram nov orkester, in mi bo izročil najmanj dve sto rufrljev, da nakupim potrebna godala. Od teh dve sto rublje v bo najmanj petdesetak ostal v mojem žepu.« «Dobro,» je dejala žena. «Za ta petdesetak bom kupila nov stroj za pletenje nogavic in si najela še eno delavko. In za SaAko in za Valka bom kupila suknjič in čevlje.» «In jaz bom na tvojo Željo kupil novo obleko,» je dejal Majakin odločno. «Treba bo, da nastopim na odru, in v moji suknji bi napravil zelo slab vtis. Kapelnik, to je važna oeelmost. Saj se dobe tudi taki, ki nastopijo v velikih gledališčih.« V nedeljo zjutraj sta šla oba zakonca na trg in nakupila, kar je bilo potrebno. Miza je bila vsa pokrita z različnimi božjimi darovi, sredi mize pa je stala baterija vinskih in likerskih steklenic. «Obljubil je, da pride ob treh,» je dejal Majakin zaskrbljeno, «a ga še ni od nikoder. Saj mi je dal besedo, jaz pa sem ga najmanj petkrat povabil.Ali se bodo piroški prismodili?» «ln če ne pride.» je vzdihnila Taneška. «Koliko denarja smo izdali za vino in za jedi. Srce mi krvavi pri tej misli.« «In petdeset rubljev?« jo je opomnil Majakin. «Saj nisem tako neumen; jaz vselej najdem pravi ključ do srca velikih o-sebnosti.« Končno je prišel gost. Svojim gostiteljem je podal znojno roko in sedel kar v usnjatem jopiču k mizL Majakin je bil zelo ljubezniv, trudil se je, da bi začel kak razgovor, nalival mu je neprestano vina, gost pa je mrmral ves v zadregi: «Hvala lepa! Vi se preveč trudite.« Po tretji steklenici ž?rxnja se je gostu nekoliko razvezal jezik. «Vsi me poznajo v naši tovarni.« je pravil. «Tam sem, bratec, glavna oseba. Pljunem na ravnatelja, jaz sem sam dovolj pameten.« Po šesti steklenici piva je bil popolnoma pijan, dregnil je s komolcem Taneško in ji pričel dvoriti na zelo dvoumen način. Po nekem posebno čuvstvenem dotikljaju je Taneška zbežala v kuhinjo in pošepetala vsa srdita svojemu možu: •Saj to je svinja! Gleda me s svojimi oljnatimi očmi kakor mačka kos slanine. Ze me ščip-Ije, ta nesramnež!« •Potrpeti moraš, dragica,» je vadihnil Majakin. »Petdeset rubljev se ne pobere na cesti.» Do nezavesti pijani gost je prevrnil mizo z vso posodo po tleh in se poslovil od svojih gostiteljev. «Ti, bratec, pridi k meni jutri v tovarno,« je zamrmral. «Tam vprašaj po Ušakovu, vsak delavec me pozna.« V pondeljek zjutraj je prišel Majakin k tovarniškim vratom in vprašal mimo prišedšega delavca: «Povej mi, tovariš, kje najdem tovariša Ušakova? Rdeče lase ima in mozoljčast obraz.« «Ušakov?» je vprašal delavec in postal. «Rdečelas, praviš, da je? Naš sluga, tovariš, se imenuje Ušakov. Po teh stopnicah pojdi, pre-d ravnateljevo pisarno sedi, tam ga dobiš.« Majakin je dvignil svojo čepico, pogledal mračno in odšel po cesti dalje. 1 vina kopala, nima smisla, ker je na svetovnem trgu le malenkostno povpraševanje po njej. Vse to pa nikakor ne ovira, da bi Sibirija ne postala nov vir svetovnega bogastva. rcgls(ro*an« zadruga z omej. poroštvom uraduje v lastni hiši Vid Torre klanca 13,1. Telefon 5tv. 25-67. Sprrjcma navadne hranil, vloge na knjižice, vloge nalf»k. račun in vlogf na čekovni promet in jih obrestuje ftlUiUUl uimijg Beseda Sibirija, ima za kulturnega Srednjeevrop^jca že od nekdaj neprijeten zvok. Za časa caristične Rusije smo jo slišali imenovati, kadar koli se je poročalo o pregnanstvu obsojenih zločincev. Prišla je vojna in Sibirija je sprejemala neštete vojne ujetnike. Koliko je bilo med temi takih, ki so si bili rešili življenje iz vojnega meteža, ki so pa tu postali žrtev nalezljivih bolezni, ki so divjale več ali manj po vseh takih taboriščih. In vendar Sibirija ni dežela, ki bi zaslužila našo nenaklonjenost. Sibirija je namreč bogata in rodovitna. Gre samo za to, kako obdelovati to zemljo in mi bi prišli do neizčrpnih virov silnega bogastva Bajke o sibirskem mrazu naj človeka ne strašijo. Tam je poleti prav taka vročina, kakršen je pozimi mraz. Južna vročina in severni mraz se menjujeta, ker Sibirija ne pozna ne pomladi ne jeseni. Da se zamore Srednjeevropec prilagoditi Sibiriji, so dokazali mnogi vojni ujetniki, med temi se jih več ni niti vrnilo domov. Vse kaže na to, da postane Sibirija prej ali slej za Človeštvo velikega pomena in velike koristi. Tu se dobi vse, kar Človek potrebuje. Žita v izobilju, go>-zdovi, rudnine, ribe, kožuhovi-ne, industrijske možnosti vsake vrste, z eno besedo: Sibirija je dežela bodočnosti. To dokazuje statistični spis .Takuševa, ravnatelja sibirskega oddelka zavoda za študij Rusije v Pragi, Z znanstveno točnostjo nam predočuje Jakušev v svojem spisu razglede, kakršnih si ni človek nikdar predstavljal in ki kažejo Sibirijo v povsem drugačni luči. Sibirija postane po njegovem mnenju v dogleđnem času druga Kalifornija, ker se bo nekoč obrnil tok iskalcev zlata na njo. V Sibiriji sc nahajajo neizmerne količino zlat.u Zdi se, da za vse to nima sedanja sovjetska vlada nobenega smisla. Kar se sedaj tam izkoplje zlata, j.e mno^o m uij kakor pred vojno. Ne smemo se temu čuditi, saj je vlada od 2581 rudnikov na najboljšem in najbogatejšem ozemlju oddala v najem le 384 rudnikov, t. j. nekaj nad 14 odstotkov. V ostalih 21 rudnikih se sploh ne koplje. Leta 1911. je bilo na tem ozemlju zaposlenih 40.000 rudarjev, leta 192A. se je skrčilo njihovo število na 8h74, čeprav so ostale možnosti za dobavo zlata iste kakor prej. Donos nekaterih okrajev,kjer se koplje zlato, je res od leta do leta padal. V guberniji Jeni-sejski so se izkopale leta 1899. 3.3 tone zlata. Leta 1913. sta se izkopali samo še 2.7 toni. To nazadovanje pa nikakor ne pomenja, da so se morda zlate žile že izčrpale. Brez divama se ho s popolnejšimi stroji izkopalo tudi več zlata. Pri raziskovanju jenfeejske taige (sibirskega pragozda) so se odkrile več ko dve sto kilometrov dolge žile kremena z znatno vsebino zlata. Tudi drugod so enako bogate plasti. Zlato je po Sibiriji zelo razširjeno. Nekateri rudniki so se res že izčrpali, toda to ne izpremeni mnogo končne sodbe. Da bi se moglo govoriti radi izpada dveh, treh rudnikov o pešanju te industrije, ni na mestu. Najbolj potrebno bi bilo, da bi se čimprej vzpostavil strojni o-brat. Na ta načiai bi se dosegli neverjetni uspehi. Tudi platin je bil v Sibiriji že večkrat odkrit in sicer v takih množinah, da bi se izplačala organizacija za pridobivanje platina. Toda v Sibiriji doslej še niso prišli do tega, da bi se bavili s sistematičnim iskanjem te najdragocenejše kovine. Tudi srebrnega svinčenca je v Sibiriji veliko. Da bi se pa ta ko- po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in Jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sairt. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpel verooslne celite (rme) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprl. ftvfOfROisHsHa pfD^a Trst-Lokev-Di v ača-Senožeče PODJETJE BI UNEJ.LI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do itf). septembra. Dela j n i k : Odhodi iz Trsta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi >z Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. iN e d 11 j a: Odhodi Iz Trsta : 7.30, 14o0 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tju in nazaj : Tr*t-D»vava in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobilska proga Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pri poznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.— OdUsd! ln priHod vIoKco Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) OdJbtcđi: 0.30 (m), 5.— (o), 6 05 (b), 8.25 (l), 8.35 /o), 10.20 (b>, 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.*i0 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 2L.50 (b) Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.<" 3 (0), 9.55 (b), 11.25 (1). 12.20 (b). 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.1 i (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Frihodi: 7.50 (m), 12.— (o). 18.20 (m), 21.1(3 (m). Trst-HerFelje-Pnl* (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*). 19.— (o). Prihod i: 7.40 (m), 942 (o). 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*) 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9 Vosi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Po. stojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1,— (b), 5.10 (o), 7.3C (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b) 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.3C (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.0c (l), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o) 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.3G (b), 22.25 (o). Trst-Gorica^odbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.02 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) • Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14,— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). št. Peter na Krasa . Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača . Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.33 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (in), 17.05 (o).