1 Leto XII. 1 Štev. 36	TELEFON* UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 14. februarja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v opravi ali po pošli 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena 1 din 1 — j
Pred priznanjem generala Franca
Danes in 'utri se bo na seji francoske in angleške vlade odločila usoda priznan a nacionalistične španske vlade po Francri in Angli»i — Pravica vojskujoče se stranke Francu ne b<t priznana, dokler zadnji Italijan ne
zapusti Spaniie
PARIZ, 14. februarja. Z veBko nestrpnostjo se pričakuje tu današnja popoldanska seja ministrskega sveta, na kateri bo sprejet sklep o priznanju ali nepri-znanju vlade generala Franca. Po poluradni francoski sodbi ima sedanja Negrl-nova vlada v Madridu smo dejanski, ne pa tud! pravna položaj vlade. Razen tega se zdi, da se je prezident Azana odloči! ostati v FrandH in se sploh ne namerava več vrniti v Španijo. Novega prezidenta ni mogoče izvoliti, ker je nemogoče sklicati parlament. Razen tega se zatrjuje, da je pripravljen dr. Negrin, pogajati se z generalom Francom za sklenitev miru. Vsa ta dejstva bo morala francoska vlada pri svoji današnji odločitvi v polni meri upoštevati Po nekih današnjih informacijah je med francosko in angleško vlado že sklenjen sporazum glede priznanja španske nacionalistične vlade, ni pa še znano, aH gre za priznanje de facto ali de iure.
ANGLEŠKE KALKULACIJE
LONDON, 14. februarja. Po informacijah iz zanesljivega vira bo VeHka Britanija v sporazumu s Francijo že ta teden Priznala vlado generala Franca. Definitivno pa bo o tem vprašanju odločala jutrišnja seja angleške vlade, ki bo imela tudi že na razpolago sklepe današnje seje francoskega ministrskega sveta. Negotovost vlada samo še glede vprašania, kako naj se prepreči neugodni položaj, da se s priznanjem vlade generala Franca »»e bi potisnila vlada dr. Negrina v položaj vstaške vlade. Angleška vlada se na vse načine trudi, da bi pripravila dr. Ne-grina, da bi opustil vsak nadaljnji odpor. Kot akt priznanja Francove vlade bi bila v Burgos odposlana angleški in francoski poslanik. S tem bi bila odprta pot za nadaljnja pogajanja o političnem In gospodarskem sodelovanju z
da je ta Korak odobrila le zato, da prepreči nepotrebno prelivanje krvi in da reši republikanske voditelje pred preganjanjem. Na vprašanje, ali je vlada protestirala v Rimu zaradi bombardiranja križarke »Devonshire« ob priliki njenega prihoda na Minorco, je Chamberlain odgovoril: »Protestirala je, a ne v Rimu, ampak v Burgosu.« Na vprašanje, kako se je zgodil ta incident, je premier dejal: »Nacionalistična oblastva na Mallorki so
ob priliki tega bombardiranja izjavila, da je šlo za prekoračenje odredb in pomoto.«
PRIHOD ZADNJIH MILIČNIKOV
PERPIGNAN, 14. februarja. V visokih Pirenejih se je včeraj še vedno bojevalo
25.000	republikancev s četami generala Franca. Francove čete so jih zasledovale v smeri proti Molu v treh kolonah in Mo-k) končno zavzele. Republikanci so se umaknili v Francijo. Po površnih cenitvah je v Argčlesu sedaj 60.000, pri Molu 25.000, v Bourgu Madame 10.000 in pri Les Manfcres 3000 republikancev. Zaradi izboljšanja njihovega položaja v taboriščih sta izvršila včeraj pri njih inšpekcijo generala Benson in Fagolde. 60.000 nadaljnjih republikancev se je prijavilo za vrnitev v nacionalistično Španijo, a Fran-covci spuščajo na dan čez mejo samo po 6000 mož.
MADRID, 14. februarja. Tekom včerajšnjega dne se je pojavilo nad Madridom zopet večje število nacionalističnih bombnikov in metalo na mesto bombe. Pri tem je bilo ubitih 23 ljudi, 76 pa jih je bilo ranjenih.
Angleška sodba o Nemčiji
ZANIMIV ČLANEK GENERALA TEMP ERLEYA V »DAILY TELEGRAPHU« O VOJAŠKEM IN SPLOŠNEM POLOŽAJU V NEMČIJI
kov. Francoska vojska je s 5 milijoni iz-vežbanih rezervistov še vedno za več let pred nemško. Sicer pa računajo v Berlinu
LONDON, 14 .februarja. Vojaški dopisnik »Dally Telegrapha«, general Temper-
nadonalistično iey objavlja v včerajšnji številki lista svoje .	.	___________________
Španijo. Angleška diplomacija dela zelo vtise iz Berlina in pravi, da nemški narod prav dobro z možnostjo, da bi italijansko-previdno In posveča veliko važnost zla-1 trdno upa, da letos ne bo vojne. Na drugi	I francoski spopad potegnil za	seboj tudi
sti temu, da odvrne generala Franca od	strani je pa za režim zelo zapeljiva misel	Nemčijo in Anglijo.	V tem	primeru bi
pristopa k bloku osi Rim—Berlin in pakta izkoristiti sedanjo oborožitev. V jeseni lani, Nemčija skušala prebiti francosko Magi-Proti kominterni. V tem oziru gledajo v; je izgledalo, da se bo Nemčija lotila ukra-1 notovo črto, ali pa jo obiti. Podaljšanje Londonu na stvar zelo realistično in na-	jinskega vprašanja. Pozneje je bil ta na-	delovnega časa in	pomanjkanje živil
Slašajo, da je Anglija edina država, Id da	črt opuščen, a ne za stalno. Na nemškem	| ustvarja zadnje čase	veliko	nezadovolj-
**neralu Francu lahko na razpolago sred- jugu m v bivši Avstriji je v teku izredno (stvo, toda policija budno pazi, da zatre *va» ki so mu nujno potrebna za obnovi- živahna vojaška delavnost. Povsod se že v kcli vsako misel na kršitev discipline. }®v razrušene Španije. Zato zatrdno upa- opaža vsestranska militarizacija. Po lan- j Zato bi bilo nevarno misliti, da bi v pri-*°» da bo v Burgosu zmagala stvarnost, sirih uspehih stranke, ki je uresničila tako, mera vojne nastala zmeda. Nemški narod slasti še, ker niti Italijani niti Nemci kljub velike načrte kljub obotavljanju general- bi korakal ves za svojim voditeljem. Sedaj
ys©J pomoči, ki so jo Špancem nudili, pri španskem ljudstvu niso priljubljeni.
CHAMBERLAINOVE IZJAVE LONDON, 14. februarja. V angleški spodnji zbornici je bila včeraj izvršena velika ofenziva opozicije proti Chamberlainu zaradi glasov o skorajšnjem priznanju vlade generala Franca in dogodkov v zvezi z zasedbo Mlnorce po nacionalistih. Na vprašanje o priznanju Franca le Chamberlain odgovoril, da za enkrat še ni pogojev za to priznanje, ker se pa Položaj naglo spreminia, ni izključeno, da se bo vlada za to odločila, ne da bi prej obvestila poslansko zbornico. Angleška in francoska vlada sta glede tega priznanja v neprekinjenem stiku, sklepa pa še ni nobenega. Zaradi tega ne more dati nobenega zagotovila,* da vlada Franca ne bo priznala. Zagotoviti pa more poslansko zbornico, da o priznanju položaja vojskujoče se stranke vladi v Burgosu tako dolgo absolutno ne more biti govora, dokler ne odidejo iz Španije zadnji italijanski vojaki. Glede zasedbe Mlnorce je pa izjavil, da angleška vlada pri njej ni aktivno sodelovala, zlasti tudi ne pri pogajanjih za kapitulacijo. Nacionalistična oblastva na Mallorki so sama zaprosila poveljnika angleške križarke »Devonshire«,. ki se je po naključju mudila v Palmi, da omogoči stik med nacionalisti in republikanci kot gospodarji otoka. Povellnik le to storil, Dogajanj se pa ni udeležil. Vla-
nega štaba, postaja tudi vojska bolj nacionalnosocialistična.
Nemška vojska pa trpi še vedno na pomanjkanju častnikov in izvežbanlh voja-
vedno ni sicer še nobenih znakov priprav za vojno, toda vzdušje je tako napeto, da je položaj zelo resen.
Belgijska upravna kriza
TUDI JASPAR VRNIL MANDAT. — FLAMCI ZAHTEVAJO PREUREDITEV BELGIJE PO DUALISTIČNEM SISTEMU.
BRUSELJ, 14. februarja. Belgijska vlad-1 nih, političnih in drugih organizacij, ki so na kriza se razvija vedno bolj v krizo od- ] se popolnoma solidarizirale s flamskim nožajev med Flamci in Varonci. še vieraj učenjakom dr. Martensom In zahtevale, dopoldne se je zdelo, da se bo bivšem« da ostane član flamske akademije znano-ministrskemu predsedniku Jasparju, ki je sti in umetnosti. Obenem so pa Flamci dobil mandat po brezuspešnih Spaakovih tudi sklenili, da zahtevajo preureditev Bel-prizadevanjlh vendarle posrečilo sesta-j glje po dualističnem načelu ob popolni viti novo vlado, toda popoldne so vsi te- J enakopravnosti in upravni samostojnosti gledi propadli in zvečer je tudi jaspar j Flamcev. S tem je zajela sedaj Belgijo povrnit kroni mandat. Vzrok neuspeha so dobna kriza, kakor lani ČSR, ko so Slo-blli sklepi vseh vodilnih flamskih kultur-' vaki zahtevali federacijo.
lmredyjeva vlada odstopila
BUDIMPEŠTA, 14. februarja. (Avala.). Kakor se zatrjuje na poučenem mestu, je Imredyjeva vlada že v položaju demisije. Regent Horthy je Imredyjev odstop baje že sprejel. Kot vzrok odstopa se omenja Imredyjeva bolezen. Kot naslednika se omenjata bivši ministrski predsednik Da-rany in poljedelski minister grof Teleki.
MUSSOLINI BO GOVORIL.
. RIM, 14. februarja. Uradno se razglaša, da bo imel Mussolini dne 19. t. m. v Tu-rinu važen političen govor.
BECKOV EKSPOZE.
VARŠAVA, 14. februarja. V soboto 18 .L m. bo zunanji minister Beck podal pred sejmom ekspoze o poljski zunanji politiki s posebnim ozirom na Nemčijo, Italijo in Rusijo.
Zapiski
Admiral v. Raeder
Danes splav-ljajo v vojnih ladjedelnicah v Hamburgu prvo nemško vojno ladjo, ki prekoračuje s prvotnimi pogodbami dovoljeno tona-žo. Pred nekaj tedni je nemška vlada obvestila angleško o svojih namerah, da bo zgradila še več takih ladij. Nemčija ima za izgradnjo nove vojne mornarice detajlno izdelan načrt. Največ je delal na tem načrtu admiral v. Raeder, ki je tudi vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice.
Celovec — središče bodoč* kolonialne vojske
Angleški novinar C. D. Hamilton poroča v londonskih listih o svojem potovanju po avstrijskih deželah Nemčije in pravi, da je imel povsod vtis, kako se Nemčija pripravlja na kolonialni pohod. Po vseh alpskih krajih zbirajo vojake, ki jih bodo porabili v kolonijah. V zadnjih mesecih je bilo poklicanih pod orožje več starejših letnikov bivše avstrijske vojske, ki imajo dragocena izkustva iz svetovne vojne. Iz teh ljudi nameravajo sestaviti večjo oboroženo silo, ki naj bi šla na pomoč Italiji, ako bi se v Tunisu spopadla s Francijo. Zbirališče teh vojaških oddelkov je Celovec, kjer na ulicah vsak peti človek nosi sivo uniformo. V vojašnicah so trikrat na teden filmske predstave in predavanja o kolonijah. Predavajo ponajveč častniki iz nekdanjih nemških kolonij. Na steni dvorane v Oficirskem domu visi ogromen zemljevid, na katerem so zarisani nemški načrti. Po tem zemljevidu preseka novi nemški kolonialni imperij angleško črto Egipt—Južna Afrika, italijanski imperij za zvezo med francoskimi kolonijami v severni in srednji Afriki.
Formalni pakt treh velesil
Levo orientirani list »News Chronicle<£ poroča o tajni japonski misiji, ki je zdaj na poti v Berlin. List trdi, da bodo v Berlinu konference japonskih poslanikov in veleposlanikov v evropskih državah in da so na to konferenco odšli pod krivimi imeni načelnik evropsko-ameriškega oddelka japonskega generalnega štaba Ta-sumi, dalje admiral Abe, načelnik admiralskega štaba in zastopnik japonskega zunanjega ministra Ito. Ta misija plove na italijanski ladji »Conte Verde«. Namen te misije je, pripravki končne korake k spremembi nemško-italijansko-japon-skega pakta proti komunistični internacionali v formalni pakt treh velesil.
Delavci zahtevafo znižanje mezd
Delavci velike opekarne v Krakovu na Poljskem so začeli stavkati iz nenavadnega razloga. Zahtevajo namreč, naj jim nemudoma znižajo mezde. Pred nekaj meseci so s stavko izsilili povišanje mezd za 12%. Kmalu pa so spoznali škodo, ki iih je zadela z večjo — dozdevno — blaginjo. Opekarna je morala povišati cena izdelkom, zaradi česar je takoj iziubila vrsto starih odjemalcev. Ker se jj tako konzum zmanjšal, so lahko delali delavci samo dva dni v tednu, tako da -,o tudi pri zvišanih mezdah dobivali mnogo manjšo tedensko plačo. Zdaj zojrst stavkajo in zahtevajo, naj jim ravr iteljstvo opekarne zniža plače tako. da bi lahko znižalo tudi ceno opeke, s čin: r bi zavzel promet spet svoj prejšnji obseg.
Maribor, 14. februarja.
Katalonska tragedija je na bojiščih končana. Odigrava se pa tragedija tiso-čev, med katerimi uveljavljajo zmagoslav-ci načelo »gorje premaganim«. Odigrava se tragedija stotisočev, ki so se zatekli v Francijo, ki jih je Francija sicer gostoljubno sprejela, ki pa prav nič ne vedo, kakšna bo njihova usoda. In odigrava se tragedija katalonskega naroda, ki si je zaman skušal priboriti svojo avtonomijo, svojo svobodo, svoj prostor pod soncem.
Bati se je bilo, da bo imela Francova zmaga v Kataloniji takojšnje posledice na evropsko politično situacijo. Francova zmaga? Anthony Eden, eden izmed glavnih očetov angleško-francoske politike nevmešavanja, je sam sedaj izjavil: Francova zmaga prihaja v takšnih okoliščinah, da jo moram smatrati za tujo zmago. Velika skrb Anglije in Francije je v problemu italijanskih »hipotek« v Španiji, v problemu zahtev, ki jih bo Italija skušala uveljaviti'' napram Francu. V kolikor gre za zgolj gospodarske interese, krožijo po londonskt City prav pesimistični glasovi. Anglija je .interesirana predvsem v španskih rudnikih, a videti je, da bodo špansko železo, baker, cink, živo srebro in tlruge rude šle sedaj v Italijo in Nemčijo.
še mnogo važnejši so pa strateško-po-litični interesi Anglije in predvsem Francije. Španija utegne povsem preobrniti ravnotežje v Sredozemskem morju; francoske zveze s severno Afriko bi bile ogrožene, če bi Italija ostala na Balearskih otokih in si tam izgradila svojo pomorsko in zračno bazo. Italijanska diplomacija je skušala to doseči že pred svetovno vojno; svoja prizadevanja je še ojačila pri vladi Prima de Rivere. S prihodom španskih republikancev na oblast je seveda padel italijanski načrt v vodo; od takrat datirajo pogajanja med fašistično Italijo in špansko reakcijo, od takrat datira tudi obljuba italijanske pomoči španski reakciji.
Chamberlain je zato dosegel Mussolinijevo obljubo, da se bodo italijanske čete umaknile iz Španije, čim Franco zmaga. Pojmu Francove zmage je dalo italijansko časopisje v zadnjih dneh novo, svojevrstno razlago. Ne gre, pravijo italijanski listi, samo za zmago na bojiščih, potrebna je tudi popolna Francova politična zmaga. In na seji Vrhovnega sveta
4.	febr. je padlo tudi vprašanje, kaj bo z vsemi italijanskimi prostovoljci, ki jih bo Franco pridržal v službi?
Tak je bil videti španski problem. Tudi italijanske grožnje proti Franciji so dosegle koncem januarja višek in ko je Mussolini zadnje dni januarja vpoklical del rezervistov, je de Kerillis zapisal: večina vodij francoske vojske je prepričana, da je potrčbna mobilizacija. Zadostoval pa je odločen in solidaren nastop zapadnih demokracij, da je vojna nevarnost trenutno uplahnila.
K uspešnosti tega enotnega nastopa je poleg Roosevelta tudi Chamberlain doprinesel važen del. Doslej je Chamberlain govoril le o prijateljstvu s Francijo in da-si so bile njegove zadevne izjave v zadnjem času izredno tople, vendar niso govorile o vojnem zavezništvu; Anglija nima običaja, da bi se vezala. Chamber-lainova izjava, da bo Anglija na strani Francije v slučaju vojne, pomeni torej izredno veliko povezanost Anglije in Francije; povzanost, ^kršne angleška zgodovina ne pozna. Ta Chamberlainova izjava je bila skrbno pripravljena; k posvetovanjem so bili vabljeni tudi opozi-cionalni politiki, predvsem Baldwin in Eden, ki se je sam istočasno v časopisju odločno zavzel za pojačanje skladnosti in sodelovanja v francoskem in angleškem oboroževanju. Tudi Francija je ta teden ponovno pokazala odločnost; Bonnet je v zunanjepolitični debati zopet poudaril, da Francija ne bo odstopila niti pedi svojega ozemlja. Ponovno je poudaril, da Francija ne bo opustila svojih zavezništev na vzhodu. In Daladier je lahko s ponosom ugotovil, da je moč Francije garancija za mir.
V	takšnem trenutnem stanju mednarodne situacije je razumljivo, da imata An glija in Francija napram Francu lažje stališče: da lahko celo upata na diplomatske uspehe. V slučaju, da bi Italija skušala pridobiti v Španiji teritorialne ali strateške ugodnosti, bo — takšno je ofi cielno francosko stališče — zahtevala ■Francija kompenzacije. Angleška in fran coska diplomacija sta zdaj s polno pard
VARŠAVA, 14. februarja. Priprave za sprejem italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Varšavi so že v polnem teku. Grof Ciano bo prispel na obisk v prestolnico Poljske dne 25. t. m. Ta obisk bo vrnitev obiska poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka v Rimu meseca marca lanskega leta in nova priložnost za manifestacijo poljsko-italijanskega prijateljstva. Te manifestacije naj pokažejo povezanost poljskih interesov s politiko osi Rim-Berlin. Ti medsebojni odnošaji bodo tudi glavni predmet posvetovanj
Kampanja turškega tiska proti Italiji
OBJAVA NEKEGA ITALIJANSKEGA ZEMLJEVIDA Z MEJAMI BODOČEGA RIM SKEGA IMPERIJA JE VZBUDILA V TURČIJI VIHAR ODPORA IN NAPADOV.
ANKARA, 14. februarja. Zadnje dni se | pravi, naj bo Turčija mirna, kajti Italija je pojavila v turškem tisku razdražena j ima drugod preveč posla, da bi se mogla kampanja proti Italiji. Italijanski listi so približati s svojimi aspiracijami Mali Aziji, namreč objavili nedavno zemljevid bodo- Razen tega je Turčija tudi dovolj močna, čega italijanskega imperija, ki si je svoji! da bo znala obvarovati nedotakljivost precejšen del sedanjega ozemlja turSke svojega ozemlja. Pa tudi ostali listi včeraj republike. Ta kampanja je postala tako 1 in danes nadaljujejo protiitalijansko kam-ostra, da je Italija pri turški vladi proti' panjo in naglašajo, da mora Italija raču-njej uradno protestirala. Toda turški tisk nati s tem, da sedanji Turki niso več oni je postal nato še odločneje. »Djumhuriet« izza časa zasedbe Tripolitanije 1. 1912, o je objavil sicer v nedeljo pomirjevalen čemer bi se takoj prepričala, čim bi sku-članek, toda oficiozni »Vlus« je takoj nato šala izkrcati svoje čete kjer koli na turši natisnil nov članek proti Italiji, v katerem! obali.
Cianov obisk v Varšavi
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER BO PRISPEL V VARŠAVO 25. T. M. GLAVNI PREDMET RAZGOVOROV SODELOV ANJE POLJSKE Z OSJO RIM-BERLIN.
med polkovnikom Beckom in grofom Cia-nom Po nemški izjavi, da os Rim-Berlin ne bo načela ukrajinske akcije in po poljski obljubi, da v Varšavi ne bodo več vodili kampanje za skupno poljsko-madžarsko mejo na Karpatih, ni v tem oziru med Varšavo na eni ter Rimom in Berlinom na drugi strani, nobenih resnih nesoglasij več. Na. pa še znano, ali se bo grof Ciano po obisku v Varšavi odpeljal v Berlin, kakor se je svoječasno zagotavljalo, ali pa se bo vrnil direktno domov v Rim.
Politični položaj v Bolgariji
NARAŠČANJE OPOZICIJE ZARADI NEZADOVOLJSTVA Z ZUNANJO POLITIKO — NAJMOČNEJŠI MOŽ V VLADI POLJEDELSKI MINISTER BAGRJA-
NOV
ki jo je mogoče opaziti na prvi pogled. Po vsej Bolgariji se čuti velika revizionistična razgibanost, posvečena Dobrud-ži in Traciji. Ker ji stoji na čelu opozicija, se njene pozicije stalno krepe. Pa tudi v vladi sami v tem oziru ni soglasja. Na čelu nezadovoljnežev stoji poljedelski minister Bagrjanov, ki je deležen v javnosti velike popularnosti in postaja počasi najmočnejša osebnost. V tukajšnjih političnih krogih računajo tudi že z eventualno vladno krizo.
SOFIJA, 14. februarja. V zunanjepolitičnem odboru sobranja, ki se v teku treh tednov snide že drugič na zahtevo opozicije, se pripravlja zopet burna debata o bolgarski zunanji politiki, pod katero razumejo v sedanji Bolgariji dejansko revizionizem. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kjuseivanov je že pri zadnji debati sam priznal, da vodi njegova vlada zunanjo politiko po potrebah razmer, četudi med narodom ni popularna. Da ni popularna, je tudi resnica.
Zadnja pot papeža Pija XI,
POGREBNE SVEČANOSTI SE BODO PRIČELE DANES POPOLDAN. • BO K VEČNEMU POČITKU POLEG PIJA X.
VATIKAN, 14. februarja. Danes ob, 16.30 popoldne sc- bodo pričele pogrebne svečanosti za pokojnim papežem Pijem XI., ki jih bo prenašala tudi vatikanska kratkovalovna oddajnica. Doslej je defiliralo mimo krste pokojnika več ko milijon ljudi.
Včenaj je prejel kardinal Pacelli sožalno brzojavko tudi od angleškega kralja Jurija VI. Popoldne se je sešel ožji tajni kolegij konzistorija, sestoječ iz treh kardinalov, da reši razna nastala vprašanja.
Do večera je prispelo v Vatikan že 33 kardinalov. Pri ugibanju o nasledniku Pija XI.
POLOŽEN
stopa zopet v ospredje milanski nadškof kardinal Schuster, ki uživa tudi simpatije uradne Italije.
VATIKAN, 14. februarja. Papež Pij XI. bo položen danes popoldne k večnemu počitku poleg krste Pija X. v podzemlju bazilike sv. Petra. Pogreb se bo izvršil po običajnem starodavnem obredu. V krsto bo položen k truplu pokojnika njegov življenjepis na posebnem pergamentu in v posebni posodi. Razen tega dobi tri vrečice zlatih, srebrnih in bakrenih kovancev z njegovim reliefom
Živilske karte v Nemčiji
BERLIN, 14. februarja. Da se odpravi nevšečno nastavljanje ljudi v dolgih vrstah pred trgovinami z živili, so sklenili uvesti po vzorcu oddaje masla karte tudi za ostale potrebščine, kakor za meso, jajca itd. Naj-brže pa bodo uvedene v kratkem tudi karte za cigarete. Na uradnem mestu izjavljajo, da pri tem nikakor ne gre za pomanjkanje živil, ampak le za pravilno porazdelitev med prebivalstvo v skladu z zalogami in zbiranjem rezerv za primer vojne.
Nepoboljšljivi Madžari
BUDIMPEŠTA, 14. februarja. Madžarski tisk se vznemirja zar;tdi neke revizionistične pesmi, ki so jo pričeli prepevati ob raznih prilikah na Slovaškem. Pesem se končuje z refrenom: ..Kar so nam vzeli nam bodo vrnili“. Listi groze zopet z obnovitvijo starih madžarskih zahtev po obnovitvi nekdanjih ogrskih mej na Karpatih, naglašajoč, da je pripadala vsa Slovaška skoraj tisoč let Ogrski in ima torej Madžarska vso zgodovinsko pravico do nje; ^
na delu v Francovi Španiji. Anglija skuša izpeljati velikopotezno in delikatno »spravo«. In pravijo, tda je odposlanec francoske vlade pri Francu, senator Be-rard, dosegel za Francijo važna in dale-kosežna zagotovila. /
Dvomimo, da bi se Franco tako lahko odkrižal vseh svojih obveznosti napram »osi Rim-Berlin. In ne moremo prav vero-
vati v optimizem, ki so ga v zadnjih dneh pokazale borze. Lahko smo pa veseli zadnjih desetih dni. Le malo odločnosti, le enoten nastop zapadnih demokracij je bil potreben, da se je pokazala njihova superiornost. In da je porastlo — kljub katalonski tragediji — upanje v mir.
J. F.. (Pariz).
Današnja slavnost v Hamburgu
HAMBURG, 14. februarja. Danes ob 13. uri bo v ladjedelnici Bloom & Voss v Hamburgu splavljena prva 35.000 tonska nemška križarka »F«. Križarka je dolga 241, široka pa 36 m ter opremljena z 8 38-cm in 12 15-cm topovi. Adolf Hitler je obiskal včeraj v spremtsvu zunanjega ministra von Ribbentropa in vrhovnega poveljnika bojnega brodovja admirala Ro-dererja na gradu Friedrichsruhe kneza Bismarcka, zato se pričakuje, da bo dobila nova križarka ime »Otto von Bismarck«. Pri splovitvi, pri kateri bo govoril Hitler, bo navzočih okoli 50.000 ljudi.
Eliskases premacal Bogoljubova
MANNHEIM, 14. febr. Čeprav je bilo pričakovati, da bo Bogoljubov izgubil prekinjeno 19. partijo, mu je vendar uspelo, da se je z naravnost divno obrambo rešil v remis. Z istim rezultatom je končala tudi 20. partija. Match je bil sicer določen na 22 partij, vendar pa je že sedaj Eliskases zmagovalec, ker ga Bogoljubov ne more več dohiteti. Končno stanje matcha: Eliskases WA, Bogoljubov 8V* točk. S to zmago je postal Eliskases nemški prvak.
ZA SVOBODO IN NEODVISNOST ŠVICE
BERN, 14. februarja. Organizacija švicarskega tiska je izdala resolucijo, v kateri ostro protestira proti vsakemu napadu na svobodo švicarskega tiska od zunaj in nemškemu vmešavanju v švicarske notranje zadeve. Obenem je tudi »Nova švicarska družba« izdala podobno resolucijo za obrambo popolne švicarske neodvisnoti in demokracije proti pritisku vsake tuje ideologije. Ob priliki zadnjih hočkeyskih tekem so pa bile v Bernu in Curihu velike proti nacistične demonstracije.
ANGLEŠKI PROTEST V RIMU?
RIM, 14. febr. Britanski veleposlanik lord Perth je imel sestanek z zunanjim ministrom grofom Ciarjom v palači Chigi. Predmet razgovorov ni znan. Po še nepotrjenih vesteh je izrazil lord Perth nezadovoljstvo svoje vlade zaradi bpmbar-’ diranja Minorce.
IRSKA PRIZNA FRANCA.
DUBLIN, 14. februarja. Irska vlada je sklenila priznati vlado generala Franca in bo premestila svoje dosedanje poslaništvo iz Madrida v Bur-gos.
ROMUNSKI PETROLEJ ZA NEMČIJO.
BUKAREŠTA, 14. februarja. Semkaj je prispela neinška trgovska delegacija, ki se udeleži pogajanj za novo nemško-ro-munsko trgovinsko pogodbo. Gre predvsem za povečanje nabave romunskega petroleja. •
TRGOVINSKA POGODBA MED NEMČIJO IN ITALIJO.
RIM, 14. febr. Včeraj je bila podpisana v Rimu trgovinska pogodb:, med Nemčijo in Italijo, ki ima v prvi vrsti namen poglobiti še v večji meri medsebojne stike.
TRGOVINSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN FRANCIJO
BERLIN, 14. febr. Včeraj so se pričela v Berlinu trgovinska pogajanja med Nemčijo in Francijo. Gre predvsem za zamenjavo nemškega premoga za francosko železo.
NOVA NESREČA NA MORJU
PANAMA, 14. februarja. Na Pacifiku so se pokvarili stroji nekega angleškega parnika. Posadka 37 mož je poslala SOS pozive. Iz Paname je odhitel neki angleški parnik takoj na pomoč.
OGENJ V AVSTRALIJI PODTAKNJEN.
MELBOURNE, 14. februarja. Sodna preiskava je dokazala, da je 8 ljudi podtaknilo ogenj ob priliki zadnjih velikih gozdnih požarov v Avstraliji, kjer je bila škoda milijonska (800 milijonov dinarjev) •n kjer je zgorelo več ljudi.
RAZISKOVANJE ANTARKTIDE
MEBLOURNE, 14. febr. Avstralska vlada je kupila za 1 milijon raziskovalno ladjo „White Ap“. ki jo bo uporabila za meteorološka raziskovanja v Antarklidi.
Borza. Curih, 14. febr. Devize. Beograd 10, Pariz 11.6825, London 20.6725, New-york 441.125, Milano 23.21, Berlin 177, Praga 15.14.
Oomaii zap.ski
Program dela skupščine
Na sestanku narodne skupščine, ki bo ta teden, bo najprej na dnevnem redu volitev predsedništva ter volitev odborov. Izvoljeni bodo člani finančnega ;n administrativnega odbora, ki sta stalna, in imunitetnega, verifikacijskega ter za prošnje in pritožbe. Finančni odbor ima 31 članov, drugi pa po 21. Narodni poslanci so po večini že v Beogradu ter pričakujejo sklicanje skupščine. Zastopniki Združene opozicije bodo dali v skupščini izjavo, v kateri bo obeleženo njihovo stališče do nove vlade. Že sedaj se ve, da bodo zavzeli blagohotno stališče napram vladi g. Cvetkoviča, vendar v pričakovanju dejanj. Obenem bo opozicija tudi povedala svoje stališče v reševanju hrvatskega vprašanja.
Sklep 3RZ
Včeraj so se sestali na seji izvršnega odbora JRZ dr. Milan Stojadinovič, dr. Spaho in dr. Korošec. Na seji je bil tudi predsednik vlade g. Cvetkovič. Po referatu predsednika vlade je odbor sklenil:
1. da JRZ v celoti podpre vlado g. Cvetkoviča, 2. da JRZ kot stranka v vsem nadaljuje svoje delo v slogi in edinstvu.
Tudi drugo vprašanje bo rešeno?
‘'Videti je, da se bo začelo kmalu reševati tudi drugo vprašanje, ki je sicer ma-nje važno od hrvatskega, a to je vprašanje širokih samouprav — piše novosadski »Dan«. Isti list pravi, da se zatrjuje, da sta gg. dr. Spaho in dr. Korošec svojim volivcem pred decembrskimi ''olitvami obljubila, da bo vprašanje samouprave z zakonom urejeno. Zahteva Po zakonski ureditvi tega vprašanja ni ■neosnovana. Centralistično urejenje države danes nima niti enega pristaša v javnem življenju. O dekoncentraciji po smrti Voje Marinkoviča nihče več ne govori. Formalno je v naši ustavi državna uprava oslonjena na načelo decentralizacije. Stvarno pa je velik del poslov, ki bi jih lahko vršile občine in banovine, rezerviran za centralno upravo. Zaradi tega je včasi banovina brez vsake potrebe samo posredovalec — in to drag — med najvišjo in najnižjo upravno enoto. »Dan« pozdravlja v naprej predlaganje novega zakona o banovinah ter občinah.
Enakopravnost — podlaga sporazuma
„Hrvatski dnevnik" piše. da lahko pride do sporazuma s hrvatskim narodom samo na osnovi enakopravnosti. Poleg srbske narodne individualnosti je tudi hrvatska narodna individualnost. Poleg srbske državne mi je tudi hrvatska državna misel. Obe je treba spraviti v sklad tako, da Prva ne bo nasprotovala drugi ter da bosta obe služili višjemu, skupnemu smotru, enakopravnosti in svobodi na-roda hrvatskega in naroda srbskega.
•Novi položaj" — brez integralnega jugo*'ovenstva
Rod naslovom „Novi položaj'4 je napisalo ,,Jutro" uvodnik, v katerem podaja okvir, ki je bil določen v sporazumu dr. Mačka z ostalimi opozicijskimi strankami glede notranje preureditve države. „Jutro" piše:	,,Ta
okvir so: edinstvo države, to je celina njenega ozemlja, njena monarhična oblika pod vodstvom narodne dinastije Karadjordjevičev in edinstvo narodne vojske". Kakor je videti, je iz okvira izpadlo integralno jugosloven-stvo, ki je bilo temeljna točka programa JNS. Ni jasno, aii je to znak evolucije voditeljev JNS, ali pa so ti gospodje obesili integralno jugoslo-venstvo začasno na žebljiček le zaradi tehnične kolaboracije z dr. Mačkom.
Likvidacija trboveljske afere
Državno tožilstvo v Celju je ustavilo preiskavo proti inž. Kranjcu in indu strijcu ter posestniku g. Francu Bulcu z Mirne na Dolenjskem, ker sta bila osumljena, da sta sodelovala pri umoru rudarja Fakina v Trbovljah leta 1921. Pred volitvami sta se sama pri javila celjskemu sodišču. Sedaj pa sla bila izpuščena iz preiskovalnega za pora.
Mmjjce
Nov družabni red in šola11
ZANIMIVO PREDAVANJE UNIV. PROF. Dr. A. GOSARJA.
Učiteljsko društvo Maribor desni breg je v svojem dvoletnem delovnem programu posvetilo svoja zborovanja pro-učavanju gospodarskih in družabnih prilik svojega okraja. Tekom dveh let so obravnavali ta vprašanja po tipičnih predelih. Tako je g. Petru n Josip orisal prilike gozdnega predela Pohorja, gosp. Podgornik Filip pa je prikazal življenje v obrobnih vinogradnik krajih, g. Luk-n a r Franjo je podal sliko iz predmestnega industrijskega kraja, a. g. K a š p a r Franc nas je popeljal na Drav. polje. Vsi ti referati bi naj pokazali življenje našega otroka in njegovo okolico, da mu more učitelj pri svojemu delu nuditi ono, kar je takemu otroku najbližje in najnujnejše. Tem predavanjem je sledilo predavanje g. M en c e j a Martina, ki je pokazal, kako spoznamo otroka z duševne plati. Vsa dosedanja prizadevanja so bila prikazana v predavanju »Proučevanje otroka in njegove okolice«.
Zadnjo- soboto je pa zaključil ta ciklus predavanj univ. prof. dr. Gosar s svojim zanimivim predavanjem »Vprašanje bodočega družabnega reda in šola«. Z znanstvenega sociološko-ekonomskega vidika je pokazal smer učiteljevega šolskega in izvenšolskega dela ter dal tako dosedanjemu delu še večji povdarek in jasnejše gledanje.
A. Prikazal je temeljne sociološke in gospodarske osnove tokratne družbe. Povdaril je, da nov red ne more biti povsem nekaj novega, temveč je le rezultat razvoja. Današnja družba sloni na principu osebne svobode in enakopravnosti ter na svobodni izbiri dela in konsuma in osebne lastnine. Teh osnovnih temeljev družbe ne misli nihče porušiti, ker bi potem bile v nevarnosti osnovne pravice posameznikov. Problem je le v tem, koliko svobode in koliko vezanosti. Ako je bilo sedaj preveč svobode v neko smer, sledi temu potem nujna večja vezanost, da se to zopet izravna. Zdrav razvoj družbe je evolucija, je rezultanta borbenosti vseh družabnih sil, ki tečejo vzporedno ali se pa križajo. Družabni red se ne reformira po receptu, temveč je uravnavanje dinamičnih sil po njih moči v več ali manj harmonično ce-’oto. Knoflikti nastajajo, če se ena komponenta ojači oz. če druga popusti. Bistvo dobrega družabnega reda je blagostanje, človeku in stanu primerno življenje vseh slojev. Ta problem pa ni zajet le v razdelitvi potrebnih dobrin, ker bi bili potem vsi siromašni, temveč je težišče problema v pomnožitvi življenskih
sredstev (produkcije). Vprašanje novega družabnega reda je vprašanje ljudi, njih umske in moralne kvalifikacije. Najboljša rešitev propade ob pomanjkanju ljudi, ki bi vršili delo z'idealizmom in s poznavanjem stvari. Predavatelj vidi zdrav in pravilen razvoj bodoče družbe:	1.	v
pravilni usmeritvi obče in strokovne izobrazbe, 2. v idealizmu dela za novo družbo, 3. v poznavanju socioloških in gospodarskih problemov in 4. v poznavanju domačih prilik.
B. Orisal je dalje problematiko našega slovenskega gospodarskega in družabnega življenja ter prišel do zaključka, da je rešitev tega vprašanja pri nas Slovencih zelo komplicirana, ker je življenje pri nas zelo pisano in neenotno, ker imamo mešane poljedelsko-industrijske predele.
Kakor se razlikujejo industrijsko-me-ščanski predeli od kmetskih, so tudi ti zadnji medsebojno različni V konjiškem okraju zasluži dninar dnevno 8—10 din, v kočevskem pa 14—20 din. Edina zdrava težnja, da izboljšamo blagostanje, ie v povečani produkciji dobrin in v pravilni razdelitvi. V podrobnosti je prikazal problematiko našega kmečkega in ind.-meščanskega življenja. Vprašanje nove družbe pri nas ni vprašanje receptov, enkratnih odredb. Vse zavisi od intenzivnega podrobnega dela, naloga gosp. in soc. politike pa je, da koordinira vse težnje, da vodi smotreno gospodair sko in socialno politiko in uravnava ves tok in razvoj. Tak program pa mora sloneti na poznavanju domačih prilik.
V zadnjem poglavju je označil naloge učitelja v šoli lil izven nje. Naloge šole vidi v posrednem vplivanju na organizacijo ljudskih sil in na moralno kvalifikacijo posameznikov. Izven šole jc pa potrebno smotrno prosvetno-gospodarsko delo, ki ga je danes še bolj malo. Za vso to delo pa je potrebno temeljito poznavanje gospod, in sociol. osnov in študij krajevnih prilik. V tem pravcu dela že mnogo učiteljev in dobro delajo. Izmaliče no pa postane delo, če hoče kdo s proučevanjem le potrditi že svoj apriorni nazor o gotovem vprašanju. Zajeti treba ves in širok kompleks življenja in ga v celoti proučevati, ker je življenje celota, ki jo trgamo le radi proučevanja.
Tako delo bo utrdilo učiteljstvu pozicijo med ljudstvom ter bo učitelj postal najvažnejši int. faktor pri nas. Čim več takih delavcev, tem prej bo, pravilno usmerjen naš slovenski družabni razvoj.
da bi morali po pogodbi cene izdelkom povišati in bi se tako zmanjšala možnost konkurence z industrijsko konfekcijo. Lani pa ni bilo več mogoče odlašati s sklenitvijo take pogodbe, ki je uredila delovni odnos nied mojstri in pomočniki. Vsi mojstri naj določbe te pogodbe spoštujejo. — Po ugotovitvi, da oblasti ne gledajo dovolj na prste šušmarjem in da še vedno nimamo zakona proti šušmarjem, je prešel predsednik na vprašanje starostnega zavarovanja, ki jamči obrtniku, ki je dosegel 65 let polno zavarovalnino. Prošlo leto je naša zakonodaja obogatela tudi za uredbo o minimalnih mezdah, ki pomeni za mojstre novo veliko breme, ker gre velik del prispevkov na njih račun. N' splošnem je socialno zavarovanje našega delavstva drago breme, ki pa nudi prav malo. Temu se pridružuje še dejstvo, da je izterjevanje silno rigorozno in rubeži na dnevnem redu. — Le v davčni praksi jc n^jbno izboljšanje, odkar je bil uveden pavšal za obrtnike, ki ne zaposlujejo več ko 2 pomočnika. Združenje mora pokreuiti vse potrebno, da te pridobitve obrtniki spet ne izgube. — Obrtno šolstvo jc pri nas premalo razvito. V nekaj krajih še ni obrtne šole, ker občine nimajo denarja. Zato mora to biii naloga države. Mojstri morajo to sami zahtevati in ne vajencev ovirati pri obiskovanju šole. — Predsednik se je še dotaknil vprašanja konkurenčne borbe med mojstri, ki nje same ubija, kadar se zanese na polje popuščanja v cenah, namesto v tekmi za kvalitetno izdelavo.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. Uršič, podpredsednika Kramer Karl, in za odbornike gg. Selišek, Špur, Lednik. Lapornik, Orožen, za damski odsek ga. Lovasič in za delegata v Uradu za pospeševanje obrti g. Uršič.
tene intelektualke zahtevajo enakopravnost
V Beogradu je bil te dni drugi kongres akademsko naobraženih žen. Hkrati so proslavili desetletnico dela Združenja akademsko naobraženih žen. Na kongresu so bile zastopane delegatke iz cele države in odločno zahtevale enakopravnost žen z moškimi tako v društvenem kakor v službenem življenju. Ljubljansko sekcijo je zastopala gospa Pahajnetova. Govornice so povdarjale, da je naš inte-telektualec samo povprečen, dočim se od intelektualke zahteva genialnost. Zato je njihova zahteva po enakopravnosti z intelektualcem utemeljena in bodo s to zahtevo vztrajale do uresničenja.
Zasedanje banskega sveta v Ljubljani
Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani prvi dan X. zasedanja banskega sveta, ki ga je vodil ban dr. Natlačen. Po običajnem uvodu je takoj prešel na dnevni red, na banovinski proračun. Novi proračun predvideva 136,3 milijona dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Predloženi proračun je za 6,3 milijona dinarjev večji od lanskega. Kljub zvišanju proračuna se banovinske davščine ne* bodo zvišale. Novi proračun posveča mnogo
pažnje elektrifikaciji Slovenije. Tudi za naše kmetijstvo so namenjene večje postavke. Posebno poglavje pa predstavlja naše cestno vprašanje. Banovina bo dajala boljši cestovni material, red pa vzdržuje mnogo več cestarjev kakor pa prejšnja leta. V načrtu je gradnja več novih cest. Novi proračun se ozira tudi na našo obrt, trgovino in industrijo in so se te postavke nekoliko zvišale. Proračunska seja se nadaljuje.
Tragična žrtev noža
KI JE KONČAL S SMRTNO ŽRTVIJO
FANTOVSKI PREPIR V GOSTILNI,
Ptuj, 14. febr.
V Lakušaku pri Sv. Tomažu je bila v neki gostilni domača veselica. V veseli družbi sta bila tudi posestniška sinova 21 letni Alojz Matjašič in Alojz Lajh. Veselo razpoloženje je prekinil prepir med mladeničema. Spoprijela
sta se in se z noži obdelovala. Lajh je dobil tako težke poškodbe z nožem, da je kmalu izkrvavel, Matjašič pa je dobil več nevarnih vbodljajev. Dočim so Matjašiča prepeljali v ptujsko bolnišnico, so Lajha po komisijskem ogledu spravili v mrtvašnico.
Zborovanje krojaškega združenja v Celju
Celje, 14. febr.
Na občnem zboru Združenja krojačev celjskega okraja je podal zanimivo poročilo predsednik Združenja g. Anton Uršič, ki je v svojem referatu opisal razvoj, borbe in uspehe krojaških obrtnikov v zadnjem letu. Položaj, obrtniškega stanu se zadnje leto
ni prav nič izboljšal: cene izdelkom se niso dvignile, kreditne prilike so slabe, cene vsakdanjim življenjskim potrebščinam pa so poskočile. — Poročevalec je opisal, borbo pomočnikov za kolektivno pogodbo. Konec leta 37. so se pogajanja med mojstri radi odpora mojstrov razbila, ker so se ti bali.
t pesnik Frane Zgur
11. t. m. je umrl v Podragi pri Vipavi pesnik Franc Ž g u r, po domače Aleksandrov. Po poklicu je bil trgovec, veš svoj prosti čas pa je uporabljal, da je pesni-koval. Večkrat sem ga našel, ko je trgovini na ovojni papir skiciral novo pesnico. Okrog leta 1928. je sam založil in izdal zbirko svojih pesnitev, pod pritiskom tamkajšnjih razmer ter radi majhne izdaje ima to zbirko le malokdo.
Pokojnik je bil prava vipavska grča in narodnjak v pravem pomenu besede. Avstrija ga je med svet. vojno konfinirala ali tudi po vojni mu ni bilo prizanešeno, nad polovico družine se je moralo zaradi razmer izseliti.
Lahka naj mu domača zemljica tam pod sivim Nanosom, domačim posebno pa onim, ki ne morejo niti h pogrebu svojega očeta, naše najgloblje sožalje.
»Reci končno že „da”, Amalija, da poideva spet lahko v našo sobo!«
Kmetijsko zborovanje v Prevaljah
KAJ PRAVIJO KMETJE O SVOJIH PEREi lIl VPRAŠANJIH NA SEVERNI MEJI
Maribor
Nedavno je bil v Rozmanovi dvorani v Prevaljah zaključni sestanek kmetijskega zadružnega tečaja, katerega se je udeležilo izredno veliko število obmejnih kmetov. Na tem zborovanju so v krepkih besedah razpravljali o prodaji posestev na meji. Govorili so o problemu brezposelnosti,
o	povzdigi kmetijstva z ozirom na močno agitacijo z onstran meje. Zbrani kmetje so ugotavljali, da je naše obmejno gospodarsko vprašanje zelo pereče in mu je treba posvetiti mnogo več pažnje kakor pa do sedaj. Tre-
ba je odpravili prevelike gospodarske razlike z naše strani in preko meje. Našemu obmejnemu kmetijstvu je treba moralne in še bolj gmotne pomoči. Zborovalci so zahtevali gradnjo ceste Prevalje—Črna—Kamnik in Prevalje — Kotlje — Slovenjgradec. Ob zaključku zborovanja je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta zelo stvarna resolucija, ki naj jo merodajni krogi dobro proučijo. Na tem zborovanju je predaval inž. Teržan iz Ruš o kulturi krompirja na Kor. ter predvajal kulturno gospodarski film
V znamenju sodelovanja med Ljubljano
Akademija RK v Ptuju
ODLIČNO USPELA KULTURNA PRIREDITEV
Ptuj, 14. febr.
V	prenapolnjeni dvorani je bila v nedeljo popoldne v Društvenem domu z zanimanjem pričakovana prireditev. Po otvoritvenem govoru g. ravnatelja Aliča se je pričel izbrani spored. Izredno zanimanje občinstva je zbudil nastop dijaškega pevskega zbora pod vodstvom g. prof. Rusa. Prav tako umetniško izvajeni kvartet oziroma kvintet Kabajeve, Čehovina, Krajnca. Hasla in Kvedra. Burnega aplavza je bila deležna gdč. I g l i-čeva, članica mariborskega gledališča. Ljubka je bila izvirno zamišljena slika Župančičevih »Naših luči«, ki jo je na-
študiral g. prot. Baraga. G. Gregorc nam je zapel nekaj lepih pesmi. Za zaključek so domači dijaki predvajali igro »V Ljubljano jo dajmo«, ki je lepo uspela. Med odmori je igral orkester pod vodstvom g. dr. Krajnca. Tudi ostale točke, ki so jih izvajali dijaki, so žele mnogo uspeha.
Za vse to gre izredna zahvala g. prof. Baragi, ki je ves svoj izvenšolski čas žrtvoval za prireditev. Ptujčanom se je pokazal odličnega organizatorja in skrbne-čega očeta dijakom, zlasti revnim. Navdušeno pozdravljanje in venec, ki so mu ga poklonili njegovi gojenci, mu je bilo prekrasno plačilo.
Kongres Jadranske straže v Zagrebu
V	nedeljo je bil v Zagrebu kongres Jadranske straže, ki je bil zelo dobro obiskan. Zborovanje je vodil predsednik Jadranske straže dr. Ivo Tartaglia, ki je v svojem dolgem govoru obravnaval pomen Jadranskega morja v državnem, gospodarskem in narodno obrambnem pogledu. Zato je pozival k skupnemu delu //& naše morsko bogastvo. Pri nadaljnjih točkah dnevnega reda se je razvila burna in mestoma zelo ostra debata, ki se je šele s pomirljivim govorom bivšega ministra Markoviča končala. Pri volitvah je bil dr. Tartaglia ponovno Izvoljen za predsednika Jadranske straže. Soglasno jc bila sprejeta obširna resolucija, ki zatrjuje, da vlada pri reševanju osnovnih in načelnih vprašanj med vsemi edinicanii Jadranske straže sporazum in soglasnost.
in Mariborom
IN OPORA OB SE-
LJUBLJANA MORA POSTATI MARIBORU ZAVEZNIK VERNI MEJI
no silo naroda, ki hoče tukaj sam živeti
Ob priliki gostovanja ljubljanske drame v Mariboru je naslovil predsednik mariborskega Umetniškega klubf g. dr. Makso Š n u d e r 1 gostom naslednje besede:
Iz teh toliko osporjenih tal med Muro n Savo neprestano živo raste slovenska narodna kultura. Iz sinov tu bivajočih ljudi je v teku zadnjih 80 let izrastel cel majhen svet slovenskih preporoditeljev in znanstvenikov, iz te zemlje so prihajali umetniki in dosezali vrhunce, da omenim samo Aškerca in Meška. Najboljši dokaz za to, da je kako ozemlje last naroda, da je ta narod zrel, je umetniška produkcija tega naroda na tem ozemlju,
in sam odločati o svoji usodi.
Tisoč let m več je gospodoval tukaj nad nami tuj rod. V vsem tisočletju pa ni rodil ta rod, ki je trdil in še trdi, da so to njegova kulturna tla, niti enega samega moža znanosti ali umetnosti. Kajti to tuje gospodstvo nad nami se je oživljalo neprestano z dotokom naše krvi. a globcka pravičnost je v naravi, da ostane jalovo in neplodno to. kar se izrodi.
Zdaj ste prišli Vi med nas, da započne-te, upam, novo bodočnost medsebojnih stikov. Zdaj ne bomo več stali osamljeni v manifestaciji naše kulture kot najvišjega besednika za slovenstvo naše po-
saj umetnost mobilizira najbolj žlahtne krajine; ne bomo več osamljeni v borbi sokove naroda in preobraža njegovo du-. za priznanje naše umetnosti, ki se tukaj ševno življenje v vidne in čutne oblike, stika s tujo kulturo. Vi postanete naš Tak narod pa, ki ima tako bogato dušev- (zaveznik pri prizadevanju, uveljaviti slo-no življenje, tako močno vitalno silo in vensko umetnost v tem mestu tako moč-tolikšne izrazne možnosti, kakor jih do- no in tako glasno, da b.odo utihnili vsi, kazuje umetniška tvornost na tem sever- 1 ki govore o kakih tujih kulturnih tleh :n
o. Diplomirala ie na filozofski fakulteti zagrebške univerze gdč. S p a n r i n Gabrijela iz Maribora.
o Žalec. V nedeljo, 5. t. m., je bil šesti redni občni zbor Jadranske Straže, ki je bil zelo dobro obiskan. Tudi letos je imel g. prof. L. Bizjak zelo zanimivo predavanje. Poročila funkcionarjev so bila mnogo bolj ugodna, kakor prejšnja leta, pa so jih avzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje. Navzoče članstvo je poverilo doesdanji odbor z nalogo, da vodi društvo tudi v tem letu.
o. 70-ietnica dr. Josipa Pipenbacherja. Danes praznuje 70-letnico svojega življenja gimnazijski ravnatelj in požrtvovalni narodni borec g dr. Josip Pipenbacher iz Ljubljane, ki je v Mariboru mnogo storil za slovensko stvar.
o. Ustanovitev Osrednjega društva rejcev malih živali. V nedeljo je bil po iniciativi banske uprave v Ljubljani ustanovni občni zbor Osrednjega društva rejcev malih živali za Slovenijo. Predsednik novega društva je dr. Janko Koren, podpredsednik pa Franc Kenič iz Maribora.
o Banovinska skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani bo v nedeljo 2(5. febr. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob ‘Mo. uri. Z banovinsko skupščino bo združena tudi revija 20 letnega razvoja mladinske zaščite v Sloveniji. Tozadevni pregled bo podan obliki referatov, obenem pa bo razviden iz grafičnih ponazoritev, ki bodo razstavljene v dvorani.
o. Poroka na Brezjah. Na Brezjah sta se poročila inž. Erdelji od Št. Pavla pri Preboldu in poštna uradnica Breznikar-jeva.
o. Ogorčenje v Ptuju. Iz Ptuja nam piše eden izmed naših čitateljev, da so bili slovenski narodno zavedni krogi ze-
lo ogorčeni nad nemškim nastopom Svengalija. Ni prav, da naši ljudje pozabljajo, od koga živijo.
o.	Tekma za najboljšo slovensko god-bo. 4. junija bo v Kranju tekma slovenskih godb na pihala. Te dni je bil v Kranju sestanek kapelnikov, na katerem je bilo videti, da je za prireditev veliko zanimanje.
o.	Požar na ljubljanskem barju. Sinoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Jarca v črni vasi na Barju. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, je precejšnja.
o.	Nesreča na Verdu. Sinoči so bili ljubljanski reševalci klicani na pomoč na Verd, kjer so se zastrupili štirje delavci s plinom, ki je nastal pri nenadni eksploziji. Njihovo stanje je resno.
o.	Kolesarka pod vlakom. Na tržiški progi je blizu postaje Duple^vlak povozil 30-letno delavko Angelo Zaplotnik, ki se je na kolesu peljala domov. Žena ima prebito lobanjo in še več drugih zelo nevarnih poškodb tako, da je njeno stanje v ljubljanski bolnišnici zelo resno.
nem ozemlju skozi 'vso dobo, tak narod nima le pravice, da ostane, kjer je, ampak tudi da se razživi v bodočnost enakovredno velikim narodom.
Da bi v tej motni dobi to vedno in vedno povdarili pred omahljivci in ne-vedneži, kakor tudi pred nasprotniki, to je bil eden glavnih namenov naše združitve. Zato združuje naš klub vse umetnike iz vseh področij umetniškega delovanja na tem ozemlju. Zato neprestano manifestira na zunaj viden način dušev-
ki dvomijo, da živi tukaj nai rod z vso pravico do svobodnega življenja. Vi nam prinašate najlepšo slovensko besedo, ki je zapisana m izgovorjena. Naj bi oplajala Matica Ljubljana mladi svoj Maribor, vezala z novimi vezmi naše občinstvo k duhovnemu sodelovanju! Mi Vam zato prisrčno stiskamo roko in Vam izročamo ta venec ter vas pozdravljamo tako milega svojca, ki je prišel zato, da ne odide več.
C el/e
j. Goreč strop ga je ubil. Ko je pred nekaj dnevi v Ljubnem gorelo in je bila v plamenu neka hiša in dvoje gospodar skih poslopij, je bil najbolj požrtvovalen pri gašenju in reševanju 62-letni posestnik Kornšek Jakob. Rešil je že tri konje, trije so bili pa še v hlevu. Ko jih je hotel rešiti, se je sesul goreči strop in so Korn-ška komaj rešili. Dobil je nevarne opekline po vsem telesu in je včeraj v bolnišnici v Celju umrl.
c. Namesto v bolnišnico v zapor. V noči na ponedeljek so bili poklicani reševalci, da prepeljejo v bolnišnico nekega vinjenega moža, ki si je na cesti zlomil nogo. V bolnišnici pa je mož razgrajal in zabavljal in ko je zdravnik še ugotovil, da ima samo malo ranjeno nogo, so ga kar z istim avtom prepeljali v policijske zapore, da si ohladi kri.
c. Dva grška begunca je aretirala policija, ko sta prodajala svojo zlatnino. Odgnana bosta najbrže nreko meje.
Piuf
p. Nezgoda. V bolnišnico je bil pri poljan Kolarič Jožef, posestnik iz Ro goznice pri Sv. Rupertu v Slov. gori cah, star 59 let, ki ga je pri podiranju drevja udarila veja po glavi in nui dala nevarne poškodbe po obrazu p. Tatvina kolesa. Izpred poslopj bolnišnice je bilo ukradeno novo mo ško kolo Frčeč Urši, posestnici vLc-vanjcih pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ko se je mudila na obisku pri nekem bolniku, je tat izrabil njeno odsot nost in izginil s Kplesom, ki ga je pustila zunaj.
p. Delavsko kulturno društvo »Vzajem nost« priredi drevi igro »Katakombe
SOKOL MARIBOR MATICA priredi v korist fonda za gradnjo Sokolskega doma
VELIKO MAŠKARADO	/
BOHEMSKA NOC
Pustna sobota 1 •. »« V Veliki tlvorani Negode Jazz iz LJubl/ane
Vstopnina din 20'-
rostorih Sokolskega doma V Baru Wlilla.ltar.jazz
Citatelji izprašujejo reporterja
Radovedni čitatelji so včasih neprijet-. O tem imajo uredništva svoje izkušnje. No, s samo radovednimi čitatelji že še prideš kako na kraj, bolj sitna pa postane stvar, če so povrh še kritični. Najhujše je, kadar so čitatelji nekam iačni in žejni senzacij, le-teh pa ni, vsaj domačih ne, oziroma takih, ki bi jih po njihovem mnenju list moral prinašati.
Ob takih dneh je reporter v mučnem položaju, če ga obkoli kar cel roj radovednežev in ga podvrže nekakemu križnemu zasliševanju.	^
No, kaj pa je novega? Niič? Žalostno! Vi bi vendar vedno morali vedeti kaj novega, zakaj pa ste novinar? Če ne ste pa starinar, haha! (To naj bi bil dovtip!) Torej, kaj je s tistim škandalom tam v x-baru? Vse mesto govori o tem. A vi ne veste ničesar? škandal! In kaj je s tisto tajno organizacijo, ki jo je policija baje že izvohala? Pol mesta govori o tem, vi pa samo debelo gledate... Neverjetno!«
Pustim ga obdelavati me do^ šestnaj-stinke mesta, nato se hočem rešiti s pobegom. A me že ima v rokah dama, *i je po svoje nezadovoljna z nami.
»Veste,« pravi, »saj ne rečem, da ne prinesete veliko novega. Ampak vse tako površno. O kakem zanimivem dogodku prinesete začetek, konca pa ne. Na pri mer: kako je bilo potem s tisto aktovko z 12 jurji, ki jo je izgubil tisti kaplan? Ali jo je dobil nazaj ? To bi nas silno zanimalo, saj se je ubogi kaplan vsem tako smilil!«
Res je tako,« pritrjuje druga dama. »Ti časopisi narede človeka samo nervoznega. Danes planejo ven s kako senzacijo, da ljudje komaj Čakajo, kaj bodo jutri še brali o tem, pa nič več nič! Tako ne veš prav, ali je bilo tisto res ali ne. Pred leti sem brala v nekem mariborskem listu, da ima gospod Gustinčič v svoji garaži avto Grete Garbo, menda je bil to prvi njen avto, — pa me še danes ima radovednost, kaj in kako ie bilo potem s to zanimivo «
>Toda, milostiva,« ji sežem v besedo, »oprostite, to svojo radovednost bi pa
res že davno lahko satni utešili. En sko-kec tja h g. Guštinčiču, pa bi vse zvedeli. Saj je srla prijazen in vljuden človek —«
Kakor da sem dregnil v sršenovo gnezdo, tako se zdaj vsi zakadijo v mene: Oho, zakaj so pa časopisi tu! O takih stvareh treba vedno pisati. To je zanimivo in je tudi reklama za Maribor!«
Tako je!« me zgrabi zdaj novodo-šlec. »Povejte: kako da vaš list zadnjič v poročilu o Sokolskem plesu ni omenil tiste zanimive izjave nekega' gosta ino-zemca, menda modnega risarja iz Pariza,... A, vi ničesar o tem ne veste? Torej poslušajte, kaj je rekel: Dvajset let fže potujem po svetu, ogledal sem si na tisoče žensk vseh narodov in plemen, toda najlepše noge, kar sem jih kdaj videl — moje strokovnjaško oko me ne vara —, voila, ima tistale dama... in pokazal je 'na dotično plesalko. Kaj pravite k temu, ha? Mar ni to senzacija za Maribor? Najlepše noge na svetu ima naša' ženska, Slovenka, Sokolica!«
Zdaj pa nastane prepirček v kolu mojih inkvizitorjev samem. Navzoče dame so namreč tu soglasnega mnenja, da takih reči bolje ne obešati na veliki zvon. To je mladim puncam lahko samo v kvar. Prosimo vas, gospodje, kaj pa izhaja dobrega za taka dekleta iz tistih lepotnih tekem? Saj beremo o tragični usodi marsikatere kraljice lepote. Ena je izvršila samomor, druga je zblaznela, ono so ubili, ta je postala celo zločinka, tretja je dobila moža. ki jo vsak dan pretepa ...«
Med to debato izmučeni reporter hitro posreblje svojo črno kavo in se izmuzne iz bufeta, vendar ga med vrati še vjame nekdo z vprašanjem: »Halo, kako pa je bilo s tisto lepo mlado ciganko tam na Ptujskem polju, ki jo je hotel poročiti odličen mariborski reporter, pa —■«
»Da, da!« pokima reporter. »Pravkar hitim, da prinesemo to senzacijo še danes!«	ejo.
Ne pozabi naročnine!
Na smrt obsojeni morilec izpuščen
^ Včeraj je bil 19 letni bivši posestnik Karl Bevc iz Virštanja pri Podčetrtku, ki je bil v tukajšnji kaznilnici, obveščen, da je pogojno odpuščen. Izredno je bil srečen, saj je bil že skoraj na vešalih. Mož je bil leta 1923 v Celju pred porotnim sodiščem zaradi umora svojega tasta obsojen na smrt na vešalih. Bevc je napravil priziv in je bil kasneje pomiloščen na 16 letno težko ječo. Celih 16 let je
preždel v zaporih in mislil na svojo 73 letno mater, ki živi v Virštanju in na svojo ženo, ki je po 11 letih > njegove kazni zahtevala ločitev. V razgovoru z našim reporterjem je Bevc pripovedoval, kako bo sedaj pričel novo, pošteno življenje. Skušal se bo pomiriti s svojo ženo in urediti svoje zanemarjeno posestvo. Najprej pa gre obiskat svojo staro mater, ki ga že nestrpno pričakuje.
Občni zbor RK na Pobrežju
Preteklo nedeljo je bil v dvorani pri Klemenšaku občni zbor tukajšnjega krajevnega odbora R. K. Zboru je prisostvoval tudi predsednik okrajnega odbora R. K. g. dr. Jančič. Predsednik, šol. upravitelj g. Janko Živko je podal situacijsko poročilo. Iz poročil posnemamo, da je pobreški R. K. na poti prebujenja in novega razmaha. V zadnjih dveh letih se Opaža vsestranska delavnost Tekom minulega leta je šolska mladina uprizorila v prid R. K. krasno Čiček-V. Živkovo spevoigro Poštelski zaklad, ki je prinesla blagajni R. K. precejšnji znesek. Tudi znani septet bratov Živkov je z izbranim koncertnim sporedom nastopil v isti namen. Pokazala se je tudi izredna agilnost pri nabiralni akciji za Vse svete na pokopališču Iz nabranih darov in drugih dobrotnih prispevkov, ustanov in zasebnikov, je bilo obdarovanih za tfbžičnico 220 revnih šolarjev in še je ostalo nekaj v blagajni. To so sadovi truda polnega, nesebičnega in človekoljubnega dela. — Novi krajevni odbor je bil takole sestavljen: predsednik dosedanji preds. g. Živko Janko, šol. upr.; podpreds. dosedanji podpreds. župan g. Stržina Karl; tajnik Koglot Jože, učitelj, in blagajnik učitelj Bajt Franc.
Gimnazijsko podporno druStvo na klasični gimnaziji
Ob stoletnici obstoja mariborske gimnazije leta 1858. se je v spomin na ta jubilej ustanovilo Gimnazijsko podporno društvo, ki je ifnelo torej preteklo leto svojo osemdesetletnico in je med najstarejšimi društvi v Mariboru. Društvo ima namen, pomagati po svojih močeh revnim dijakom s posojanjem učnih knjig. Tako prihrani društvo dijakom, ki so po veliki večini otroci revnih staršev, velike vsote. V zadnjih petih letih je izdalo društvo za nakup novih učnih knjig din 30.300.—, kar v času sedanje gospodarske stiske ni malo.
V	tem mesecu bo začelo Gimnazijsko podporno društvo razpošiljati dobrotnikom prošnie za denarne prispevke, da si nabere sredstev za pomoč revnim dijakom v prihodnjem šolskem letu. Odbor prosi, da ne zavržete priložene poštne polož-
lanju 1200 dinarjev. Ker je imel nasprotnik sumljivo srečo, se bo zanjo pozanimala policija, m. Po štirih letih dobil ukradeno
harmoniko nazaj. Včeraj se je na policiji zglasil kovač Mirko Svenšek iz Studencev in povedal, da je v neki tukajšnji trgovini videl svojo harmoniko, ki mu je bila pred štirimi leti ukradena. Policija' jc takoj posredovala, da mu je glasbilo bilo vrnjeno.
i.	Z okrajnega načelstva. V višjo položajno skupino je prišel pri tukajšnjem okrajnem načelstvu tehnični svetnik inž. Vladimir Knez.
i.	Neznana usoda 83-letnega starčka. Iz tukajšnje mestne sirotišnice je neznano kam izginil 83-letni Josip Sabotiček, ki je vdan beračenju. Njegova usoda ni znana in poizveduje za njim policija.
m K izjavi g. Franca Goloba, krojača in pos. iz Studencev, ki je bila včeraj objavljena v našem listu, nam sporoča g. Albert Frančeškin, ključavničar iz Mag-dalenske ul. 34., da izjava ne odgovarja resnici ter da bo za žalitev iskal zadoščenja pred sodiščem.
m. Porod na cesti. Na cesti v Košakih so napadli 22-letno gospodinjsko pomočnico Ano Weingerlovo od Sv. Jakoba porodni krči. Kar na ulici je povila zdravega dečka. Kasneje so poklicali reševalce, ki so mater in otroka prepeljali v bolnišnico.	|
m. Pri vasovanju napaden. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 28-letnega mi-! zarskega pomočnika Antona Arnuša od i Sv. Martina pri Vurbergu, ki ga je nekdo j s kolom težko poškodoval, ko je vasoval I pri svojem dekletu.
m. 20 izpuščenih iz kaznHnice. Danes' zjutraj so iz tukajšnje kaznilnice pogojno izpustili 20 kaznjencev, ki so z dobrim obnašanjem bili predlagani za pogojni odpust. Na policiji sq kaznjence, med katerimi je največ ubijalcev, daktiloskopirali.
m. Kmalu izsleden. Pred dnevi smo poročali, da je nekdo okradel kovača Počivalnika s Tržaške ceste. Policija je sinoči na Aleksandrovi cesti v neki veži izsledila tatu v osebi 31-letnega Zvonka L. s Pobrežja, ki je tatvino priznal in orodje vrnil.
m. Kljuke kradejo. Pretekli teden je bila pri policiji prijavljena cela vrsta tatvin medeninastih kljuk. Včeraj je bilo zopet na treh krajih ukradenih več takih kljuk. Policija je storilcem že na sledu.
m. »Zašnopslal« v pol ure 1200 dinarjev. V neki restavraciji na Aleksandrovi cesti je mesar Josip C. zaigral pri šnops-
ijj obrnite se na cialo^a
II
ki se odlikuje posebno z analizo člo veškega značaja, de'a na stro o znanstveni baz' grafolog-ijc, daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene na vete, ki Vam bodo koiisti : vse hodoče življenje. Obiske srcema v Mariboru, Hotel Zamorc, vsak dan od 9,- 12. dopol in od 15.-19. i oo. Odgovaiia tudi na doš o korespondenco, V Mariboru os’ane do 20. t. m
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Drugi dan žrebanja:
Din 200.0C0.—: 99298
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
226
60.000.—: 58460
35.000.—: 20875
30.000.—: 27824 47125
25.000.—: 32319
20.000.—:	27977	37891	80264	93746
15.000.—:	9768	21927	39588	87089
12.000.—:	29733	57598	77202	91058
92333
Din 10.000.—:
1049	2203	5376	12839	14155	21419
25805 26803	29765	41013	41952	42217	48543
49947 51019	74782	80955	37578	99066
Din 8000.—:
2524 4142	6825 23928	23990	25122	25842
26185 30547	31430 32856	34325	36343	42705
43967 44051	47573 50997	54855	61687	71618
79546 79002	81286 85246	87556	91037	94084
97777
Din 6000.—:
360 7762	9847	24397	30167	30939	31135
31385 32027	32443 32616	48318	48515	49775
55938 58383	69495 70902	72162	80906	86097
89365 92453	97947
Din 5000.—:
2478 10236	10720 15838	21255	32334	33880
34310 42464	47847 55130	84879	94680	96065
93041 99748
Din 3000.—:
6962 12720	13554 15850	24854	28667	30789
36293 40138	42958 44970	50178	54146	57229
58111 58338	60349 60604	71599	73013	71431
80181 83433	90806 91993.
Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije banffna ooslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
m- Žile sl je prerezala 17-letna tovarniška delavka Stanka L. s Sladke gore. Obupanko so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m. Ocetno kislino je pila 15-letna učenka Francka D. iz Frajhajma na Pohorju. Pravočasna zdravniška pomoč je deklici rešila življenje. Vzrok poskušenega samomora 15-letnega dekleta je baje nesrečna zaljubljenost
* Khib absolventov trgovske akademije v Mariboru, priredi v četrtek, dne 16. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice predavanje »Gospodarski in politični pomen Sredozemlja«. — Predaval bo g. dr. Stojan P r e t n e r, odvetnik iz Maribora.
* Enkrat na leto pozabite na vse skrbi in težave in se zabavajte od srca. Najlepša priložnost za to bo »Bohemska noč« na pustno soboto, dne 18. februarja, v Sokolskem domu. Sijajne dekoracije, odlične godbe, senzacionalna presenečenja! Na svidenje!
* Zakaj v Nico, Monakovo, Pariz, k-j Vam bo nudila letošnja »Bohemska noč« na pustno soboto, dne 18. februarja, v Sokolskem domu mnogo več! Rendez-vous zabave željnih! 'Revija mask! Dragocene nagrade najoriginalnejšim in najlepšim maskam! Senzacionalna presenečenja! Pridite vsi!!!
Vrhunec prodpusta bo tudi leto.* „GALA REI)UTA“ ISSK Maribor na pustni torek. 21. febr., v Sokolskem domu. Bogate nagrade za najlepše maske, razna presenečenja. Predprodaja vstopnic pri „Putnik-u”.
Karneval v Rušah. Na pustno zabavo v Sokolskem domu v soboto, 18. febr. bo vozil poseben Putnik-ov avtobus. Cena vožnje din 20'—. Prijave do petka zvečer pri Putnik-u.
Poročne prstane prodaja po teži M. Jlger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen.
m Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.
vab: na svojo PUSTNO VESELICO
v nedeljo 19. februarja, v gostilni KerenflC
Maske dobrodošle — Svira mariborski jazz Bufet v la trn režiji
Za mariborske goste bo na raloo'ago tudi avtohm cb 3 uri popoldne z Glarasja tr*a
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasen film francoske produkcije »Pariz«. V glavni vlogi Harry Baur.
Kino Esplanarii1. Danes zadnjič Ganghofer-jev film „SpomIadni vihar '. Od srede veliki zimskošportni in Iju-bavni film ..t.jubav v Engadinu“ z Louis Trenker-jem.
* Kino Union. Do vključno petka sijajen francoski velefilm „Vihar" z znamenitim „Napoleonom“ Charles Boyer-jem v glavni vlogi.
Mariborsko gledališča
Torek, ob 20.: »Na.ledeni plošči«. Red C. Sreda: Zaprto.
Četrtek ob 20.: »Autornelodv«. Red D.
Ku’tura
uostovan'e ljubljanske drame v Mariboru
Nikoli se nismo še tako jasno zavedali, v čem izpopolnjuje Maribor kot drugo, naše kulturno središče Ljubljano, kakor ob gostovanju ljubljanske drame pretekli petek. To, kar nam je razodelo to gostovanje, je odkritje, ki bi zaslužilo obsežno studijo, za katero pa žal na tem mestu in ob tej priliki ni prostora. Spoznali smo, da imamo v dveh središčih dva stila, ki nista le naključje, ampak globlji izraz psihološkega bistva ljudstva in pokrajine. Kranjska je bolj lirična. Štajerska bolj epična, ali ako hočete: tam je več romantike, tu več realizma. In ta razloček se kaže v vsem: v literaturi, likovni umetnosti, igralstvu itd. V literaturi ni le naključje. da je dala prav Štajerska naše-
-	ga najmočnejšega epika Aškerca in v najnovejšem času celo vrsto neoreali-stov; tudi ni le naključje, da štajerska likovna umetnost ne pozna impresionizma, ki je še vedno v čislih v Ljubljani, kakor tudi ne nazadnje, da imamo v Mariboru realistično usmerjeno, v Ljubljani pa bolj od realizma odmaknjeno gledališče s patosom, ki ustreza nekako bistvu slovenske * moderne v literaturi, v slikarstvu impresionizmu in v gledališču stilizirani igri, ki ima svoje izhodišče morda v ejispresonizmu. čeprav s pravim ekspresionizmom nima dejanskega
opravka.
To sta dve različni smeri m zato tudi v gledališču dve različni šoli. Mariborsko gledališče je po režiji, igri in besedi realistično in upodablja tako celo tudi Cankarjeva nerealistična dtela, ljubljansko pa ima svoj patetični stil s stilizacijo igre, govora in mimike, ki ustreza nekako stilu Cankarjeve literature. Kritika, ki hoče pravilno oceniti kako umetnino, se ne sme nikoli postaviti na stališče kakega stila, kajti ves zgodovinski razvoj umetnosti vseh panog nam dokazuje, da je mogoče ustvariti adekvatne umetnine v vseh stilih. Zato tudi ne moremo govoriti o višji ali nižji umetnosti mariborskega ali ljubljanskega gledališča. — Obe sta enako pdmembni za našo gledališko kulturo in se dejansko neverjetno medsebojno izpopolnjujeti. Edino, kar mariborskemu gledališču še manjka in v čemer zaostaja za ljubljanskim, je kultiviranost odrske govorice. Pri tem pa ne mislim morda samo na modulacijo in naglas slovenščine, ampak tudi na samo tehniko govora, ki nekaterim mariborskim igralcem manjka. Tu manjka celo sama dihalna tehnika, ki jo Ljubljančani na splošno sijajno obvladajo. Naj bi prav to gostovanje napotilo naše igralke in igralce, predvsem pa režiserje, da bi po-
svetili poslej temu vprašanju več pažnje! Z odstranitvijo tega nedostatka bi dosegli raven, ki bi nam dajala morda celo prednosti pred Ljubljano.
G. Ciril Debevec si je kot režiser zamislil vprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« v stiliziranem igralskem stilu s primesjo patosa, ki je že star rekvizit ljubljanske drame, izvirajoč dejansko še iz predvojnih časov. Ta stil ustreza popolnoma stilu Cankarjevih odrskih del in jim je na vsak način bližji kakor naš realizem, toda nobenega dvoma ni, da je realistični stil bližji sedanji generaciji. Zato nas prav nič ne preseneča uspeh Mariborčanov s »Kraljem na Betajnovi« pri ljubljanskem občinstvu. G. Debevec je v^ svojem stilu ostal dosleden, zato zasluži s tega zrelišča presojano vse priznanje, in mariborska predstava »Hlapcev« je bila v celoti vzorna. Videli smo, da je režiserjeva roka posegla v vse detajle in oblikovala vse prizore do zrele celote. To, kar so nam Ljubljančani pokazali, je bil vseskozi pristni Cankar izza dobe njegovega ustvarjanja rn am-bienta.
Najbolj dosleden v tem stilu je kot igralec g. Debevec v ulogi učit, Jermana, dasi ni v vseh petih dejanjih enako močan. Poleg njega je celotno pogodila ta stil ga. Bol tar jeva kot učiteljica Lojka; zlasti vidno v zadnjem dejanju. Vsi drugi so bili od tega stila več manj bolj oddaljeni. Klasično je ustva-
ril lik župnika g. Milan Skrbinšek. Kot močni igralci velikih kvalitet so se nam pokazali še g. Potokar v ulogi učitelja Komarja, izvrstni g. Lipah v ulogi učitelja Hvastje in vseskozi prepričevalni g. Cesar v ulogi kovača Ka-landra. Dognan umetnik je dalje g. Gregorin. ki je upodobil nadučitelja, tudi vsi ostali so v manjših ulogah izpričali več ali manj svoje igralske stvariteljske moči: gg. Gale, Murgelj, Preše t-nik, Plut in Sver kot zdravnik, poštar, župan, pijanec Pisek m kmet Nace. Med damami nismo opazili tako velike dognanosti in oblikovalne moči. kakor pri igralcih, vendar moramo priznati odlične sposobnosti zlasti nekaterim in v prvi vrsti — razen že omenjene ge. Bol-tarjeve — ge. Polonci Ju v a n o v i, ki je odigrala Kalandrovko, ter ge. Miri Danilovi v ulogi učiteljice Geni in ge. Gabrielčieevi v ulogi učiteljice Mmke. Ga. Vida Juvanova v ulogi županove Ančke ni imela prilike razviti vseh svojih obsebnih sposobnosti, ga. Rakarjevaje pa pokazala tudi z nemo igro Jermanove matere lepo sposobnost v okviru sicer pičlih možnosti.
Navdušenje, s katerim je mariborsko občinstvo ob do zadnjega prostorčka razprodanem gledališču sprejelo ljubljanski dramski ansambl, je pokazalo, da je pravilno doumelo ljubljanske kvalitete in da bi bii ta ansambl vedno dobrodošel v naši obdravski slovenski metropoli, -r.
Gospodarstvo
Gospodarski proračun Slovenije
BANOVINSKI PRORAČUN ZA 1939-40 SE JE ZARADI NARAŠČANJA POTREB SPET POVIŠAL, VENDAR PA MERODAJNI ČINITELJI ZATRJUJEJO, DA SE DAVŠČINE NE BODO POVEČALE
V	Ljubljani je pričelo včeraj X. zasedanje banskega sveta, ki velja pretresu novega banovinskega proračuna za proračunsko leto 1939-40. Predlog novega proračuna se v postavkah bistveno ne razlikuje od prejšnjega, pač pa je mogoče ugotoviti, da se zadnja leta vsak proračun nekoliko poveča. Tako se je novi proračun v primeri s proračunom za 1938-39 povečal za okroglo 63 milijona din. Merodajni činitelji zagovarjajo to rastoče povečanje proračunov s tem, da rastejo razne potrebe, vendar pa obenem poudarjajo, da ta povečanja ne bodo padla v breme povečanih davčnih dajatev.
Posamezna poglavja novega proračuna izdatkov v primeri s poglavji tekočega "•roračuna so naslednja (v milj. din.):
pror%č. predlog ■ 1938-39 1939-40 občni odd.	6.79	7.19
upravni odd.	1.26	1.32
kmetijski odd.	9.83	9.53
prosvetni odd.	22.62	25.57
tehnični odd.	37.55	40.07
narodno zdravje	12.75	12.94
finančni odd.	16.67	18.91
trgovina, obrt, ind.	2.83	3.22
Drispevek ban. podj.	16.01	16.29
rezervni krediti	1.00	1.00
Skupaj . . 130.01	136.30
Dohodki novega proračuna pa so predvideni naslednje:
doklade	68,342.500
delež pri skupnem davku na posl. pr.	2,900.000
trošarine	39.550.000
davki in takse	19,000.000
odkupnina za osebno delo	100.000
razni dohodki	2,956.400
Skupaj . . 136,298.900 Za ponovno povišanje proračuna se bo našlo kritje v višjem donosu banovinskih davščin. Doklada ostane neizpremenjena s 50% občne doklade, 5% cestne, 5% zdravstvene in 35% šolske doklade. Dohodki te doklade so predvideni z večjim donosom. Donos trošarine ostane v glavnem neizr^menjen, povišan je le donos trošarine na jedilna olja. Znižan pa je predvideni donos trošarine na električni tok. Skoraj neizpremenjen je tudi predvideni donos banovinskih davščin.
Tekstilna industrija v škripcih
PREMALO DEVIZ ZA UVOZ IZ NEKLIRINŠKIH DRŽAV. — NEMČIJA PREPOVEDUJE IZVOZ BOMBAŽA. — ITALIJA ZAHTEVA ZANJ SVOBODNE DEVIZE. — DELAVSTVO NAJBOLJ PRIZADETO.
Menda se nikjer tekstilna industrija v naši državi zadnje čase tako ne bori z raznimi težavami kot ravno v Mariboru, ki je središče tekstilne industrije v državi. Ni morda težava v odjemu, nasprotno, konjunktura je celo zelo ugodna, ker je zaščitna carina zadostna za razvoj te važne industrije. Ovire so v dobavi potrebnih surovin, v prvi vrsti bombaža. Podjetja bi v Mariboru lahko zaposlila še več brezposelnih, s čimer bi vršila važno socialno nalogo, toda ne gre. Tovarne so celo prisiljene omejiti obrat in odpustiti nekaj delavcev, ker ne morejo toliko proizvajati, kakor bi lahko, če ne bi bilo takih težav z bombažem.
Tudi naša država stremi za tem, da se domača produkcija bombaža kolikor mogoče povzdigne in da bo blago čim popolnejše. V Južni Srbiji se vsako leto poseje večja površina z bombažem, ker sta zemlja in podnebje tam zelo ugodna. Seveda je produkcija bombaža pri nas šele v povojih in tudi kakovost vlaken še nikakor ne zadošča. Obstajajo posebni laboratoriji, kjer se križajo poedine vrste bombaža in delajo poskusi. Res se kakovost vsako leto za nekaj odstotkov boljša, in tudi množina pridelanega blaga je od leta do leta večja. Ni dvoma, da bomo čez deset, morda tudi dvajset let od inozem-
skega bombaža popolnoma neodvisni, za enkrat pa smo še skoraj popolnoma nanj navezani.
Bombaž sc je doslej v glavnem kupoval v Angliji, ker je ameriško, egiptsko in deloma indijsko blago še najboljše. — Anglija pa ni sklenila z Jugoslavijo kli-ringa in zato je treba plačevati bombaž s svobodnimi devizami, ki nam jili pa manjka, zaradi česar se uvoz iz neklirin-ških držav omejuje, kolikor le gre. Že dve leti obstaja določba, da smejo dobiti tovarne devize za nakup bombaža le tedaj, ako kupijo gotovo količino tega blaga v inozemstvu. Ker potrebujejo podjetja ogromne množine bombaža, pokupijo ves domači pridelk, čeprav ustreza zahtevam le do gotove meje, samo da morejo uvoziti potrebne množine inozemskega blaga. Sedaj pa je naenkrat izšla naredba, da se dovoljujejo devize le za polovico lanskega uvoza bombaža, kar je za naše tekstilne tovarne seveda vse premalo. Deviz nam primanjkuje, ker tudi izvoz v neklirinške države ni zadovoljiv.
Kaj napraviti? Če se ne da dobiti dovolj bombaža iz neklirinških držav, potem ga je pač treba iz onih, s katerimi imamo kliring, to je v prvi vrsti iz Nemčije ali Italije. Toda tu so težave še več-
je. Nemčija od novega leta dalje sploh ne dovoljuje več izvoza bombaža, ker ga sama premalo dobiva iz, istih razlogov kot mi. Razlika pa je v tem, da se mora Nemčija še bolj boriti za devize kot mi. Nemčija torej odpade, preostaja nam le še Italija, ki dobiva iz prekomorskih dežel ogromne množine bombaža in ga v velikih množinah prodaja dalje v inozemstvo, kakor je to tudi v Nemčiji. Glede bombaža sta obe državi le posredovalki. Toda Italija ve, da se bombaž, ker ga povsod nujno potrebujejo, dandanes plačuje tako rekoč z zlatom, in zato tudi dovoljuje izvoz le za svobodne devize.
Iz tega skrajno neugodnega položaja za enkrat ni videti povoljne rešitve, take namreč, da bi dobila naša tekstilna industrija dovolj bombaža, državi oziroma Narodni banki pa ne bi bilo treba beliti si glave, kje vzeti devize za plačilo tega naši tekstilni industriji tako važnega blaga. Dejstvo je, da je zaradi težav pri nakupu bombaža najbolj prizadeto naše delavstvo, ki mora navadno plačevati vse račune, če gre industriji kaj navzkriž.
g. železniški blagovni promet je 1938
porastel v primeri z 1937 ter ]e bilo skupno naloženih 1,791.000 vagonov blaga.
g. Podporni zadružni fond. Kmetijski minister je podpisal pravilnik o uporabi fondov za podpiranje zadružništva. Ta pravilnik predvideva podpore zadružnim zvezam za revizije, zadružno šolstvo in vzgojo, za pospeševanje proizvodnega zadružništva ter za rezervni fond zadružne banke, če bi se ta osnovala kot se je svojčas predvidevalo.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2354—2392, Berlin 1762.12—1779.88, Bruselj 739—751, Curih 995—1005, London 205.17—208.37, Ne\v York 4360.50 do
4420.50, Pariz 115.70—118, Praga 150.65 do 152.15. Trst 230.65—233.75.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 470—472.50, 4% agrarji 60.75—
61.50, 4% sev. agrarji 60.50—61.50, 6% begi. obv. 89.50—90, 6% dalm. agrarji 89.50—90, 7% stab. pos. 98.25—99. 7% inv. pos. 99.50—100.50, 7% Blair 94 do
94.50, 8% Blair 100.25—101. Delnice: Narodna banka 7800. PAB 224—230, Trbovlje 187—190.
*oo rt
Drugi dan tekmovanja v Zakopanih
V ŠTAFETNEM TEKU 4X10 KM .TE ZASEDLA JUGOSLAVIJA 9. MESTO MED 10 NARODI — ZMAGALI SO FINCI — POMANJKANJE SNEGA
Včeraj se je tekmovanje za smuško svetovno prvenstvo v Zakopanih na Poljskem po sporedu nadaljevalo s štafetnim tekom, kjer je tekmovalo 10 štafet. Nadaljevanje tekmovanja je vsled velikega pomanjkanja snega postalo že jako problematično, skoraj gotovo pa je, da bodo prireditelji morali vsaj nekatere glavne smuške discipline odpovedati, posebno pridejo tu v poštev smuški skoki, kajti skakalnice so skoro že popolnoma gole.
Čeprav je bil start in cilj za štafetni tek predviden v stadionu, kjer je bilo pripravljeno že vse za gledalce in radijski prenos tekmovanja, so morali radi snežnih prilik tudi to tekmovanje premestiti v višino 1300 m ter je bil s tem vsak prenos onemogočen.
V	velikem snežnem metežu je nepričakovano prišlo do ostre borbe za prvo mesto med Finsko in Švedsko, Norve-
žani, ki so tudi veljali za favorite, niso toliko stopili v ospredje. Preseneča tudi jako ugoden plasma Italije in Francije. Naša štafeta se je za malenkost za domačo poljsko plasirala na predzadnje mesto ter je pustila za seboj še Madžare. Tehnični rezultati so sledeči:
1.	Finska 2:08.35, 2. Švedska 2:09.43. 3. Italija 2:13.38, 4. Norveška, 5. Švica. 6. Nemčija, 7. Francija, 8. Poljska, 9. Jugoslavija (Smolej, Kerštajn, Ženiva. Klančnik Lojze) 2:22.49, 10. Madžarska.
Danes se bo tekmovanje nadaljevalo s slalomom moških in žensk, favoriti v te! disciplini so Nemci, ki so zmagali že v smuku, ter si bodo tako priborili tudi prvenstvo v alpski kombinaciji. Naši radijski oddajnici Beograd in Zagreb bosta podali poročilo na ploščah od 20. do 20.15.
VVESTHAM UNITED V ZAGREBU
Westham United, ki je na turneji Grad-janskega v Angliji porazil Zagrebčane z rezultatom 1:0, je v načelu sprejel poziv Gradjanskega za odigranje revanžne tekme v mesecu maju, zaprosil pa je Gradjanskega, da mu zagotovi še nekoliko tekem z jugoslovanskimi klubi.
NEMŠKI TEAM PROTI JUGOSLAVIJI
Nemška nogometna zveza je že nominirala reprezentanco, ki bo 26. II. igrala proti našim izbranim igralcem v Berlinu. Moštvo je sestavljeno tako: Klot (Schal-ke 04), Jones (Fortuna, Dusseldorf),
Streite (Bayern. Miinciien), Kiesinger (Schweinfurt), Tibulski (Schalke 04), Kupfer (Schweinfurt), Biallas (Duisburg), Stroh (Ostmark, Dunaj), Gauhel (Nie-mersdorf), Hahnemann (Admira, Dunaj). Urban (Schalke 04).
s. Tekmovalec SK Železničarja Krajnčič Leopold nas naproša za ugotovitev, da ob priliki jun. teka na 9 km na Pesku ni startal izven konkurence, temveč je prevozil progo kot poslednja kontrola, zato tudi ni mogoče primerjati njegovega časa s časom ostalih.
ELAINE HAMILTON
31
DETEKTIVSKI ROMAN
Keppel je pritrdil, toda njegov izraz je dokazoval, da ni tega nič. kaj ipreveč vesel.
»In potem,« je nadaljeval inšpektor, »pojdite h gospodu Richardu Selcottu m recite, da bi radi govorili s tajnico.«
»Kako se imenuje?«
»Vem, da je to ženska,« se je ReynoMs izognil.
»Kaj naj ji rečem?«
Reynolds je poklical taksi in odprl vratca.
»Recite ji,« je slavnostno odgovoril mlademu izumitelju, »da sem ji našel bližnjo žensko sorodnico. Ne pozabite, prašim, recite natanko: bližnjo žensko sorodnico.«
»Pačakajte trenutek, inšpektor,« je boječe zaklical Keppel, ko je prijel šofer za vzvod. »Kaj bo z odgovorom?«
»Odgovor, mislim, bo — odkritosrčnost, gospod Keppel. In jaz si mislim, da me boste prav kmalu obiskaili. Z Bogom, gospod Keppel!«
Smehljaj je izginil z ReynoMsovega obraza, ko je v avtu Y,zel iz sžepa majhen zapisnik In vreghd(rra1 svoje vsako-
dnevne zapise o vremenu v Londonu ‘n okolici.
Prav pogosto so se ti zapisi izkazali koristne. Povedali so mu, da je v Londonu po več ko štirih dnevih deževalo sinoči med pol osmo in enajsto uro. Ne-običijno vreme za londonski januar. Toda Reynoldsa niso zanimale vfemen-ske nepravilnosti. Samo čudil se je, zakaj so bili čevlji gospoda doktorja Ty-lerja pokriti z blatom, če ni bil že tri dni z doma.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Ime v površniku.
Žroč za odhajajočim taksametrom inšpektorja Reynoldsa, je Patt Keppel premišljal, ali je v inšpektorjevi glavi vse v redu.
Pet let je delal z doktorjem Tylerjem in je imel razumevanje za človeške izrednosti in nenormalnosti. Ampak človek ne pričakuje, da jih bo našel poveličane v razgovoru iz inšpektorjem oddelka za kriminalistiko!
Zdaj je bil inšpektor kakor izklesan spomenik trde .resnosti, zdaj spet Je vi-<xeT Keppel v‘1&ynoklsovih sivih očeh
humor in to oboje se je posebno jasno videlo, ko mu je inšpektor dajal svoje migljaje o Selcottovi tajnici.
Keppel je zmignil z rameni in se vrnil domov. Dal je Reynoldsu obljubo in jo mora izipolniti. V eni izmed pritličnih sob je bila pisalna miza. Skrbno je dal svojo formulo v veliko ovojko, priložil pojasnilo za ravnatelja svoje banke, zapečatil, napisal naslov, prilepil znamko in nesel pismo v najbližji poštni nabiralnik.
»Temu človeku detektivu se niti ne sanja o vrednosti časa,« je nejevoljno tožil doktor Tyler, ko je prišel Keppel končno v laboratorij.
Keppel mu je pojasnil svojo zaimudo in ga prosil, da mu dovoli eno uro prostega časa, ker ima neko pot za inšpektorja.
Doktor je gledal nejeveoljno, če ne jezno.
»Pravite, da ste dali formulo na pošto po izrečni želji tega človeka?«
»Da, gospod. Moral sem poslušati, ker je bil to moj prekleti plin, ki je zakrivil umor,« je odgovoril Keppel.
Stari učenjak si je popravil naočnike in se spet nagnil nad drobnogled.
»Morda je imel prav,« je mirno pritrdil. »Vrnite se, čim prej morete. Imam tukajle neizmerno zanimiv izsledek, ki vam ga hočem pokazati.«  ------------
Keppel je pozvonil, pri Selcottovih vratih In rekel, da bi fad govoril s talnico.
V	knjižnici, kamor so ga peljali, je bila deklica. Njena zlata glava je bila sklonjena nad nekimi listinami. Ko so se vrata odprla, je dvignila glavo in privzdignila od presenečenja tudi obrvi.
»Halo!« je zaklicala s svojim hladnim, posmehljivim glasom. »Ali ste prišli pregledovat plinomere ali pa je to prijateljski obisk?«
»Niti to, niti ono,« je odgovoril Keppel, osupel, ker je našel tukaj Celijo Burnet-tovo.
Celija je nagnila glavo k ramenu in si ga je skrbno ogledovala.
»Vnetje jeter, mislim,« je zamomljala, nato pa glasneje dodala: »Kako se godi vaši soprogi?«
»Izvrstno, hvala!« se je pačil Keppel. »Kako se godi vaši teti?«
Celija je pritisnila majhen robček na obraz.
»Ne morem govoriti o tem, gospod Keppel,« je momljala z zlomljenim glasom. »To je prišlo tako strašno naglo. Izgubila sem jo.«
Keppel je sumljivo zrl na gospodično Burnettovo. Prisegel bi bil, da so se njene vijoličaste oči res smejale nad robčkom, on pa v tistem trenutku ni bil za šale.
»Zelo žalostno in zelo naglo,« je odgovoril. »Imam zelo važno poslanstvo za tajnico gospoda Richarda Selcotta. Pro-
Grozna najdba sredi Celja
v POTOKU KOPRIVNICI SREDI MESTA SO DAVI NAŠLI MRTVO ŽENSKO
TRUPLO
Celje, 14. iebr.
Celjanom je še dobro v spominu Za-krajškova, ki so jo pred nekaj meseci našli umorjeno ob Voglajni. Danes dopoldne pa se je raznesla po mestu vest. tla leži v potoku Koprivnici sredi mesta truplo neke ženske. Ko je šel davi proti . mestu na delo Franc Mlakar po poti ob Koprivnici, je 15 metrov od brvi pri cer-, kvj Sv. Duha zagledal v potoku truplo,
•	ki je ležalo na trebuhu. Iz vode se je videl le del telesa in nekaj obleke. Na kraj Krožne najdbe se je takoj podala komisi* ; ia. Truplo so izvlekli iž vode na breg, kjer je komisija ugotovila, da na truplu ni nobenih znakov poškodb in nasilja ter da je ženska stara okoli 50 let. Na kraju nesreče je potok globok okoli pol metra, dohod na obrežje na levi strani pa je nonoči zaprt.
Identitete trupla za enkrat še niso ugotovili. Več ljudi pa pravi, da gre za neko »kartšlogarco« iz Nove vasi, ki je rada pila ter ni izključeno, da ni sama zašla v vodo. kjer je tragično končala svoje življenje.
Danes proti poldnevu je policija ugotovila, da je utopljenka Gajšek Marija, stara 57 let, iz Lopate, kjer je stanovala pri Šalamunu. Sinoči je bila pri sinu, ki se uči pri vrtnarju Zelenki na Krekovi cesti. Ob 9. zvečer je odšla in zanjo je potem izginila vsaka sled. Morda se je napotila na obisk kam v Novo vas in na še nepojasnjen način padla v potok. Voda jo je verjetno odplavila proti mestu. Kraj, kjer se je utopila, bo mogoče ugotoviti po vreči premoga in perila, ki ga je nosila s seboj iti se bo našlo na kraju nesreče.
Napad na predsednika slovenskih fantov
PRI ZENITOVANJSKEM OBIČAJU SO PANJE NAPADLI PREDSEDNIKA ODSEKA SLOVENSKIH FANTOV V ŠMA RTNEM PRI VOJNIKU IN GA TEŽKO 1	POŠKODOVALI
gotovina 20.000 din razen že kupljenega, je lepa, vendar za dosego velikega cilja še preskromna. Tudi poročila ostalih bratov tajnika Detička, načelnika Mesariča, načelnice Gašparičeve, prosvetarja Per-dije, ki je poročal obenem za SPP, knjižničarja Kneza ter statističarke s. Pavle Perdijeve so obravnavala gradnjo sokolskega doma. Lep porast izkazuje statistično porpčilo, saj šteje sedaj društvo 146 pripadnikov, od katerih je 80% te-lovddečih. Z vidnim zadovoljstvom je župni zastopnik brat župni podstarosta Krajnc izrekel društvu za njegovo delo priznanje in ga bodril in vzpodbujal š~ za naprej. Po volitvah je brat starosta Kovič, ki je že uvodoma omenil, da bo vse delo posvečeno zidavi, zaključil uspeli občhi zbor.
Celje, 14. febr.
V	Šmartnem pri Vojniku je bila včeraj neka! poroka. Pri običaju, ki mu pravijo »oglarjenje«, so ponoči okoli 12. ure fantje napadli 33-letnega posestniškega sina Alojza Pečnika iz Šmartnega predsednika tamošnjega odseka slovenskih fantov. Po glavi in zgornjem delu telesa .so ga obdelali z bikovko ter mu naposled zadali v tilnik Še vbodljaj z nožem. ' Nezavesten in ves okrvavljen je Pečnik
obležal. Šele po 7-urnem iskanju je domačim uspelo, da je prišel jz Celja po nezavestnega poškodovanca rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer leži še sedaj v nezavesti. Poškodbe so zelo resne, vendar je upati, da niso smrtno nevarne. Po izjavah domačinov napad nima nikakega političnega značaja, ampak gre za fantovsko zadevo ki je izbruhnila prav ob tem ženitovanjskem običaju.
Sofeolsfvo
Pred gradnjo sokolskega doma v Poljčanah
V	nedeljo je bil v »čitalnici« v Poljčanah 9. redni občni zbor tukajšnjega Sokola, ki je še posebno izpričal rast in dvig sokolske misli v tej kratki dobi obstoja. Razveseljivo je dejstvo. Nda kaže posebno zanimanje za Tyrševo idejo mladina. ki je napolnila prostrano sobo do zadnjega kotička ter je z zanimanjem poslušala poročila posameznih funkcionarjev. Skrbno sestavljenim poročilom so bratje in sestre navdušeno vzklikali, višek pa je nastal ob poročilu brata gradbenega referenta, ko je iznesel vs^ podrobnosti. kar tiče gradnje sokolskega doma v Poljčanah in sporočil, da bodo ze to pomlad začeli graditi. Ker je bilo poročilo eno najaktualnejših, zato ga Dodajamo v izvlečku na prvem mestu: Brat podstarosta Heric je kot predsednik gradbenega odbora med drugim iz-vaIaL da ie kupljeno in urejeno zemljišče.
ki meri 3120 kvadratnih metrov. Podrobno je navedel vse priprave, ki jih je imel odbor za postavitev d^rna. Tako je med drugim zbranega na prostoru že za okolj
10.000	din gradbenega materiala, ki se še vedno zbira. Nabiralna denarna akcija tudi lepo napreduje. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se začne zidava sokolskega doma v Poljčanah že to pomlad.
V	zvezi s tem je bil sprejet tudi predlog, da društvo v švrho sanacije zidave doma izda delnice v iznosu 20.000 din kot brezobrestno posojilo.
Sokol Poljčane je s tem stopil-v odločilno leto svojega obstoja. Težko bo delo, ker sredstev je še mnogo premalo, zato ni bilo nič manj važno blagajniško poročilo agilnega brata Ppstonika, ki zdaj še s podvojeno prošnjo apelira na vse brate. in sestre, da delajo z vso vnemo za to. da bo naša blagajna rasla in rasla. Letošnja;
Salv
Bogoljubov — Eliskases
Slovanska obramba
(17. partija matcha v Mannheimu) Beli: Eliskases črni: Bogoljubov
1.	d4, Sf6 2. c4, c6 3. Sf3, d5 4. e3, e6
5.	Ld3, Sbd7 6. 0—0, Se4 7. Sbd2, f5 8. Se5, Sxe5 9: dxe5, Le7 10. Dc2 0—0 11. b3, Ld7 12. Tfdl (beli namerava s Sfl in f2—f3 pregnati močnega črnega konja na e4), a5! 13. a3, Sc5 14. Le2, Le8 15. Lb2, f4! 16. Ld4, Lg6 (pointa zadnjih potez črnega) 17. Dc3, Sd7 (grozilo je cxd5) 18. c5, fx3 19. fxe3, b6 20. b4, bxc5 21. bxc5, Dc7 22. e4, Da7? 23. Taci
Lg5? (Bogoljubov si. je z zadnjimi pofe-zami popolnoma pokvaril svojo dobro pozicijo. Lg5 je udarec v prazno, nakar pride beli do lepega napada) 24. Lg4, Tfe8 25. exd5, exd5 26. h4l, Lh6 (boljše na d2) 27. e6l, Sf8 28. h5, Lxd2 29. Txd2, Le4 30. h6!, Sxe6 (z g6 bi mogel črni nuditi še precej odpora) 31. Lxe6, Txe6 32. hxg7, Tg6 33. Tcfl, h6 34. Dh3 (tu je bila partija prekinjena), Kh7 35. Tf8, Txg7 (žrtev kvalitete je še edina možnost, da si črni za nekaj časa podaljša življenje; medtem pa beli splete neubranljivo matno mrežo) 36. Lxg7!, Kxg7 37. Dg3-;-, Lg6 38. Txa8, Dxa8 39. De5 , Kf8 40. Tb2, Da7 41. Tb8 , Kf7 42. Df4+, Ke6 43. Db6-l, Kf5 44. g4+!, Kg5 45. Tg8, Df7 46. Tf8, Dg7 47. Df4,4- Kh4 48. Tf6, a4 49. Kh2, d4 50. DI2+, Kg5 51. Tf5~f in črni preda, ker sledi mat v dveh potezah.
š. Match Grob-Ferrantes. Tudi druga partija matcha je bila remis. V tretji partiji pa je doživel milanski prvak poraz, ko je Grob z žrtvijo dame prodrl popolnoma blokirano pozicijo ter v lepem napadu zmagal. Mnogo lažje delo pa je ime! švicarski mojster v 4. partiji matcha, ko je v močnem napadu postavil po 23. potezah nasprotnika pred neubranljiv mat, ki ga Ferrantes ni čakal, ampak je prej predal. Stanje matcha je: Grob 3. Ferrantes 1 točko. Grobu manjka samo- še pol točke, da izide iz matoha kot zmagovalec.
S sadiiia
Trgovci z belim blagom
TRINAJSTLETNO DEKLE SO HOTELI ZAPELJATI V JAVNO HIŠO.
MATIČNA POT MATERE ZA SVOJIM OTROKOM.
DRA-
Rozika Kirčeva je hodila v 7. razred osnovne šole v Gor. Lakošu (Premurje). Ko se je pozneje razvedelo o njeni ugrabitvi, se je sestalo učiteljstvo na šoli in skoraj niso mogli verjeti, kaj se je zgodi-
lo	z dekletom; saj je bila šolarka vseskozi dobro popisana, pametna in nepokvarjena, skoraj se jim je zdela prebo-jazljiva in premalo pogumna — edino razvita je bila precej in neverjetno občutljiva za vsako kazen.
Rozika je hodila zadnje leto že z materjo na delo. Doma imajo premalo zemlje, da bi mogli živeti, 6 otrok je bilo v koči, Rozika je bila drugi otrok. Pri kopi v vinogradu se je spoznala Rozika s 40-letno Katarino Feherjevo. Kakor piše obtožnica, je ženska takoj opazila razcvi-tajočo lepoto mlade trinajstletnice, njen lepo zaokrožen obraz, malo temno in zagorelo belo polt in velike temne oči. Začela jo je povpraševati, kako kaj živijo doma Dosti otrok je. Slabo. Potlej ji je Kata Feherjeva rekla, da je škoda za njeno lepoto, ker mora delati. Jela ji je prigovarjati, naj pobegne z doma. Žensko pozna, ki je prav tako odšla z doma in ki se ji v svetu dobro godi. Dobre službe
ima, nič ji ni treba delati, vendar pa ho-di lepo oblečena in na kupe denarja ima; , tudi njej se bo tako godilo, če jo bo po-! sfušala. Ženski je ime Horvatova In če j hoče, jo bo spravila z njo v Čakovoc-I Dekle se je skraja branilo, končno pa se je le nekam udalo zapeljivim besedam : stare zvodnice. Celo svoji sošolki Mariji I Kopinjevi, o kateri se je govorilo, da je : že namazana z vsemi žavbami, je nekoč razodela, kako bo kmalu odšla v svet hi jo nagovarjala, naj gre še ona z njo, če hoče. Kopinjeva pa se ni mogla odločiti.
3. februarja je prišla Fehrejeva pred šolo, počakala na Roziko in jo odpeljala s sabo. Doma je začela tožiti, da nima moke ter dejala nazadnje dekletu, naj gre v trgovino ter vzame na učiteljičino ime
4	kg moke. Dekle je napravilo po njenem. Rozika Kirčeva je bila slabo oblečena, zato je Feherjeva poslala k Zak Gjefi
I	Jožefu v Dol. Lendavo, da bi ji posodil denar. Dekle je dobilo 200 din za obleko in čevlje; v mestu pa jo je že dobila na kolodvoru Horvatova in jo odpeljala na dom svoje matere Ilone Giurove v Dolgo vas. Stara Ilona Gjurova je živela na svojem domu s priležnikom Janezom
•hm, ali bi jo mogel videti?«
»Rekla bi, da. ako imate dobre oči.«
Keppel se je zamračil.
»Ne razumem vas gospodična Burnet-tova.«
»Nikoli me niste razumeli, toda človek ne sme pričakovati preveč,« je odgovorila. »Hočete videti tajnico gospoda Sel-cotta.« je potrpežljivo pojasnjevala. »No, to sem jaz, tukaj jo vidite.« Zasmejala se je, videč začudeni obraz mladega moža. »Recite, da je to muhavost bogatega dekleta. Recite karkoli, samo da bo le spet razburjenje — razumete?«
»Razumem.«
»Prepričana sem, da ne razumete,« je odločno govorila Celia. »Toda to'nič ne ne. Kako se glasi poslanica, ki jo imate ^ame. in ali pošiljatelj ni poznal mojega imena?«
Keppelu je obraz odrevenel
»Ah da. poznal ga je prav dobro, pa ga v tistem hipu ni omenila gospodčna Bur-nettova. pošilja me inšpektor Reynolds iz Scotland Yarda,« je govoril počasi. Kakor kaže. bo končal vašo žalost nad izgubo vaše — tete.«
Njeni prsti so se krčevito oprijeli roba Pisalne mize in njene oči so gledale čudno	,
»Kakšno ie vaše sporočilo?« ie vprašala.
»Da vam je inšpektor Reynolds našel
bližnjo žensko sorodnico. Rekel mi je, da moram uporabiti natanko te besede.«
»Hvala vam,« je rekla po daljšem molku. Nič ni moglo biti bolj neizrazitega kakor njen obraz in glas. in vendar je bil Keppel prepričan, da delujejo njeni možgani v tem trenutku z vso silo.
Naglo se je spomnil na obljubo, ki jo je dal Reynoldsu in ki jo mora izpolniti. — Obljubo, da mu pove vse. kar je slišal o tej deklici na ladji, o njenih izmišljenih tetah in o draguljih, ukradenih gospe Or-penovi. No dobro! Naj bo, kar hoče, pove ji to, da jo posvari.
Kaj je bilo s to vitko, nežno deklico, ki ga je neprestano dražila in se mu posmehovala? Kaj ga je sililo, naj jo posvari in ji pove. naj se pazi? Tudi druge deklice so bile lepe. nosile izbrane obleke in bile inteligentne!
Toda druge deklice niso imele tega ognja poguma, ki je gorel v očeh Celije Burnettove. Čuden pogum, ki je pravil Patu Keppelu. da je iz rodu, ki se je bojeval do konca, a ni nikoli dopustil poraza hi umika.
Zmedeno je izjecljal prigodo, katero mu je povedal ladijski natakar, v nadi, da mu jo zataji. Brez odgovora je poslušala, kar
ii	ie v zadregi pripovedoval.
»Čemu ste mi to zdaj pripovedovali?« je vprašala.
Pata Keppela je oblila temna rdečica.
»Ker, moram to povedati inšpektorju Reynoldsu, ako mi ne morete resnično dokazati, da to ni res.«
»Zakaj? Ali ste v zvezi s policijo ali s plinarno?« je vprašala.
»Ker « je začel Pet Keppel, potem pa naglo umolknil, spomnivši se na Rey-noldsovo prepoved, da ne sme nikomur povedati o svojem izumu. »Ne morem vam pojasniti, za kaj!« je zajecljal.
Celia Burnettova je vstala ter mu podajala roko.
»Dobro, gospod Keppel,« je rekla. »Vi ne morete pojasniti in jaz nočem pojasnjevati in tako sva oba na mrtvi točki. Toda jaz ocenjujem vaše športno vlteštvo tudi do sovražnika. Hvala vam. gospod Keppel. Stisniva si roki!«
Nekaj trenutkov je tiho stala m opazo* vala nesrečni izraz njegovega obličja. Videti je bil tako deški in pošten, da se ji je srce ogrevalo zanj.
»Poglejte, Pat,« je rekla, imenujoč ga z njegovim krstnim imenom tako naravno, da mu je srce začelo utripati. »Zaupali ste mi in jaz vam pokažem, da tudi jaz zaupam vam. Jaz sem res vzela diamante gospe Orpenovi in bili so res v isti škatli s slaščicami, ki ste mi jo držali na carinarnici!« Zasmejala se je pri njegovem'začudenju, ki mu je odprlo usta. I •Dajem vam besedo ,da to ni v prav no-l
beni zvezi s primerom Ardeenovhn, ampak to je vse, kar vam povem. Iz zdaj
—	kaj boste s tem počeli?«
»Nič!« je rekel odločno. »Nujno mu moram povedati o različnih tetah, in to je vse, Ne veste, kako mi je zaradi te zadeve z inšpektorjem, ki sem mu dal besedo!« je žalostno dodal.
»Mislite?« se je zasmejala. »To vam ie vtisnjeno po vsem vašem nedolžnem obrazu. Ne bodite v skrbeh zavoljo mene. Kar delajte svojo dolžnost kot pošten fant. Jaz sem rojen borec in meni res uga ja, da imam vas za Odkritega nasprotnika.«
Keppel jo je prijel za roke.
»Jas to sovražim!« je zaklical. »Res
Celia, vse to je bil nesmisel z mojo ženo in rodbino. Jaz — jaz nisem oženjen!«
»Norček!« je odvrnila in ga naglo poliu-bila.
Pol ure pozneje je sede) potrti mladi mož v pisarni inšpektorja ReynoIdsa in se čudil, čemu se je sploh rodil.
Reynosds je pazljivo zrl v osramočeni pogled Keppelovih oči In poslušal njegovo pripovedovanje. Če se pomisli, kako je ta mladi mož čisto jasno čutil simpatije do Celije Burnettove. je bil res čudež, da jc zdaj tukaj izpovedoval resnico. (V-j -Jr’ - .> - . ...	•	*
(Dalje sfedaj
Karlu za Šaljiva oo-lo
9	www	vvivvvv	|f#Plf •»ITwVi'V eferie»rwryir
Telefon 25-45
Maribor, Aleksandrova cesta 15
Gjdrkešom. Tu so rekli dekletu, da bo ostala do sobote pri njih, nakar bo odšla s Horvatovo v Čakovec — v življenje.
Pred okrožnim sodiščem je bila prva zaslišana Feherjeva. Govorila je madžarski, kakor ostali obtoženci razen Horvatove, ki hodi kdo ve kje po svetu. — Sodnik jo je moral zasliševati s pomočjo tolmača. Odgovarjala je kratkomalo z »ištenem«; nič ni hotela vedeti; dekle si je gotovo vse zmislilo. Tudi glede javnih hiš — »kuplerajev« ni nič več vedela, slišala je sicer, da so javne hiše bile, pozneje je pa znova slišala, da jih ni več. Povedala je, da se preživlja s težačenjem in da živi že 18 let brez moža. Lepega dne je odšel in se ni več vrnil; ona ni od takrat za nobenim več pogledala.
Za njo je bila zaslišana Ilona Gjurova, ki je povedala, da hna hčerko — nezakonsko — in da je ta hčerka Horvatova prišla prejšnje čase večkrat domov, da se pa zadnje leto ni še nič pokazala. Zdaj bi naj bila nekje v Srbiji. Služi. — Kako? Komu? — V gostilnah. Preden je prišla Horvatova po Roziko, je bila v neki gostilni v Čakovcu. Priskrbela je dekletu poselsko knjižico ter tako pripravila vse
potrebno, da jo odpelje neznanokam.
Rozike ni bilo domov in mater je začelo skrbeti. Čakala je do noči in še drugi dan, potlej pa se je odpravila na žan-darmerijo. Tara niso vedeli nič. Odpravila se je naprej in spraševala ljudi. Zvedela je, da so jo videli v Dol. Lendavi. Odšla je Dol. Lendavo. Tu ji je neki gospod povedal, da je videl dekle iti z neko gosposki oblečeno žensko h proti Dolgi vasi. Mati je vsa vznemirjena odhitela naprej in zvedela med potjo, kdo je ta ženska. Tako je našla pot h Gjor-kešovi hiši. Tara je zahtevala, da ji iz-roče dekle, a so ji rekli, da je ni pri njih.
V	hišo pa ni mogla, ker je bila zaklenjena. Nazadnje se je nabralo pred hišo v vasi precej ljudi, ki so zahtevali dekle. In ko je končno zagrozila Kirčeva z žan-darji, so Roziko, ki je morala ves ta čas ležati na postelji in molčati, izpustili.
Pri razpravi so obtoženi 'Gjorkeš, Gjurova in Feherjeva tajili krivdo in pravili, kakor da bi prišla Rozika sama k njim. Največ, ker ni bilo Horvatove, si sodišče ni moglo priti na jasno, kaj so nameravali z njo, ter jih je oprostilo.
Podpisi in človeški značaj
PODPIS JE VEDNO NEPOTVORJENO Z NAJBOLJŠI KLJUČ DO SPOZ
Naš znameniti slovenski eksperimentalni psihografolog g. F. T. Karmah, ki se mudi te dni na svoji turneji po Jugoslaviji v Mariboru, nam je dal iz svoje bogate zbirke na razpolago nekoliko pod pisov znanih evropskih politikov, filmskih umetnikov itd. in obenem tudi v kratkih, a značilnih potezah analizo njihovih značajev, človeški rokopis je vedno izraz najintimnejših notranjih lastnosti, temperamenta in značaja, posebno
t.
RCALO ČLOVEŠKE NOTRANJOSTI IN NAVANJA LASTNOSTI
nosti ne samo za prizadete same, ampak tudi pa njihovo okolico, pri javnih delavcih pa tudi za vso javnost.
Podpis št. 1 jc avtogram francoskega zunanjega ministra Georgesa Bonn e ta ki je po analizi g. F. T. Karinaha zelo gibčen in duhovit politik in diplomat. Razen tega je zelo energičen in vedno pripravljen na uspešno obrambo svojih zasnov ter državnih interesov pred tujimi aspiracijami.
| zvijačen. Je dober govornik in opravlja vsa svoja dela s popolno mirnostjo.
| Podpis št. 3 kaže značaj filmskega igralca Garyja C o u p e r j a. Couper Jima bujno fantazijo, je zelo sprejemljiv | in duševno razgiban, sicer pa je materialist.
Podpis št. 4 nam predstavlja Hansa
S	t U w e j a, ki razodeva že na prvi pogled karakterne posebnosti. Stiiwe je za ženski spol zelo privlačen, a je po svojem bistvu vase zaprt in skrivnosten. Duševno je kljub življenju sredi družbe osamljen in sam s seboj večinoma nezadovoljen.
Filmska zvezda Camilla Horn, ki nam jo kaže podpis št.5, je polna erotične fantazije. Pri njej nastopajo često trenutki notranjega iskanja. V praktičnem smislu ima velik trgovski talent. Iz podpisa pa je mogoče tudi spoznati, da na levo oko slabo vidi.
Naš jugoslovanski rojak iz Novega Sada, slavni filmski igralec Ivan Petrovič, je po svojem značaju zelo dostopen in lahko razumljiv. Je pa zelo močne volje, se zna izvrstno obvladati in doseže vse uspehe s svojo železno vztrajnostjo. Erotično je razgiban. Njegov podpis kaže št. 6.
Madžarski regent Nikolaj pl. H o r t h y ki nam ga predstavlja podpis št. 7, je po svojih duševnih lastnostih dober človek, je pa sicer izredno odločen, energičen, a tudi rafiniran politik. Kot človek postane lahko zelo zbadljiv in kritičen.
Willy B i r g e 1, katerega podpis nam kaže št. 8, je- izredno kulturen človek, družabno nenavadno okreten, toda poln čustev, ki mu branijo, da bi se mogel vedno zadosti obvladati.
Paul K e m p, št. 9, ima zelo razvito fantazijo, kar je glavna značilnost njegovega celotnega značaja; samo tej fantaziji se mora zahvaliti za vse svoje dosežene uspehe.
Karl Ludwig Diehl, podpis št. 10, ima tako močno razvit razum, da prevla-
e. . ' 3-
pregnantno pa jim daje izraz zlasti . j Podpis št. 2 predstavlja nemškega zapis. Ta je najbolj svojska izpoved, ki nanjega ministra von Ribb e n t r o p a, nikoli ne vara tistega, ki zna iz potez ki je po svojem značaju vseskozi diplo-razbrati skrito vsebino. Spoznanje tem- mat. Vdan je disciplini do vseh nemških oeramenta in značaja pa je največje važ- | konsekvenc, a je tudi zelo pretkan in
duje vse strasti, zato je človek izredne kulture in osebne discipline.
Podpis št. 11, ki kaže Svehnkerja, odkriva jako razvito naravno inteligenco, energičnost, dobro logiko in močno obvladovanje čustev.
Ker ustvarja značaj človeka in njegovo usodo v poklicu, rodbini in javnosti, je analiza karakterja, ki nam jo odkriva pisava, izrednega pomena za vsakogar, kaj ti kdor se do dna pozna, lahko potuje skozi življenje vse drugače kakor tisti, ki tava naprej na slepo.
X Plavajoči otoki. Nil, ki teče skozi Ugando v Afriki, ima edinstveno posebnost na svetu — plavajoče otoke. Njihov izvor pa je zelo prozaičen. Veje, drevesa in trava so se sčasoma združile v kompaktno celoto, ki ima danes že sam svojo vegetacijo, Otočki so sicer majhni, so pa za pogled zelo slikoviti. So priljubljeno pribežališče vodnih ptic, domorodci pa se ne usojajo stopiti na njihova »tla«, ker je za nje tabu. Zdaj se je angleška vlada odločila te mične otočke uničiti, ker ovirajo plovbo. V nekaterih delih toka je toliko teh otočkov ?n manjših naplavin, da je težko plut! mimo njih celo s primitivnim čolnom domorodcev.
X Redovnica frančiškanskega reda, Američanka Marguerite-Camille Bowe, je na pariški Sorbonni doktorirala iz lepih umetnosti z znanstvenim delom o katoliški renesanci XIX. stoletja. Pred tem pa je že dosegla razne akademske časti na ameriških univerzah.
Med prijatelji.
»Ti si moj prijatelj, Miha, ne?«
»Seveda, seveda, toda denarja nimam pri sebi!«
Razgovor ob toplem vrelcu.
»Ali ta-le topli izvirek pozimi zamrzne?« vpraša radoveden turist iz mesta kmeta domačina v topliškem kraju.
»Hm, seveda,« odgovori ta, »lansko zimo se je neki gospe vdrl led in si je opekla nogo!«
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mallb oglasih stane staha beseda 60 par: oaimanlls orlstolbina za te oglase le din 6,—. Draibe orekllcl donlsovanla In ienltovanlskl oglasi din I.— oo besedi NalmanIM znesek za te oelasc le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek n enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek ta male oglase se olačule tako! orl naročilo oziroma ga le v poslati v pismu skopal z naročilom ali os oo ooltnl ooloinlcl na čekovni račnn IL 11.409 Za vsa pismene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka za 3 din
Kupim
PRAZNE STEKLENICE
Yk litra in J4 litra kupi drogerija Kanc.	1012
 Posest
PRODAM HIŠO
2 sobi, kuhinja, veranda in klet, cena 33.000 din. Vpraša v gostilni Sever. Ptujska cesta, pot Tezno, lastnik Per ger.	1184
Sobo odda
SOBA SE ODDA
solidnemu gospodu, pri parku. Poseben vhod. Koroščeva ul. 5.	1173
LEPA SONČNA SOBA
s štedilnikom se takoj odda eni ali dvema osebama. Vpra šati v Stanko Vrazovi ul. 21. Pobrežje, dopoldne. 1182
SEPARIRANO SOBO
oddam takoj za dve osebi. — Jenkova 6.	1191
Stanovanje
ENO ALI DVE OSEBI
sprejmem na stanovanje. — Mlinska 35.	1185
SOBA IN KUHINJA
se odda na Pobrežju, dr. Ver stovškova 23. Vprašati Koroška 18, pri Stupcu. 1190
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, takoj oddam Jurčičeva 2, Tezno. 1194
Mal’ položi dar domu na oltar!
siuibo iste
DEKLE
želi službe k mali družini — Vajena samostojnega gospodinjstva. Nastop takoj. Naslov v upravi.	H83
PRIDNO DEKLE
2 JLnan;e.m kuhanja in za vsa hišna dela želi službe k mali aružini. — Naslov; Maribor, Mlinska 28, dvorišče, levo.
... 1189 Slutbo dobi
trgovski POMOČNIK
ALI POMOČNICA
se sprejme za samostojno vod stvo manjše podružnice na deželi. Kavcija din 5000. Nastop 1. marca. Ponudbe posla ti na ogl. oddel. »Večernika«, pod »Podružnica«. 1188
Zimski čevlji
po skrajno znižani ceni, damski čevlji, oosamezni pari. po polovični ceni!
♦
«*
KARO
»•
Izdaja in urejnje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vročajo. — Uredništvo in uprava} Maribor j Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Štev. 25.-67, in Uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. IX. 409.