©
Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
UDK 811.16'366.58 Aleksandra Derganc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
ŠE O RAZLIKI MED VZHODNIM IN ZAHODNIM TIPOM DELOVANJA GLAGOLSKEGA VIDA V SLOVANSKIH JEZIKIH
V prispevku se obravnavajo nekatere razlike pri delovanju oz. tvorjenju predponske tvor-jenke osrednjega glagola determiniranega premikanja udmu v ruščini in iti v slovenščini ter povezanost teh jezikovnih pojavov z razliko v delovanju glagolskega vida v vzhodni in zahodni skupini slovanskih jezikov.
Ključne besede: obnašanje glagolskega vida v vzhodni in zahodni skupini slovanskih jezikov - glagolski vid v nizu zaporednih dejanj - začetna vrsta glagolskega dejanja glagola 'iti'
This article discusses some differences in the use of Russian pošel resp. Slovene šel (in the frame of Dickey's Eastern and Western type of aspectual usage in Slavic languages) and claims that the Slovene verb of motion is bi-aspectual.
Key words: behavior of verbal aspect in East and West Slavic languages - verbal aspect in a series of consecutive actions - the initiation of verbal action with the verb iti
1	V tem kratkem prispevku bi se spet rada dotaknila nekaterih razlik, povezanih z različnim delovanjem glagolskega vida v vzhodni in zahodni skupini slovanskih jezikov, predvsem razlik pri tvorjenju predponske tvorjenke osrednjega glagola determiniranega premikanja 'iti' s predpono po-, kjer se izkaže, da je seveda tudi znotraj zahodne skupine ob skupnih lastnostih precej razlik. Spodbuda za to obravnavo so dela Stephena Dickeya, predvsem iz let 2000, 2003 in 2011.
2	V svoji obširni razpravi iz leta 2011 Dickey nadaljuje z razmišljanjem o razlogih za različno vidsko obnašanje med dvema skupinama slovanskih jezikov, kot jih je prikazal v monografiji Parameters of Slavic Aspect (Dickey 2000, prikaz v Derganc 2010). Tu Dickey na podlagi več parametrov (raba glagolskega vida za ponavljajoča se dejanja, v t. i. posplošeno-dejanski rabi (o6^e$aKTHHecKoe 3HaHeHHe), v historičnem sedanjiku, v dramskih komentarjih, v performativni rabi, v nizu zaporednih dejanj deli slovanske jezike na dve veliki skupini: vzhodno (ruščina, beloruščina, ukrajinščine, bolgarščina, makedonščina) in zahodno (češčina, slovaščina, obe lužiški srbščini, slovenščina). Poljščina in srbščina oz. hrvaščina sodijo v prehodno skupino. Za zahodno skupino je značilno, da ima v vseh naštetih kontekstih (razen v nizu zaporednih dejanj) manj omejitev za rabo dovršnika; z drugimi besedami: v naštetih pomenih je v veliki meri mogoče uporabljati dovršnik, medtem ko je v vzhodni skupini raba dovršnika v teh pomenih bodisi izključena bodisi omejena. Te razlike so bile opažene že prej (npr. Isačenko 1960, Plotnikova 1998, Petruhina 2000 in drugi),
vendar z upoštevanjem bodisi manj parametrov bodisi manj jezikov. Že večkrat je bilo opozorjeno (npr. Sever-Derganc 2006), da
a)	pri ponavljajočih se dejanjih
(1)	VmpoM M 6Mnu6aw"D dee namKU Ko^e u chedaw"D mpu 6y^KU.
(1') Zjutraj popijemD°V dve skodelici kave in pojemD°V tri žemlje.
b)	v t. i. posplošeno-dejanski rabi
(2)	Tu Ko^^a-Hu6y^b	30HmuK?
(2') Si kdaj zgubilDOV dežnik?
c)	v historičnem prezentu
(3)	Heom Ha cnedym^uü deHb oh exodum^^e doM, nodHUMaemcM"D nonecmHU^e, omKpueaem^^ okho, cmaeum"D neModaH, 3a^u^aem"D ceem, cadumcH"D e Kpec^o u saKypueaem^" cu^apy.
(3') Naslednji dan vstopiDOVv hišo, se povzpneDO^ po stopnicah, odpreDOV vrata, odložiDOV kovček, prižgeDOV luč, sedeDOV v naslonjač inprižgeDOV cigaro.
č) v performativnih izjavah (zgledi so iz prevoda Austinove knjige How to Do Things with Words v ruščino in slovenščino)
(4)	R 6epyND ff^opd^a	(4') izberemDO^ Georgea H o6hH6nHmND eoüHy napovemDOV vojno
R MUMywND	pomilostimDO^
H pa3pemaw"D BaM 3aKpHTb	dovolim vamDOV, da zaprete
nedovršniku v ruščini, kot predstavnici vzhodne skupine, v slovenščini, kot predstavnici zahodne skupine, pogosto ustreza dovršnik. Dickey pojasnjuje razliko med vidskim obnašanjem v obeh skupinah z različno kognitivno predstavo, na kateri temelji glagolski vid v teh dveh skupinah. V zahodni skupini naj bi bil bolj pomemben koncept 'celostnosti', medtem ko naj bi bil v vzhodni skupini bolj pomemben koncept 'časovne umeščenosti'.
Glede na to, da je raba enega ali drugega vida v v zahodni skupini bolj svobodna in povezana z inherentim pomenom dovršnika ali nedovršnika, medtem ko je raba določenega vida v vzhodni skupini v nekaterih položajih obvezna ali skoraj obvezna (v ruščini npr. nedovršnik v historičnem sedanjiku, nedovršnik za ponavljajoča se dejanja, dovršnik v nizu zaporednih dejanj), velja, da je glagolski vid v vzhodni skupini gramatikaliziran v večji meri kot v zahodni.
3 Na podlagi nekaterih parcialnih študij o zgodovini vidskega obnašanja glagolov v posameznih slovanskih jezikih Dickey (kot pred njim tudi drugi jezikoslovci, npr. Isačenko 1960, Plotnikova 1998) domneva, da je stanje v zahodni skupini bolj arhaično, stanje v vzhodni skupini pa je bolj gramatikalizirano in posledica inovacij, katerih večina naj bi se po mnenju Dickeya zgodila ali okrepila razmeroma pozno, od 17. st. dalje (Dickey 2011: 176-77). Ko Dickey razmišlja o možnih vzrokih za različen razvoj delovanja glagolskega vida v omenjenih dveh skupinah, omenja različne jezikovne pojave. Ne da bi se spuščali v celovito povzemanje njegovih domnev (omenjen je npr. možni vpliv izgube starih nesestavljenih preteklikov, aorista in imperfekta, možni vpliv nemščine na zahodno skupino), se ustavimo pri naslednjih - po mnenju Dickeya - med seboj povezanih jezikovnih pojavih, značilnih za vzhodno skupino: pri
razvoju dovršnega 'poiti' k nedovršnemu 'iti'1, razvoju produktivnosti delimitativnih glagolov s predpono po- in pri uveljavljenju rabe dovršnikov v zaporednem nizu dejanj. Ti jezikovni pojavi naj bi bili povezani z razvojem vidskega delovanja v vzhodni skupini jezikov.
4 Ustavimo se pri težnji za rabo samih dovršnikov pri nizu zaporednih dejanj. V ruščini v pripovedi o nizu zaporednih dejanj v preteklosti skoraj vedno nastopajo glagoli v dovršnem vidu. Kot piše Bondarko (2005: 361), pride do verižne pogojenosti: pripoved se začne z dovršnikom, ki pogojuje naslednji dovršnik itd.: 2
(5)	Oh eepHyjicH^'^V Med^eHHO pasdencH^0^ u
V zahodni skupini lahko v nizu zaporednih dejanj po uvodnem enem ali več do-vršnikih nastopi tudi nedovršnik, ki prikazuje to dejanje kot proces (prim. tudi Berger 2013). Kot piše Petruhina (2000: 81 in dalje), ima češčina kot predstavnica zahodne skupine možnost izraziti v nizu zaporednih dejanj tudi tako dejanje, ki je prikazano kot proces, sinhron trenutku opazovanja. Ponavadi je nedovršni zadnji od glagolov, ki učinkuje tako, da se bralec znajde v središču dogajanja. Češčina ima torej možnost v pripovedi o preteklosti izločiti iz niza dogodkov eno ali dve dejanji in jih predstaviti kot proces, ki ga je mogoče opazovati.
Razliko med vzhodno in zahodno skupino Dickey (2011: 178) najprej ilustrira s češkima in ruskima zgledoma:
(6)	ZvedlD°V se tedy a šelND k vychodu.
(6') nomoM OH 6cmajD°V u nomenD°V k euxody.
(Potem je vstalD°V in šelDOV k izhodu.)
(7)	SedlDOV si a psal"^.
(7') Oh cenD°V u *nucajND/cmajD°V nucamb.
(SedelDOV je inpisal^^/začel^0^pisati.)
Pri prevodih čeških zgledov v ruščino je za češki nedovršnik v ruščini skoraj vedno treba uporabiti dovršnik, pogosto takega s pomenom začetnosti ali pa zvezo faznega glagola (cTaTb, HanaTt) in nedoločnika. V zvezi z izborom ustreznega dovršnika pri prevodu v ruščino je zanimiva razlaga Petruhine (2000: 85-86). Petruhina poudarja, da pri pomenu nedovršnika v češčini nikakor ni treba domnevati kakega neeksplici-tnega pomena začetnosti, delimitativnosti ali rezultativnosti, ki se pokaže ob prevodu v ruščino (prim. šel - nomen; psal - cman nucamb). V ruščini je stopnja obveznosti izražanja časovnih meja (npr. začetnosti) višja kot v češčini, zato je ob prevodu v ruščino preprosto treba poiskati najustreznejši dovršnik, ki pa ima omenjene pomene začetnosti, omejenosti itd.
Dalje Dickey (2011: 179) navaja še zglede iz slovenščine, čeprav meni, da je ta pojav v slovenščini nekoliko redkejši kot v češčini, slovaščini in lužiških srbščinah.
1	noümu se smatra v ruščini za začetno glagolsko vrsto, v določenih kontekstih, zlasti kadar je ob glagolu tudi cilj premikanja, pa kar za funcionalni dovršnik k udmu.
2	Vendar Bondarko opozarja, da raba dovršnikov v takem kontekstu ni absolutna in je možno, da npr. zadnja glagolska oblika nastopi v nedovršniku: 3ameM oh nodomen kpynbm, nanuncn u domoyuueancn. Pomemben signal za to, da je zadnje dejanje trajno, je prislovno določilo domo. Najdemo pa v istem delu zanimiv zgled Ohu ceepHynu e cmopoHy u mnu no cKomeHHoMy nonrn (Bondarko 2005: 359).
(8)	Ulegel^'O'V sem se na tla in poslušalND vrtenje sveta.
Dodajmo še dva zgleda iz Dickey (2003: 203):
(9)	Župan je naslonil"0^ plečati hrbet na klop in gledalND mrko.
(10)	PoklicalD°V me je Brane in sva šlaND/D°V v hribe.
Nedvomno drži, da so take konstrukcije v slovenščine možne in so ustrezno prikazane z zgledoma (8) in (9), pač pa se ni mogoče popolnoma strinjati z interpretacijo zgleda (10). Zgled (10) kaže podobnost med češčino in slovenščino v tem, da v besedilu ni pretekle oblike tipa * pošel, potencialne začetne vrste glagolskega dejanja. Vendar je razlika v interpretaciji vida teh oblik v obeh jezikih: v češčini se oblika šel opredeljuje kot nedovršna, v slovenščini pa kot dovršna (in posledično glagol iti kot dvovidski). Dickey označuje obliko sva šla v zgledu (10) kot dvovidsko, vendar pristavlja, da to dela zaradi take opredelitve v SSKJ, in meni, da je slovenska oblika nedovršna. Sama menim, da je ta oblika dovršna (tako tudi Jakopin 1971, Miklič 1979/80, SSKJ, Merše 1995: 252). Oblika 'sem šel' itd. se pojavlja tudi v kontekstih izven niza zaporednih dejanj, npr. v Oče je šel v mesto, kjer pomeni enkratno celovito, zaključeno dejanje, torej dejanje, ki se ga izraža z dovršnikom (Derganc 2014).3
5 Ozrimo se k nekaterim ugotovitvam o obnašanju glagola 'iti' v starejših obdobjih. V svoji monografiji o vidskem sistemu v jeziku protestantov 16. st. M. Merše piše, da se v besedilih 16. st. glagoli determiniranega premikanja v pretekliku ali predpretekliku lahko uresničujejo tudi dvovidsko (1995: 252) in navaja dva zgleda, kjer 'šel' nastopa kot dovršnik:
(11)	ISraelpak je vunkaj Jhalpruti Philifterjem na boj, inu fo legli per EbenEzeri (DB 1584, I,151a);
(12)	Inu Prerok lesaja je klizal na GOSPVDA, inu fenza je nasaj Jhla deffetftopin na Ahafovim Zagarji, katere je ona bila vshe doli Jhla (DB 1684, I,216b).
Dalje omenja te glagole v poglavju o vrstah glagolskega dejanja (Aktionsart), in sicer najprej pri označevanju začetka dejanja, dogajanja ali stanja, poimenovanega z izhodiščnim glagolom. Med glagoli, ki tvorijo začetno vrsto glagolskega dejanja s predpono po-, je opazna skupina glagolov, ki označujejo determinirano premikanje (pojezditi, poleteti, ponesti, popeljati, popeljati se, poteči, povleči; 289-91).
O 'iti' pravi M. Merše (290): »Predponsko označevanje začetka premikanja v določeni smeri je pričakovano tudi pri zelo pogosto rabljenem in splošno rabljenem glagolu pojti, vendar številni zgledi kažejo na slovnično in pomensko nevplivnost predpone po-.« Dalje (Merše 1995: 291) ugotavlja, da je produktivnost predpone po-v pomenu začetnosti domnevno zastala že pred 16. st. S protestantskim obdobjem se je iztrošil tudi nedoločnik pojti. Primerjava z Japljevim prevodom živosti njegove rabe ne potrjuje več. Nadomeščen je bodisi z osebno obliko (npr. pojdem) ali s sopo-menskim iti.
3Zanimiva je omemba v Toporišič (2000: 348), da se lahko izjemoma uporablja tudi nedovršni glagol determiniranega premikanja nesti za izražanje po trajanju omejenega dejanja: Nesel je v mlin (tja je namreč nekaj odnesel). Ta izjava pravzaprav pritrjuje mnenju Dickeya, da je sem šel nedovršen, čeprav se uporablja za izražanje po trajanju omejenega dejanja, torej v kontekstu, ki zahteva dovršnik. Navsezadnje pa je tako ali drugačno mnenje odvisno od opredelitve dvovidskosti.
(13)	Dalmatin: INu kadar je David h'tem dvejftu Moshem bil prishal, kateri fo bily pretrudni sa Davidom pojti, inu fo bily per tem potoku Bezor oftali (DB 1584, I,167a);
(13') Japelj: Inu David pride do dveftu mosh,kateri fo bily sa volo truda nasaj oftali, inu nifo samogli sa Davidom jiti (JB 1802, II, 142).
Zdi se, da je treba te ugotovitve razumeti tako, da namesto pričakovane predpon-ske tvorjenke pojti z vsemi časovnimi oblikami pogosto nastopa kar brezpredponske glagol iti, ki zato nastopa v dvovidski vlogi. Uporabljajo se oblike tipa pojdem, ni pa med zgledi opaziti oblik z deležnikom 'pošel'.
(14)	Trubar: Kir kuli vi ueno hisho puidete, undukai oftanite, dotle vi od vnot prozh poulizhete (TT 1557, 112)
(14') Dalmatin: Ker kuli v'eno hifho pojdete, ondi notri oftanite, dokler od unod prochpojdete (DB 1584, III,22a) (Merše 1995: 289)
M. Merše tudi ugotavlja, da ima pri glagolih determiniranega premikanja predpona po- poleg podovrševalne vloge tudi vlogo označevanja prihodnosti. Zgled za pomen prihodnosti:
(15) Dalmatin: Ony pojesdio okuli po Mefti, po sydeh bodo tekali, inu v 'hijhe lasili (DB 1584, II,109a);
(15') Japelj: Po mefti bodo fem ter tje hodili, po osydji tekali: v 'hijhe bodo gori fhli (JB 1800, VIII,40).
Podobno ugotavlja pomen prihodnosti tudi za glagolske oblike poteko, poneffo, pojdeo. O futuralnem pomenu dovršnega sedanjika zaključene skupine glagolov, med katerimi prevladujejo sestavljenke s po-: pojdem, porečem, ponesem, pošljem, povem, piše tudi M. Orožen (1970 in 1984).
6	Če se vrnemo k izvajanjem Dickeya, se zdi, da njegove domneve o zgodovini nastajanja razlik v delovanju glagolskega vida med vzhodno in zahodno skupino slovanskih jezikov govore o tem, da sta produktivnost predpone po- (v ingresivnem in delimitativnem pomenu) v vzhodni skupini in večja stopnja obveznosti uporabe dovr-šnikov v nizu zaporednih dejanj tesno povezana pojava. Z drugimi besedami: če jezik izgubi svobodo pri prikazovanju dejanj kot procesov v kontekstu niza zaporednih dejanj in mora vsa dejanja izraziti z dovršniki, je potrebno tvoriti dovršnike, zlasti od glagolov, ki pomenijo homogena dejanja (activity) in načeloma nimajo vidsko parnih dovršnikov, ampak dovršne vrste glagolskega dejanja (ingresive, delimitative itd.). To bi bila lahko ena od spodbud za nastanek dovršnega noumu k udmu v ruščini in njegovega polnega funkcionalnega delovanja.
7	Povzemimo: Dickey meni, da je - glede na vidsko obnašanje - vzhodna skupina slovanskih jezikov doživela razmeroma pozne inovacije, ki so pripeljale do današnjih razlik med zahodno in vzhodno skupino slovanskih jezikov. Med jezikovne pojave, ki so povezani z načinom delovanja glagolskega vida v vzhodni skupini, prišteva tudi tale dva: težnjo po nastopanju dovršnikov v nizu zaporednih dejanj pri pripovedi o preteklosti ter nastanek in polno delovanje predponske tvorjenke s po- glagola iti. Tako stanje je v ruščini, kot predstavnici vzhodne skupine: v pripovedi o preteklih dejanjih deluje težnja po nizanju oblik v dovršniku, ob udmu dosledno nastopa do-
vršnik noumu. V slovenščini - kot predstavnici zahodne skupine - je v pripovedi o preteklih dejanjih večja svoboda v izboru vida, kriterij je, ali želimo predstaviti dejanje kot dogodek ali proces. Pri glagolu iti pa slovenščina kot predstavnica zahodne skupine nima popolne paradigme dovršnega *pojti. Obstajajo osebne oblike pojdem, ki imajo posebnost, ki jo delijo z nekaterimi drugimi glagoli (predvsem determinira-nega premikanja), da pomenijo predvsem prihodnost,4 in velelnikpojdi; za preteklik in prihodnjik pa uporablja namesto neobstajajočih oblik tipa *sem pošel,* bom pošel kar nepredponske oblike sem šel in bom šel, zaradi česa se glagol iti opredeljuje kot dvovidski in je treba vidski pomen teh oblik razbrati iz konteksta.5 V tej lastnosti slovenščina ni podobna češčini, kjer se interpretirajo oblike glagola iti kot vedno ne-dovršne. V 16. st. je sicer obstajal ob glagolu iti tudi nedoločnik pojti, vendar je ta oblika kmalu izginila.6
Viri in literatura
Tilman Berger, 2013: Imperfektive Verben in Handlungsfolgen im Westslawischen.
Deutsche Beiträge zum 15. Internationalen Slavistenkongress, Minsk 2013. Ur. S. Kempgen. München: Otto Sagner. 57-66.
Aleksandr Bondarko, 2005: Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologičeskie issledovanija. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur.
Aleksandra Derganc, 2010: Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. V. Gorjanc, A. Žele. Ljubljana: ZIFF. 187-93.
--, 2014: Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 62/3. 345-52.
Stephen Dickey, 2000: Parameters in Slavic Aspect. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
-- , 2003: Verbal Aspect in Slovene: Slovenian from a typological perspective. Sprachtypologie und Universalienforschung = Language typology and Universals, zv. 56, št. 3. 182-207.
--, 2011: The Varying Role of po- in the Grammaticalization of Slavic Aspectual Systems: Sequences of Events, Delimitatives, and German Language Contact. Journal of Slavic Linguistics 19/ 2. 175-230.
4	Oblika bom šel v dovršnem pomenu in pojdem sta sinonimni.
5	Zanimivo dejstvo, ki osvetljuje bližino glagolov determiniranega premikanja z dovršniki, je pogled v korpus Nova beseda in iskanje povezave med 'začeti' in glagoloma 'iti' in 'hoditi'. Kot je dobro znano, se dovršnik ne povezuje z glagolom 'začeti'. Glagol iti je dovršen in nedovršen, zato povezava 'začeti' in 'iti' ni vnaprej izključena, kadar 'iti' nastopa v nedovršnem vidu. In vendar pogled v korpus Nova beseda pokaže za zvezo 'začel iti' 5 zadetkov, v nobenem iti ne nastopa v neprenesenem pomenu, 'začela iti' - 6 zadetkov, v enem primeru v neprenesenem pomenu (Bela ovca se je prestopila in začela iti vzdolž laza), 'začeli iti' - 5 zadetkov (2 primera v neprenesenem pomenu). Na drugi strani dobimo za 'začel hoditi' 175 zadetkov, 'začela hoditi' - 94 zadetkov in 'začeli hoditi' - 75 zadetkov. Ne da bi sicer preverjala pomene oblike 'hoditi', je razlika v številu zadetkov pomenljiva.
6	Obstaja glagol poiti z vsemi oblikami v pomenu 'zmanjkati'. Njegov nedovršnik je pohajati.
Aleksandr V. Isačenko, 1960: Grammatičeskij stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim. Morfologija: Čast' vtoraja. Bratislava: Izdatel'stvo slovackoj Akade-mii nauk.
Franc Jakopin, 1971: Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini. VII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: FF. 1-12.
Majda Merše, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Tjaša Miklič, 1979/80: Nekateri glagoli premikanja. Jezik in slovstvo 25/4-5. 107-15.
Martina Orožen, 1968: Razvojne tendence in realizacija futuralno-modalnih sistemov v knjižni slovenščini od 16. do 19. st. IV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF.
--, 1984: Gramatična in leksikalna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japljevem prevodu biblije (1584-1784-1802). Wiener slawistischer Almanach: Sonderband 13. 153-81.
Elena Fetruhina, 2000: Aspektual'nye kategorii glagola v russkom jazyke v sopostavlenii s češskim, slovackim, pol'skim i bolgarskim jazykami. Moskva: Izdatel'stvo MGU.
Ol'ga Flotnikova, 1998: Problemy sopostavitel'nogo izučenija slavjanskogo vida v diahronii. Tipologija vida: Problemy, poiski, rešenija. Otv. red. M. Ju. Čertkova. Moskva: Škola Jazyki russkoj kul'tury. 364-70.
Jože Sever, Aleksandra Derganc, 2006: Ruska slovnica po naše. Ljubljana: CZ.
Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika: I-IV, 1970-1991: Ljubljana: SAZU, DZS.
Summary
In this article S. Dickey's thesis is presented and discussed, namely that the use of the verbal aspect in the Eastern group of Slavic languages is linked to (besides other linguistic phenomena) relatively late innovations: the use of perfective verbs in sequences of events and the pairing of iti andpoiti. In the Western group of Slavic languages imperfective verbs can be used in a sequence of events to indicate a process. Thus the Czech form šel in such a sequence (corresponding to the Russian perfective nomen) is interpreted as imperfective. It is claimed in this article that the Slovene form šel in such sequences should be interpreted as perfective. The paradigm of the Slovene bi-aspectual verb iti is idiosyncratic: there exist the perfective forms pojdem and pojdi, but also the bi-aspectual forms sem šel and bom šel.