STEV.-NUMBBR j98 1/-3ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■**«- n.«—^ nt, četrtek, 28. aogusta (Anfutt 21), 1928. UnMM ia MT 1. Lswadsls Af* OttM of PukUssUsei M Soath Lasmdals Ah Težaki za razkladanje premeta bodo kmala pozabljena režf: Tako stroji povsod jo človeško delavno moč. Chicago, M. — Skozi dvajset let je bil pristaniški delavec za razkladanje premoga prikazen x na pomolih v pristanih velikih jezer. Zdaj pa so njegovi dnevi šteti. Tovorni pamik "Young" je pripeljal v čikaški pristan osem tisoč ton premoga. Z modernimi stroji je bilo teh osem tisoč ton premoga razloženih v šestih urah. T6 pomeni, da je u-darila smrtna ura za težake, kl razkladajo premog v pristanih. Bili so časi, ko je bilo treba znositi premog na parnik. Delalo je do tisoč delavcev, da so razložili s parnika ali la^je nekaj stotin ton premoga. Nato je prišel parni samotežnik, ki je zni žal število težakov v vsakem pristanu za nek^j stotin. Ta sa motežnik se je hitro udomlčil v ameriških in evropejskih pristanih. S težaki so razkladali in nakladali premog le v azijatskih in afriških pristanih, kjer so težaki delali akoraj zastonj. Parni samotežnik je izpodrinila ostrigi podobna parna lopata, ki se je zasadila v premog in dvignila hkratu par sto funtov premogs in ga odložila na pomol ali pa v železniške vozove. Ampak zdaj je tu nov stroj, ki ima na verigi majhne škafčke, ki zajemajo premog drug sa drugim in ga stresajo na pomol pa v železniške vozove. Prihranitev na mezdi in času je tako velika, da se taki stroji izplačajo že v eni sezoni. N Na drugi atrani pomola ae povest ponavlja. Premog.se sedaj razklada v visoke premogov-nice iz železobetona, ali pa ga nese izredno dolga veriga škaf-čkov na drugi konec pomola, kjer ga stresajo škafčkl v tovorne avte ali v železniške vozove. Delavcev, ki delajo telesno pri razkladanju, je vedno manj in delavci, ki so odveč, morajo v drugih industrijah iskati delo, ki ga je zelo težko dobiti, ker Kredo vse industrije skozi strojni preporod. Premog, ki ga v Toledu na-loie na parnike, da ga pripeljejo v Chicago, prihaja iz neunij-skih premogovnikov. Za te premogovnike je voznina po železnicah znižana do Toleda. Tu gfi stroji nalože na parnike in s pamikov ga v Chicagu zopet razlože stroji. Ni čudo, ako Ustniki neunijskih premogovnikov lahko delajo konkurenco premogu iz Illinoiaa, ki je nakopan skoraj pred pragom Chlcaga. To je tudi vzrok, da illinojski premogovniški podjetniki zahte-*ajo, da se pri produkciji premoga uvedejo stroji. Saeae - Vanzattijave M spominske svečanost? Delavske organizacije v Bostonu in drugje se spominjajo svojih mučenikov. Boston, Mass. — Sacco-Van zettijev spominski odbor je a-ranžiral večji sestanek dne 28. avgusta zvečer v spomin Saccu in Vanzettiju, italijanskima de lavcema, ki sta bila umorjena na električnem stolu pred enim letom. Na programu so naznanjeni mnogi odlični govorniki kot odvetnik Clarence Darrow, profesor in urednik Robert Morss Lo-vett in urednik Arthur Warner. Sporazumno s tem odborom, ki je prej bil Sacco-Vanzettijev obrambni odbor, delujejo tudi mnoge delavske strokovne in kulturne organizacije, ki pošljejo svoje zastopnike k spominskim svečanostim. Približno enaka prireditev se izvrši v New Yorku, Chicagu in v drugih mestih.. Naj Živi spomin na Sacca in Vanzettlja! Boston, Mass. — Zaeno s spominskimi svečanostmi, ki se izvrže danes zvečer ob obletnici elektrokucije Sacca in Vanzettija, bodo odkrili velik baz-re-ljef obek mučenikov v Scenic— Auditoriumu v Bostonu. Kipa je izklesal Gutzon Borglum, u-stvaritelj znane Lincolnove glave v kapitolu v VVashingtonu in dragih slovečih kiparskih proizvodov. ProsparUata se o giblje delavne* v Mate. Brsepasslnih Je več ko petdeset tisoč. NAVAL PROHIBICUONidKIH AGENTOV NA PLESi&CK. ' Zaplenili ao vino in žganje. Karatoge Springe, N. Y.—Li-<1o Vonice je zabavišče, kjer na-vsdno obeduje gosposka v bar-žunu in svili in kamor ne zahajajo delavci. Goapoda je se-fMa ravno pri obedu, ko sto "topili prohibicijoniški agenti, oboroženi s sodnijsklm dovoljenjem za hilnp preiskavo. Goste postili na miru, a pogledali *>. kaj js za točajsko mizo in v k let L Zaplenili ao vino in **®nje in aretirali enega izmed uslužbencev, na to so pa zopet odšli 7 . Hoover resignlrsl. — ^e*hington, D. C. — Herbert Hoover je v torek resignlrsl is v'adf kot trgovski Ujnik. Prednik Coolidge Je na njegovo imenoval Willlsms F. ' ^ ings, papirniškega tover« n'.rJe iz Holyoka, M Boston, Maea. — "Roka depresije težko1 počiva na delavcih v Massachusettsu. To pove mesečno poročilo delavskega depart-menta. Normalno jih dela 260,- 000 delavcev. Ampak zdaj jih dela le 160,000, brez vsakega dela pa jih je 66,000. Poročilo obsega 42,000 tekstilnih delavcev, ki izdelujejo tek-stile iz bombaža, ampak zapos- 1 Jenih skozi ves teden jih je samo dvanajet tisoč. Polovico tekstilnih delavcev je sploh brez dela. Taka je slika proaperitete. V New Bedfordu je okoli 17,-000 delavcev, ali le okoli 1,600 jih stalno dela. Ta slika pokazuje, da se toliko hvalisana in opevans pros-peritcts od strani političarjev, nikdar ne spominja delsvcev, ampak se jih vedno skrbno ogib-Ije. m— 4mmimib VESTI 2 ung bo na Delavski pras- a mmm^^m ■. Izvršila ae aik v Chicagu. Chicago, I1L — Lani se je udeležilo 52,000 oseb demonstracijo na Delavski praznik v Granto-j vem parku. E. N. Nockela, Ujnik Čikaške delavske federacije dela priprave, da se letos udele ži demonstracije proti sodni j -skim prepovedim ob času stavk na Delavski praznik najmanj Š3 enkrat toliko oseb kot lani. Vstopnice za celo .družino se prodajajo po dolarju. Vsak, kdor kupi vstopnico, dobi velik znak, na. katerem bo zapisano, da protestira proti izdajanju sodnij-skih prepovedi proti delavcem ob čaeu sporov v industriji. Govorniki bodo govorili o škodljivosti sodnijskih prepovedi proti stavkujočim delavcem. Radiopostaja OikaSke delavske federacije bo ponesla protest delavcev po zraku v domove. Kot dokaz, kaj .pomenijo sodni jake prepovedi proti delavcem bo pri tej demonstraciji navzoča skupina pleteninarskih delavcev, ki jih je Alan A. kompani-ja v Kenodhi izprla. Zvezni sodnik Geiger v Milwaukeeju je u-stregel "openšaparsklm" interesom v Kenoshi in izdal sodni j-sko prepoved proti izprtim plete-ninarskim delavcem. Ljudstvo tako aovraži njegovo sodni j sko prepoved in jo smatra za tako veliko krivico, da so porotniki takoj izrekli oprostilni Izrek glede delavcev, ki so bili obtoženi, da so jo prelomili. Državna sodišča v Wisconsinu niso hotela h-dati sodnijske prepovedi in nato ee Je zvezni sodnik Geiger u-smflil "openšaparjev." William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, ne bo govoril v Chicagu, ker je pritrdil, da govori v Clevelandu, kjer se bo vršila tudi velika delavska demonstracija na Delavski praznik. Mesto nJega bodo navzoči drugi dobri govorniki. Sovjetski velikan dobil dvojno plačo. Taškent, Turkestan, Sovjet-sks unija, 22. avg. — Tukaj je delavec Ivan Krasnoglazov, ki je uposlen ns železnici. Mož je sedem čevljev visok in silno močan, tako da ssm vzdigne in nese železniško trsčnlco. Zsdnje dni se je pritožil, ds njegova običajna plača mu ne zadostuje, ker poje živil za dva druga ih obleko in obuvalo si mors posebej naroČiti, kar tudi stane več kot drugega navadnega človeka. Krajevni sovjet js upošteval prošnjo in dal Krasnoglszovu dvojno plačo. Ker dela za dva in poje za dva, naj bo tpdi plačan za dva delavca. M epi rs Angležem. Bagdad. 22. avg. — Vlada I raka (Mezopotamija) se Je upr Is zahtevi Velike Britanije, ds Irak pomaga nositi stroške brit-ske armade, ki se tu nahaja. Radarska pogajanja v P^UnoifBH Saje, ki so bile nekaj čaaa pretrgane, ao ee obnovile 21. t m. Chicago. — Skupni lestvlčni pod odsek rudarske unije ln lastnikov rovov mehkega premoga v Illinoisu se je ponovno sešel 21. avgusta v konferenci v Au-dltorium hotelu. Pogajanja o novi mezdni lestvici trajajo že štiri tedne. Pred nekaj dnevi ao bila ; pogajanja pretrgana, toda o poteku razgovorov nj bilo nobenega poročila. Vse seje pododseka so strogo tajne. rnmmmma^mmmm^mmammm Angleška vlade moleduje delo sa rudarje. London, 22. avg. — Premijer Baldwin js včeraj naslovil na 160,000 delodajalcev v Angliji formo osebnegs pisms. v katerem prosi delodajalce, naj sprej-mejo bresposelne rudarja v delo. Bakhrin moleduje, da bi vsak delodajalec uposlil vsaj «n«g* sli dva rudarja in brezposelnost med rudarji bi bila a tem zelo olajšana. Lepa fotografija kapitalističnega režima t Obvezna modernizacije Kitajska. Peiping (Peking), 22. avg. — Novi kitajski režim hoče moder-nizlrsti Kitajce In Kitajke a silo kakor to dela Kemal peša s Tur čini. Najnovejša glasi, da si BOJNEGA! POLJA Krojaška tvrdka zahteva sod-nljeko prepovdd proti delavcem. — Unljekk banka povišala vlošni kapital. — En sam stavbineki delavski svet sa New Vork. —Strašna smrt tovarnSkega delavca In drugo. Boston, Maaa. — American Garment VVorkers kom penija je zaprosila sa sodnijsko prepoved proti organiziranim delavcem za izdelovanje delnih plaščev. New York, N. Y. — International Union banka, ki jo je u-stanovila organizacija krojaških delavcev, ki Izdelujejo ženske obleke, js predlagala, da se poviša gtšvnica od $600,000 na $1,060,000. Reorganizacija Newyorškega delavskega sveta etavbinskih delavcev je dovršena. Ameriška delavska federacija je organizirala nov svet stsfvbinskih delavcev, ko Je bil leta 1 «23 odstavljen Robert P. Prindell in poslan v Sing Sing. Od tega čaaa je bil boj med obema sentralnima organizacijama stavbinskih delavcev. Boj ji bil kaplan, ko Je atavf binski svat, kl grf Ja organizirala A. D. F., akoraj stri moč stars-ga delavskega sveta. Pri tej reorganizaciji Je prizadetih (60,-000 stavbinskih delavcev. Zdaj je upati, da s« ohrani mir. Lowe0, Mm Walter Novak, tekstilni delavec, je umrl vsled poškodb, ko mu Je zobčae-to kolesje skoraj odtrgalo nje-govo roko od telesa. Smrtno ponesrečeni dela vee zapušča vdo* vo in tri otroke. \ Nepr Tefk, N. Y. — Stare fev-dalns tradicije gospodarjevega gradiča na bobnu so še dobre sa predsednfes tekstilnih družb v Covingtonu, Va. Ampak nov čas prinaša tattU med prave gospodarje novega duha. Seliti eo ae pričeli v rezidenčni del mesta, dve milji proč od tovarn. Ampak delavci morajo še prebivati v vasi, zgrajeni okoli tovarne. | Provldaaes, R. L — V kasnil-nicl drŽave Rhode Island so ls-delali 7,700 ducatov, srajc v mi-nolem mesecu za javni trg. Odje-malka teh srajc Je Robert Zeh-man kompanlja v New Yorku. Država Je prejela za izdelavo vsake srajce 20 centov, ker daje kaznjencem prosto stanovanje In hrano. Boaton, Mass. -. Delavci, ki delajo po parkih eunaj Bostona, ao se obrnili na Matropoli-tansld odbor zs parke in so vprašali za petdeset centov povišanja mezde na dan, teke da bo njih mezda snaŠala pet dolarjev na dan. DrŠavna konvencija občinskih uslužbencev, Id prične zborovati dns 1. septembra, bo podpirala njih zahtevo. ZADRUŽNI KONGRES SE BO OBDR2AVAL V W A UK E • GANU. Na kongres ee povaMJsae zadruge la delevake strokovne er-ganlaarljs. 10. — Kooperativna liga Združenih drŽav bo ob-državala svoj šesti kongres v VVsuksganu. Kongres prične dne 2». oktobra. Na zborovanje so povabljene vss delavske strokov, ne organizacije in vss pridružene in nepridružene zadruge. GfAke voHtve. Au»ns, 22. avg. — Grški pre-odredbe ssjmijer Venlselos In vodje llbs-morsjo vse ženske rsin« republiksnske stranka, Js do JO, leU odrezstl lsse. Katera izvojevsl zadnjo soboto naj večne stori tega, mora plačati "da- (j0 zmage v zgodovini grške de-vek propelosti." Moški, kl še *)«. Njegov, stranka Je dobila nosijo kite. morajo tudi plačati 224 mandatov izmed 260. Mo-v i tok davek. Stiskanje ženaklh nsrhisU Imajo 20. Kaafadaristo. nog Je tudi prepovedano pod vi- va grupa štiri ie Pangalosovs »oko denarno kaznijo. grupa Iva mandata. Široko razpletena zarota obloiaaa nMhttke snsa Policija poroča, da Je imal biti umorjen tudi predsednik Cal-ka. Številne nove aretacije. Mežice Clty. 28. avg—Polic, načelništvo, ki preiskuje zadevo atentata na Obregona, je včera objavilo 6000-besedno poročilo o novih odkritjih klerikalnih sa rot, kl segajo več mesecev nasaj in v sredi vseh teh intrig in mo-rilnih naklepov je samostansks predstojnica Maria Concepcion Acebedo de la Lata kakor pajk sredi pajčevine, ki prede mreže na vse strani. Is poročila ja raa vidno, da js nuna s Svojo orga-nizacijo aranžirala umor Obre gona in Callsaa Is v aprilu t, I. Istočasno s objavo poročila jf bilo aretiranih nadaljnth dva niško gibanje. Poročilo se v glavnem glasi, da je po mnogih sestankih pod vodstvom nune Concepcion bilo končno aranžirano dne 18, aprila t. 1., da morata predsednik Callea in tedaj kandidat ta pri hodnjega predsednika Obregon biti umorjena nekaj dni kasnajr v mestu C«layu, kjer sta ss ude* ležila neke veselice. Maria 81a na Manzano, mlada ženska lep« sunanjoatl,* je bila Izbrana, ds se udelell dotične veselice kot plesalka, skula priti v plas s o-bema možema in ju med plesom piči s v strupu namočeno iglo. Z žensko vred so bili poslani tudi moški sarotnlki, eden teh odlični inženir, ki so bili oborošent s avtomatiki s namsnom, da u» strele Obregona In Callsaa, ako se šenskl ne posreči priti v doti-ko s njima. ae Je ustrašila svojega posla ni hotela plesati in molki ti niso mogli isvršiti umora. Nato Je bilo sklenjeno, da moški ras-strele most, čes katerega s« bosta Callea in Obregon peljala v glavno mesto. Tudi v tem slu Čaju niao rasni posredovalci isvršil! svoj« nalog« ln moŠa sta ostala pri življenju. Poročilo nadaljuje, da potem so zarotniki stavili svoj« sadnjs upanje v bombo. Četverica — Elogio Gonsales, Manuei Trejo, Jorge Velardo in omenjeni inl«-nir Eduardo Colata — so naredili v«čj« ŠUvflo bomb. Prvi korak nune Concepcion Je bil, da ss postavi bomba v kongresni zbornici v maju ln druga bomba v glavnem stanu Obragonov« strank« n«kaj dni kasneje; ob« nists dosegli cilja, k«r s« nista pravočasno raz počili, Tedaj Je prišel risar Jos« ds Leon Torel na pozomiee. Toral ho Js najprvo seznanil'e enim izmšd najaktivnejših zavetnikov po imonu Caatro Balda, ki ga J« predstavil nuni Concepcion in drugim konspiratorjem, nakar J« bil dn«vni gost nun«. ft«le z njegovo pomočjo ss je kleriksl-nim zarotnikom posreMlo ubiti Obregona, toda Callesa šs niso dobili. ■V«! zarotniki ao mladi m<'*j« tn člani katoliške obrambne organizacije. Tri balkanske krize raz-barjajo zipadno Evropo Bolgarski vojni mlniater zapleten v macedonake politične umore. — Anglija in Francija posvarili Albanijo, naj bo previdna glede svojega padca nasaj v monarhijo. — V Jugoslaviji ie vedno kipi. Hrvatje poslali pro-- testno delegacijo v Berlin. Sofija. Bolgarska, 22. avg, • | Vojni minister Ivan Volkov j« uiočl podal ostavko, potem ko je lunanjl minister Burov zahteval, da mora Volkov takoj izstopiti is vlad«. Burov j« dobil iokase, da j« Volkov v tajni s voli s maccdonskimi komitali. Obtožba se tudi glasi, da j« vojni minister Volkov direktno ss- Mll ., pleten v umor generala Aleksan- najst oseb, pet molkih in s«d«ml drA Prou^orova, snaga izmad žensk, ki so zaplstene V voditeljev macedonske komiU- Ike organizacij«. Af«ra J« povzročila vollko scnsacUo. Ker trna Volkov mnogo priatašov v sobranju (sbomlci), j« kabinetna krlsa n«lsogibna. Londea» 82. avg. Poročila Is AlbanlJ«, da s« nam«rava predsednik Ahmed Zogu pro-klamlratl kraljem 86. avgusta, so issvala akcijo v zunanjima uradoma Anglije ln Francije. Obe vladi sta poslali v Tirano in Rim svarilo, da ničeaar se n« sms storiti, kar bi Issvalo novo krizo s Jugoslavijo ln drugimi sossdnjiml deželami, Kakor poročajo, sta Anglija In Brazilija oposorlll albanskega diktatorja, da njegova nam«ra nazvati s« "kralja vssh Albancev" lahko provoclra kriao, kajti v Jugoslaviji in na Gršk«m ie precej albanskih prebivalcev, , kl ne morejo biti njagovl pod« tudi V r«snlci pa svarilo v«lja Mussolini ju. kl J« naredil is Ah-meda Zoguja svojs orodje in nameravan povratek AlbanlJ« v monarhijo J« vsekakor njsgovo delo. Znano J«, da italijanski poslanik v Tirani vodi vs« sada-v« Albanija, Berlin, 22. av*. — ls Tiran« poročajo, da hočejo Albanci spNMnonltl svojo rspubllko GOZDNI POŽAR POD TROLO. KON- Ogrožal Je dvoje Bernardine. Cel — Silen gosdni požar bliso prelaza Cajon je ogrožal upepaliti dvoj« mest, Gish in DeU. Sedem sto ljudi Je delalo naporno, da Je obkolilo poier in ga tako uatavllo, da se ni mogel širiti dsljs. Gozdni uradniki izjavljajo, da js nevaraoat minila, ako silen veter znova ne raz-piha ognja In ga spremeni v poter. Boj proti požaru je trajal tri dni, preden se Je gaelkem po- kra IJ a, kl si hI nadsl lm« Skan-d«rb«rg UI. Zogu pa nI «dinl, ki bl bil rad albanski kralj. Oglasil s« J« kn«z Wilh«lm Wl«ld, kl j« vladal Albanijo še«t mes«c«v v letu I0U in prsvl, da alban-ski tron spada njsmu. Dunaj, 22. avg. — Iz Zagrsba poročajo, da J« hrvatska kmet-ska stranka odklonita avoj« za-stopstvo v delegaciji Jugoslovanske skupščin«, ki gre na sbo-rovsnjs /mterparlamentarna u-nljs v Berilnu. Namesto tega so llrvatj« poslali v Berlin dva lastna Vlagata, kl Imata nalogo povedati sborovalcem, da skupščinska delegacija ne predstav-tja parlamenta Srbov, Hrvatov In Slov«nc«v. Eden hrvatskih dskgatov J« bil ranj«n v skupščini dn« 20. junija, ko J« vladni poslance ubil dva Radiča in Be-»artčke, in š« nosi kroglo v svojem telesu, Vodstvo hrvatska kmetske ■trsnk« J« tudi poslslo telegram predsedniku iotsrparlamentame unijs, v katerem Je pojasnilo, zakaj Hrvatje niso zastopani v delegaciji Jugoslovsnske zbornice., Telsgrsm s« glasiš "Ml pošiljamo v Berlin dva delegata, katera ss ns udeležita kot Člank skupščin«, peč pe po-kažeta Javnemu mnenju vsega sveta, da delegacija Is Belgrade prihaja Iz okrnjenega perlemen-ta, kl ns predstavlja vse Jugoslavije." Brzojavko sta. podpisala dr. Maček ln dr. Kmjevlč. Voditelj! hrvatske demokratske stranke niso podpiaell telegrama In Is irečilo obkoliti požer. Tskega gozdnega požara menda nI bfloj vsega sa sklepa, da Svetocar Pri-v Kaliforniji že zadnjih deagl Mčevtf aa saatopa stališča, da let. Uničenih js več ko 12,000 so vsi Srbi odgovorni se slečln 1 skrov lepegs gozde. enega ssmegs človeka. Fašisti m rori«J«jo Iz Ktlloicoraia pakta lltoio o hlnavatvu Amurlk.. Aa-|ttft> ta Franci J«, MuraoHnl J^ P® ^ jjoo^EJ^SIC \I podpis« Rim, 82. avg. — Fašistični listi so isllll golldo strupene kritik« na Kalloggov protlvojnl pakt, medtem pa Je-Mussolini zadnjo uro pooblastil svoj«ga poalanlka v Parizu, da podpile pakt v Imenu Italije. Vs« Italijansko čaaopisj« ee norčuj« is pogodb«, kl jo navaja kot l«p vzgled "amariško blaznosti." Najglasnejši J« rimski "II Tsv«r«,H kl ped naslovom* "Velika hinavščlna" piše; "O hinavščlna, koUko norosti bo š« Izvršenih v tvojem Imenu T", nato pa nadaljuje, da Je pred ameriškim senatom program gradnje 16 novih krilark, Nemčija gradi nove bojna ladje, r Anglija kontrolira morja in Francija Ima največjo armade na sv«tu. Saaje svllarskib a si ss IJI Peteraburg, Va. «*» Dvesto lUh organiziranih delaVcev pri 20th pentury TsjctHes kompaniji se je po šeetdnevnl Stavki vrnilo as delo. Bili so poralenl. "Zdi se, da so unije na naa pozabile," Je rekel Robert Mayers, vodja stavke porofevalcu Fsds-rallz I ranega tlaka. "Vee Je bilo v P"** nam, unije nismo imeli, monarhijo In" kronati Žoguja za Lokalno časopisje Je pe lagalo a nas ali pa nI Informiralo pu-bilke." Po kratkem molku Je nadaljeval: "Vprašal asm poročevalca lokalnega tiska, sakaj nI boljs obveščal Javnosti o stavki? Odgovoril mi Je, da trgovska gbor-nka ne mara pubUeltete o stavkah, ker bl take veetl mogoče odgnale industrljee od tukaj."-Stavka Je naatala vsled m«nd-nsgs spora. Proti koncu m«ee«a maja so bile mecde od SS do 80 centov na uro. Vodatvo tovarne Je obljubilo, da uvede kmalu stara mesde, Supsrintendent J. H. Caldwsll ni držal sveje besede. Posledlcs tega Je bila nepričakovana stavka. Zastavkal! so de« Uvel, ki niso bil! še nikdar v nobeni stsvki. Zdaj delajo sopet pri starih strojih in po možganih jim reji misel, kaj bl bilo, ako bl bil! organizirani v deiav-ski strokovni orgaaisaciji. POD- k ŽELEZNIŠKI MAGNAT PIRA HMITHA. Organiziral Pkllsdeftpkla. Pa. — Samuel Raa, bivši predaednlk Pennsjrl-vanaka teleznlc«, J« organiziral neodvisen odbor sa podporo Smlthovs predsedniške kandidatura. Industrijski magnatje se letos dal« gled« polltičnoga pre-pričanja. .Letos so počepi jeni. In to Je sumljivo. Dušni peetlr vetfja tatov. Vlncennea, Ind. — Ruah Moo-re, bivši pridigar In pastor v tukajšnji cerkveni obšial. Je bil U teden razkrinkan kot vodja ta-tlaake gange. ki Je isvriils O-krog 40 vleaiev v zadnjih mesecih. Moore J« v zaporu. i m * PROSVETA JU. clailo Mumsnm kaboph^ roproMci /umori |Mi»' SLOVENKI K NABODNI PODPORNI JEDNOTI - Msrotetes: ZodiojoM drimr. (hm Chteafs) ae Iste. SMS M pil lotos Chkoco ia Cte.ro $1M m loto, ».71 m pol lote. la m teioi "prostbta" »o. LewSalo Ato—o. Cteoof% -the enlightenment Om*W t*o g__1 _ _ iMMf. Adrortiiinf rotoo M itbocHption: Oniud State« (ozcopt Cbicsfo) ud Csaošo HJO p« P^KcSmI 91JO. Mš tein oouattloo 99J0 por »ar MKMBER OP THE rlDft.lATED katoliška hierarhija se prepira sama med seboj glede dogodkov v mehiki. Zdajšnje delo rimske katoliške hierarhije ima namen umazali značaj sedanjega mehiškega predsednika Plutar-cho E. Callesa, ako ae vest iz Rima sodi po drugi vesti , mehiške katoliške hierarhije, ki je istega dne zigle-dala beli dan v ameriških dnevnikih. Brzojavka z dne 7. avgusta iz Rima, ki je posneta po članku dnevniki "Os-servatore Romano/' napoluradnega vatikanskega glasila, obtožuje, da je Cilles izdelal načrt za umor izvoljenega predsednika Obregona, ali pi ena izmed orginiždcij, ki so imele tesne stike z njim. Nuna in mati Concepcion, je pi popolnoma absolvirana, da je vplivala na morilca To-rila, da je izvriil zločin. ' * Mehiški škofje seveda niso vedeli, kaj je pisal nipol-uradni vatikanski list, kajti rivno isti listi so priobčili izjavo katoliškega škofa Miguel de la Mori, ki je bili objavljena v glavnem mestu Mehike. Izjavi privi, di je resnici po evidenci, di je ubijilec mlad katoličan, globoko ziinišljen v verske teorije in ziradi tega se zdi, di je več iH manj zipletena v stvar versko (miti Concepcion). Ni to sledi izjivi, ki mj se razširi po vsem svetu kot svirilo, kiko se rszvije človeški misel in kikšnih činov je človek zmošen, ako njegove možgine objame duh fini* titmi. Ali ni zničilno, da so oni, ki so zikrivili smrt generali Obregona, globokega katoliškega prepričinji in navdušenja? Dokazano je, da so v ifero zapleteni revni in nivdušeni katoličani, kiterih navdušenje je bilo tiko veliko, di je povzročilo smrt prominentne politične osebe, Id so jo smitrali sovražno njih ideilom. Izjava škofi de li Mora pravi dilje, di je Toril človek otožen in podvržen sugestijam. Glede mitere Concepcion pi reče izjivi: Jivno je znino, di njeni možgani niso normilni in v njeni družini se je večkrat pojivili blaznost4 Izjivi mehiške hierarhije je jisni, le nerazumljivo je, zakaj je nuni Concepcion zavzemili mesto prednice, disiravno njeni možgani niso bili normilni, ker je simo-stinski prednici lihko vplivali ni možgine drugih, ki so bili še bolj lihki kot njeni. t Iz tegi sledi logično, da je poluridnp vatikanškb gli-ailo pililo nekij, kar se ne da dokiziti, kajti izjivi me-hiškegi škofi, ki govori v imenu mehiške kitoliške hierarhije, pripoveduje popolnom* nekij drugegi in sicer to, di je bil Toral verski finatjk in podvržen sugastijim, nunska prednici je pi bili žena nenormilnih možganov. Prosveti je naglasila še preden je bili objivljem izjivi mehiškega katoliškega škofi, da je dejanje izvršil finitik, ki je mislil, di izvrši bogu dopidljivo dejanje. Zdij je to potrjeno. Morilec rea ne spada po izjavi mehiškegi škofi drugim kot v norišnico, s njim vred pi tudi duševno nenor* milni aimostmaka prednica, da ne vpliva zopet na kite-rega drugega, da izvrši še večji zločin. Resnici je, di v človeku spe iistnosti vseh njegovih prednikov, dokler rod ne isumrje. Ene Iistnosti so bolj razvite, druge pi minj. Odvisno je.pi od razmer, v kiterih človek odraste in živi, katere lastnoati se razvijejo v abnormalnem človeku: slabe ali dobre? Normalen človek ne ubija, kajti normalen človek je po svojih prednikih podedoval le dobr* Iistnosti. In če prične normalen človek ubijati, tedaj je na umu bolan. Bolni ljudje na umu pa ne epadaj? v jede, na Vešala ali na električni atol, im-pik v zavode, v katerih zdravijo na umu bolne ljudi vešča-ki in Znanstveniki, k( so študirali problem na umu bolnih ljudi. Iz tega sledi, da morajo normalno rojeni ljudje živeti v normalnih in zdravih žlvljenskih razmerah, da oatimjo normalni, nenormilni ljudje se pa morajo oddati tikoj v bolnišnice za nenormalne ljudi, ko se opazi, da so nenormilni, di se vrnejo človeški družbi kot normalni ljudje in ne pa kot bitji, v katerih dremlje krvoločna zver, Iti ae lihko obudi vsak trenotek v njih, ko nastanejo razmere take, da se zbudi zver v njih, ki nato mori in ubij* Človeški družba kot celoti je nenormalna, v nji so nenormiine razmere in v takih razmerah nenormalni ljudje. Žito se pojivljajo tudi nenormalni čini, Id se gabijo normalnemu človeku in se s studom obrači od njih. Dr. P. ei za iihlro pohHooejj že od nekdaj Je mlademu človeku največja težava, kako naj u|*re pravo pot v življenje. Od pravilne izbire zavisi sreča in ifeereča posameznika, celih rodbin in — naposled — celega na- 2Tr na i POSA izbi Mer prejšnjih časih, je mnogo vaš-njejše sedaj, ko je evropsko go- risrstvo postalo zelo šibko in se je poostril konkurenčni Moj ne samo med državami, marveč tudi med stanovi in po-edinci. Nihče ni odveč, vsakdo mora stopiti na tisto mesto, kjer je potreben in ki gs lahko jfc> svojih duševnih ln telesnih zmožnostih izpopolni. Pri nas sta se pečate s tem vprašanjem mladinski in občinski svet v Mariboru. Ugotovila sts, da bi bila taka posvetovalnica v naših razmerah nujno potrebna, da pa bi se dala pri težijo organizirati tako, da i res ustrezala svojemu name-u in potrebam. Znano je, da vetovtafce dunajske mestne občine štejejo med najboljše organizirane, zato sem se peljal na Dunaj in dobil dovoljenje. da sem si bgledal vso napravo in smel prisostvovati celotnemu poslovanju. Vodja u-rada, mag. nadsvetnlk dr. Pam-perl, kakor vsi drugi, so mi Šli nepričakovano prijazno na roko in mi radevolje razložili celotno postopanje. Dunajska posvetovalnica za iro poklicev je bHa ustanov-ena leta 1922. Formalno je prav za prav skupna naprava mestne občine in Delavske zbornice. Ker sta obe korporacij! v rokah iste politične stranke, nameravajo v bodoče pritegniti v upravo še gretnij trgovcev in induetrijcev ter razne obrtne zadruge, tako da bodo lahko vsi smatrali posvetovalnico za svojo institucijo in je ne bodo gledali s nezaupanjem. Uradni prostori so v VU. o-krsju Herman ngssse 28. Na širokem prostranem hodniku sem opazil vse polno mladine v spremstvu mater in očetov; saj so se pravkar šole končale in v rodbinah je nastalo vprašanje: Kam sedsj z dekletom, kam z dečkom ? Malokatera rodbina je tako srečna, da je mogla že aama najti pravo mesto za sina ali hčerko. Pa tudi v tem primeru se pridejo prepričat, ali je dečko res telesno sposoben za težko delo v delavnici, ali je deklica dovolj spretna sa fino delo pri vezenju? Nikogar ne kličejo, nihče ni primoran priti po svet, vendar pa se jih kar tre po vseh prostorih. Pravijo, da ni tako samo ob koncu šolskega leta; opravka je dovolj tudi med letom. Tudi na Dunaju izstopijo otroci iz šole s tistim dnem. ko dovitena 14. žlvljenako teto, ne čakajo torej konca šolskega Prihajajo pa tudi drugi: Taki, ki so spoznali, da morajo menjati poklic, taki, ki bi hoteli kako stroko, pa si ne znajo pomagati, ker nibiajo dovolj predizobraabe, razni reduciran-d..., skratka, kdorkoli išče nove poti v življenje, vsak najde vrata v posvetovalnico. In čakajo z mirno sbranoetjo. ki je primerna odločilnemu trenutku. . Slišal sem mater, ki je vstopila in govorite sinu: "Sedaj se odloča tvoja usoda !H Zo v prijavnem oddelku so potekali poročilo, ki ga je izdate izstopajočemu učencu šote. Tu so zabeležena opisovanja učiteljev in šolakega zdravnika, ki pregleduje — to bodi omenjeno mimogrede — vsak teden šolsko mladino. Izkaz šolskega zdravnika pa tu ne zadošča, kajti le-ta je preeojal učenca s šolsko-adrav-stvenegn k tališča; sedaj ga mo-ra preiskati zdravnik s poklicne, ga staltščs. da ga določi sa težje ali lažje telesno delo. sa delo na zraku ali v delavnici, da mu preizkusi vid. sluh. preišče srte, pUuča... Raagovarja se z njim. v dogovorjenih znakih, da mlad človek ne prestraši nevarne srčne hibe ali akutne tuberkuloze. Sedaj šefe pride pred poeve-tovalca. Najprej pač pove svoje želje, kaj bi hotel postati, dolini jfti s svoje strani še oče ali mati. Kam pač hoče večina mladih dečkov? Ko bi bUo mogoče k avtomobilu ali aeroplanu Ce je bilo to važno že v & že ne prav blizu, pa vsaj od daleč; mehanik, pa ne navadni mehanik, takole umetni ali fini mehanik. Dsfck sicer ne ve, kakšna je rszl&a med umetnim in navadnim mehanikom, a ugaja mu naslov... (Posvetovalec mi pravi, da bi se do malega vsi odločili za krojače in čevljarje, če bi bilo tr^ba za avtomobfliste in pilote posebnih krojačev in Čevljarjev.) Posvetovalec razloži vsakemu posebej težave »oklic*, presodi po ugptov^vah telesno in duševno sposobnost za zaže-ljen poklic in mu končno nakaže celo še mesto pri kakem mojstru "ali v kaki delavnici. Vse ima zbrano na svoji mizi, zakaj mojstri in industrije same prijavljajo prosta mesta; poteg tega so še na razpolaga izkazi posredovalnic za delo. Čudovito malo obrti poznajo dunajski o-troci! Saj pa tudi ne vidijo dete v zakonitnih ulicah, v skritih predmestnih delavnicah, ko so sredi prometa večinoma le bogate in razkošne trgovine. Izmed 8112 dedkov v lanskem letu jih je želelo 7476 v trgovino in obrt, 1012 je bilo neodločenih, 186 se je prišlo informirat o nadaljnjem šolanju, 80 jih je želelo rasnih informacij, 9 jih je prosilo za podporo, da gredo na oddih, preden vstopijo v delo. V* prvi vrsti so dečki želeli, da bi postali mehaniki (978), nato brivci (MO), tngovski u-čenci (806), natakarji (610), elektrotehniki (488), tako da bi se torej polovica vseh otrok o-klenila šestih poklicev. Ze iz tega se vidi, kako jih je treba opozsrjati na druge prav tako potrebne in enako ugodne poklice, ki pa jih mladina in često celo starši ne poznajo, ko sUijo svojo doraščajočo deco v stroke, kjer samo večajo število brezposelnih. Najtežje je s, .tistimi, ki pridejo in si nič ne šelfjot pridejo kakor pred sodišče, da slišijo obsodbo ln spet izginejo, — pa tistimi, ki k vsema pritrdijo, ki niso nikjer s srcem, ki jim je vse vseeno, tisti, ki bodo polo-vičarji vse življenje, ki bodo delali povsod z nevoljo, pa naj postane j o krojači, natakarji, urar-ji ali čevljarji... / Deklice Cele najčešče, da bi postale šivilje ali modiatke, medtem ko je povpraševanje za učenkami v umetnem vezenju in izdeovanju umetnih cvetlic. Voditeljica ga. 011y Schwarz vrši svojo nalogo kot prava u-metnica, posluša, razlaga in materinski svetuje, kaj je bolje in kaj primerneje. Zbrala al je celo vrsto raznih modelov, napravila serijo slik, da Jih ima pri roki tako pri posameznih priliksh kakor pri svojih pogostih predavanjih na učiteljskih zborovanjih ln roditeljskih večerih ... Znano je, da jo kličejo kot posebno strokovnjakinjo na tem polju pogosto mesta v Nem čijl, da pomaga s svojimi ns svati. Kadar pa gre ta poklice, ki zahtevajo posebno inteligenco sli spretnost, takrat pridejo deč ki in deklice še k posebni psih o-tehnični preizkušnji. Strokovnjak na tem polju dr. Ichheiser jim daje zamotane naloge, ki jih morajo v določenem času izvršiti; po tek nalogah in po ustmanih odgovorih jim določi podpovprečno. povprečno sli nadpovprečno < vzpoaobljenost Bil je Uko prijasen, da mi je Izročil serijo takih nalog, ki jih je izdal Centralni Institut ta vzgojo in pouk v Berlinu. Plgdonoano institucijo je obi skalo oa novo v lanskem letu 8178 dečkov in 1107 deklic, skute tiuli uu.1 .P*j H*** otrok, posvetovala pe ^ -a* * • IM4t dečki «»»in l«0o7 tum dosUkrmt H^aml. *»!# ^ • tum, dostikrat ga napiše -no'^ ^ pjfcl 1UJ p^ rov na dan. prijavlj 3286 prostih mest za 2097 za deklice; ~ in našli torej učencem m h mest in poslali na mesta primernih učencev primerih. Učenec, ki ga je pq» ma slala posvetovalnica, je bil res telesno in duševno popolnoma pripraven za delo in poklic. Taka posvetovalnica je potrebna vaem, prav posebno pa velikim mestom, zato jih imajo povsod v Nemčiji, v Avstriji pa v St. Poeltenu, Linzu, Gradcu, Celovcu in Salzburgu. Prvpotrebne bi bile take posvetovalnice tudi pri n*4, da ne bi mladink silila v poklice, ki jim ni dorasla, ali v poklice, kjer ni dela in ne kruha, kjer W postala v nadlego sebi in drugim ter bi-morala ob najboljši volji in z zdravim telesom vendarle nekoč živeti od podpore za brezposelne. ("Z. in S.") VESTI IZ Delavske zadruge Gowanda, N. Y. — Delavske razmere v tukajšnji okolici so takšne, kakršne ljudje hočejo. Dela je dosti, toda grošev se malo dobi. Tisti, ki hočejo napraviti, da bi bile razmere za^ vse prav, pa grošev nimajo r če pa ni grošev, se pa ne more dosti doseči. Toliko se piše v delavskih listih čez te presnete kapitaliate, kako izkoriščajo delavsko maso, kako si delijo dividende, za katere jim ni treba nobenega dela napraviti. Podpiše svoje ime na kupon in dobi ček za vsoto, ki mu pride na njegove delnice, kjer ima svoj denar investiran. Od ene strani je to nepravilno, a od druge pa je pravilno. Nekdo je moral, in nekdo še mora delat, da lahko kdo vleče divi- gemu zaslužek oziroma dividende. Torej, kdor je bolj zvit in bolj obdarjen od narave, tisti pride do grošev v teh dneh. ln ko pride do grošev, jih pa tudi mora čuvati. Zato pa tisti, ki i-majo denar na razpolago, ga ne pustijo na banki vloženega na nizke obresti; vložijo ga v različna podjetja; če izgubijo v enem podjetju, pa pri drugih dobijo. Vrhtega so bolj složni kot delavci. Delavci imamo tudi priložnost ustanavljati in lastovati različna podjetja, kakor naši izkoriščevalci, kapitalisti.- Zakaj tega ne napravime? Delavcev je 76% več kot kapitalistov. Ce bi se delavstvo združilo in ustanavljalo zadružna podjetja, bi v doglednem času mnogo 'pridobili. - Ako Be delavstvo hoče otresti izkoriŠčevanja, je edina pot, da se organizira vsepovsod v zadrugah in odvzame kapitalistom business. Ce enkrat spodleti, pa mora znova začeti na drugačen OPAZOVANJA Krvava dejstva. S krosanktna, sveta ignoran-ca < Irja svoje žrtve nepretrgo- Aed nekaj meeeci je bil čikaš-ki zdravnik obsojen na smrt, ker je s »plodno operacijo umo- ril mlado dekle — z^ročepko di- tfSfji, ki pomagajo proti dobre- jaka na "katoliški univerzi Loyo-la, ki je deklico sam peljal k zdravniku, da ji odpravi otroka. .Kriminalne operacije pa s tem niso prenehale, dasi je državni pravdnik v omenjenem slučaju dejal, da "smrtna obsodba vsadi sveti strah v srca brezvestnih zdravnikom." Dan za dnevom prihajajo poročila o novih žrtvah. Najnovejša žrtev je mlado slovensko dekle v La Sallu, 111. Zgodbu je ista, samo imena so 4rugačnk: stroga katoliška vzgoja, nevednost, strah, • bafrica in zdravnik, operacija, smrt dekleta. . . Maščevalna justica pade vselej po zdravniku v takem slučaju. Nihče ne pomisli, da ljudje sami ustvarjajo take zdravnike; sborčni zdravniki bodo toliko Časa, dokler jih bodo ljudje zahtevali glede teh poslov. Na prav tak način suhaški fanatiki pobijajo alkoholizem in — ustvarjajo butlegarje. - Aborcija (uničenje zaplodka z operacijo ali na kakršenkoli način) je protipostavna, prepovedana — ampak p} zakonu, slo- nečem na verski morali, ljudje ne smejo izvedeti, kako se lahko izognejo aborcijam, ne smejo vedeti, kako bi si sami lahko magali a kontraceptivnimi sredstvi ali vsaj s 'common sensoni.' Zato so tukaj zdravniški butle- mu plačilu. Smrtni slučaji v»led aborcije silijo zdravniške butlegarje, da postajajo previdnejši. Njihove operacije so bolj in bolj uspešnejše in nekateri so že pravi mojstri v tem poslu. Ako je res, da je dr. Moran, prizadeti tec-salski zdravnik, izvršil 75 splod-nih operacij in med temi je bila le omepjena Slovenka tako nesrečna, da je umrla, je to že visoka stopnja sposobnosti. Taka izkušenost povečuje zaupanje v medicinske butlegarje. Tako idijotski zakoni, temelječi na idijotakih moralnih tradicijah, tirajo dekleta in žene v roke abortistov in čestokrat v smrt; ustvarili so zelo dobička-nosno industrijo zakotnih operacij v zakotnih bolnišnicah. Postavno dovoljenje kontra-ceptiv in informacij o porodni kontroli sploh bi reduciralo a-borcije na minimum in zdravniki - abortisti bi morali špeciaii-zirati v Čem drugem ali pa iti grabne kopat. Toda — nak! Bolje je indirektno ubijati ljudi kakor ubiti sakrosanktno, sveto zarukanost! gim bi se prodajali življenske potrebščine cenejše itd. Na ta način bi izkoriščanje odpadlo in dividende bi si delavci med seboj razdelili. Torej delavci, združimo se v zadružnih podjetjih. Ako se združi sto tisoč delavcev in vsak prispeva in investira en dolar dende. Ljudje dajejo eden driK na mesec v zadružnem podjet ju, bi bila ideja izvedljiva. To bi se lahko zgodilo, ne da bi kateri občutil pomanjkanje zaradi enega dolarja. Ce bi pa slučajno kateri dolarje, ki jih je investiral, potreboval, tedaj bi se mu vrnili z obrestmi vred. M. Krainz. " n O delu in drugem. Girard, O. — Vedno zasledujem časopise in vidim sem pa tam kakšen dopis, a iz Girarda pride le malokateri. Kar nas je Slovencev smo skoraj vsi vpo-sleni v strojarni, ki obratuje s polno paro. Po drugih tovarnah se pa bolj slabo dela. Tu gradijo velik most ia je že skoro dovršen. Na DelavskH praznik bo slavnostna otvoritev. Slovence so že povabili. Menda radi tega, ker imajo lepe zastave in svojo Mladinsko godbo. Samostojno društvo je dne 1. avgusta sklenilo, da se priredi veselica, vinska trgatev, dne 20. oktobra. Ker bo to prva veselica, se nam obeta velika udeležba. V imenu društ- način. Moliti, tarnati, zabavlja- va vabim rojake v naselbini in ti, fitrajkati ne pomaga nič. Izvolitev kakšnega kandidata, ki bi rešil delavstvo izkoriščanja, je prazna stvar in spada v staro šaro, Zadružne organlsacije in medsebojna pomoč bodo dale delavstvu priliko do neodvisnosti in odvzele business kspita-listom postavnim potom in dividende bodo prenehale. Delavstvo v splošnem ima pogum ln voljo investirati svoj denar v zadružna podjetja, čeprav je že bilo včasih potegnjeno in so bile storjene napake. Toda to je treba pozabiti in znova začeti. Postaviti je treba druge voditelje, bolj pogumne, bolj poštene, delavne in zmoš-ne. Zadruge imajo težak boj za obstanek in veliko jih je moralo prenehsti zaradi slabega vodstva. Zadružna podjetja so jako dobra sredstva, s pomočjo katerih bi ae dalo otreeti izkoriščanja. Umeatno in priporočljivo bi bHo, kjer ao naselbine, katere štejejo več kakor 26 slovenskih družin, ia ae združijo in ustanavljajo zadružne trgovine, v katerih bi bUi lahko dva ali trije rojaki »apoaljeni. Ko enkrat trgovina uspeva, in še kaj denarja preostaja. se nabavijo zemljišča zs okolici, da se veselice udeleže. Godba bo tudi nekaj izrednega, kakor se sliši. Pretočeni teden nas je obiskal John Maderjan iz Kenoshe, Wis., s sinom in hčerami. Pogovarjala sva se, kako je bilo pred Šestindvajsetimi leti, ko sva skupaj delala v West Vir-ginijl. Povedal sem mu, da je tam umrl rojak Anton Koren-čan; on je prišel med prvimi to deželo. J. Maderjan je danes lastnik mlekarne, jaz pa sem še vedno navaden delavec. Od tukaj je odšel na obisk F. Preveč s svojo soprogo in mlajšim sinom v novo Vrhniko. Želim mu mnogo zabave in srečnega po-vratka. j V nedeljo smo obiskali rojaka Franka Ržena v Pitteburghu, Ps.. njegovo soprogo in hčerko. G. Ržen nas je lepo sprejel in postregel. Uko da smo bili prav zadovoljni. Lepa hvala! Govorili smo tudi glede Cankarjevega spomenika, toda do zaključka nismo prišli. Obljubil nam je, IZ 300 SLOVENCEV ARETIRA-NIH V ITALIJt. na živinorejo in poljedelstvo. Zopet r®»* * P0*1*1 il Yorka, pra-pri lošnost. da ee u posli večje Ste- v1, ** 1,0 ^»M Slovence vilo delavcev. Sčasoma se poeta- Mparknice se je videlo čez žametno zeleno površje posušenega jezera modra megla, ki je legla ia južno stran gladke planjave, kjer v zimskih mesecih va-ovi tajinstveno jezero. To je dim s pogorišča. Oster ovinek okoli hriba, razgled zapirajo, kulise bujnega Irevja: rob vasi in ie v tem o-frnelo listje, kakor črne iz zem-je štrleče kosti sežgano drevje, rrozna pitoreskna kolonada ste->rovja na popolnoma črnih tleh. Judi ni. Samo žgoči duh po imodu in blatna cesta, desno in evo pa belo kamenje, prav za ?rav apno. Vsa vas velika dogorela apnenica. Je ob potoku nekaj ljudi, a to io dobre duše, ki so prihitele iz )ližnjih vasi, iz Grahovega in Starega trga s košarami iri cu-ami na pomoč. Vas je brez brate. Zgorelo je vse. Na polju je lamo ie oves v žetvi. rž, ječ-len, pšenica, vsa krma'pa je ants v dimu, ki lega tja nad luho jezero. , , • Na koncu, na najvišjem mestu ;asi doli pod novo stavbo šole ta.s ustavi na obeh rokah in po brazu ves v belo zavit mož. To e bil Janez Avsec, gospodarski »ačelnik vasice, ki je nekdaj bi-a in se je imenovala Gornje Je-tero v občini Stari trg, odtfalje-ia od Starega trga uro hoda, od Cerknice dve. Pri njem se je vne-o ob južnem vetru, da je plamen frabil v petih minutah vso vas. Jamo njemu je pogorela hiša, kedenj, hlev, kozolec, drvarnici in čebelnjak, seveda vse po-olno. Včeraj popoldne še ni ve-el, kam se je zatekla njegova eca. našel je samo svojega o-*ta. ki mu je leva roka sežgala ogorišče in ko je J*«dal, da sledi še pet voz. Prišli s<» pa tudi drugi in pred sam župan Krtič iz Sta-^ lr*a. ki je takoj poslal kru-11drugih živil, nadalje Kontno društvo in drugi dobri ludJ? 'z bližnjih vasi, ki so ta-<*lMjali obupane žene in o- *** ^r jih sprejeli v svoje do- ■fce. Kako je ogenj uničil vas, je * Pogumnih mož najbolj očr-• listki, ki so jih dali na- poročevalcu kar po hišnih Menda nobeno poro- * 'n n«j|>ena beseda ne more o-"bolj zgovorno in slikovito mereče, kakor suho na-hišnih številk. Po vr-J H *t 1 je ostala. H. št. 2. 1 *dove Frančiške Logar, je J*>rHa s nkednjem in hlevom I* °*eb brez strehe. 8t. LT? fk'rb«* ^ PosoreU V in hlevom. St. Mavka je pogorela s Ef'!J"rri ^ hlevom in je deset ' strehe. St. 5., edina go-aal. laat Ivana Petriča, li je pogorela a hlevoip, skednjem, kozolcem in velikim svinjakom ter je deset oseb brez strehe, St. 6., Janeza Martinčiča je pogorela hiša s skednjem in hlevom in je sedem oseb brez strehe. St. 7, last Jerneja Krajca, kjer so nastanjeni štirje stražniki finančne kontrole, je pogorela hiša, skedenj in hlev ter je financa brez strehe. St. 8, Helene Komi-larjeve: hiSa je ostaja, pogorela sta pa hlev, kozolec in skedenj in je pet oseb brez strehe. St. 9, laat Terezije Martinčičeve: pogorela sta hiša in hlev ter sta 2 osebi brez strehe. Na št. 10., last Jakoba Grla, je pogorela hiša, dva hleva, skedenj ter je sedem oseb brez strehe. St. 11. ni, ker je po požaru leta 1917, ki je upepelil polovico vasi sploh niso več sezidali. St. 12, Matevžu Mulcu je pogorela hiša s skednjem in hlevom, kašča in kozolec ter je osem oseb (brez strehe. Št. 13. Jerneju Skrbcu. p. d. Urbanovim, je pogorela hiša, hlev, skedenj in drvarnicu, ter je osem oseb brez strehe. Na št. 14. Jerneja Skrbca, p. d. Poladinovih, je pogorela hiša s hlevom in kozolcem ter je osem oeeb brez strehe. St. 15. Andreju Jknežiču je pogorela hiša, hlev in skedenj ter je tudi osem oseb brez strehe. Na št. 16, pri Janezu Komidarju pa ni gorelo in je hiša ostala. St. 17. Neži Krajec je hiša ostala, a je vae ožgano, oprava je zgorela in pogorel je tudi skedenj in hlev ter je sedem oseb brez strehe. St. 18, last Marije Ponikvar. Žena je vdova in je pokopala svojega moža Jakoba v soboto, dan poprej! Ker je ni bilo doma, ji je zgorel tudi ves denar s hišo, hlevom in skednjem. Ker nima o-trok, je ostala sama brez doma in vsega. Na št. 19 je meinarija podružnice, ki je ostala. Zato je pa huje na št. 20 pri Jakobu jjfulcu, ki mu je pogorela hiša, skedenj, hlev in kozolec, da je 11 oseb brez strehe. Ravnotako je na št. 21 pri Janezu Logarju, kjer je pogorela hiša s hlevom ln skednjem ter je šest oseb brez krova. St. 22 ni gorela, ker še ni popravljena po požaru iz leta 1917, lastniki so v Ameriki. — Strašno je prizadeta hiša št. 23, last Janeza Peliča, ki mu je pogorela hiša, skedenj, hlev, kozolec, kašča, 9000 dinarjev in vsa obleka, da so otroci goli. Na Št. 24, kjer je ogenj začel divjati in je ožgal lastnika Janeza Avseca, njegovo mater in očeta, leži v pepelu hiša, dva hleva, kozolec, drvarnica, čebelnjak torej šest poslopij, vsi vozovi — in kakor smo že povedali, Avsec niti še ne ve, kje je njegova družina. Le to je težko ranjenemu možu znano, da je deset glav njegove Živine pod milim nebom in brez premoženja. Najmočnejši posestnik v vasi danes ne ve točno povedati, ali je zavarovap za pet ali šest tisoč dinarjev. In samo njegova škoda presega milijonsko vsoto. . St. 25 last Janeza Trudna je pogorela. Brez strehe sta dve o-sebi, gospodarskih poslopij pa ni imela. St. 26. je ostala. St. 27, last trgovca Janeza Sepca je pogorela z vsemi gospodarskimi poslopji. Ravno je bil pripeljal dva voza blaga, med drugim deset kg čaja, tri vreče kave in precej masti, pa je vse njegove zaloge ostalo le štiri vreče po smodu dišeče in nerabne moke. Zavarovan je bil za najvišjo vsoto v vasi, to je za 7500 dinarjev. Pri njem je stanoval tudi u-pravitelj šole Jote Vončina in je brez strehe pet oseb. Mala kajža, kl nosi št. 28, je ostala, ravno tako tudi št. 29, ki je oddaljena pet minut od vaai. žrtev požara tudi niso bile št. SO. 31, pač pa 82, last Antona Janefl-ča. Pogorela mu je samo hiša. ker drugega ni ter so tri osebe brez strehe. St. 88 in 84 ter no-va šola, ki nosi št. 35 in je danes poleg cerkvice sv. Kocjana zavetišče obupanim materam ln deci, so ostale. . Leta \9V) ao našteli v vas 162 prebivalcev. Rečun je lahek, a bolje je. če ne računamo, ker bi se nam krčilo srce ob misli, ds 24 er pe kaŽasUett. ti je proti Ljubljani. Mislijo na poslance, ki ao jih a takim navdušenjem volili v oblastni odbor, pa zaman. O vzroku po£ai% ne ve nikdo kaj tehtnega povedati. Visoke kopice žita, ki se tišče ob vasi, kamor ne doseže jezero, so vzrok katastrofe. Ali od cigarete aiij zaradi neprevidnosti otrok je zagorela ena, južni veter je vrgel plamen proti Avsecovi hiši in v petih 'minutah je gorela vas in ogenj jo je v dveh urah uničil. Na pomoč ao takoj prihitela gasilna društva iz 2irovnice, Cerknice, Dolenje vasi, Starega trga, Rakeka, Loža, Grahovega, Dol. Jezera in vse preplašeno prebivalstvo is bližnjih vasi. Pomoč je bila pri gašenju zaman. Vode v vasi ni. Mali vodnjak pri Šoli je bil takoj prazen in gasilci so bili prisiljeni zvezatl cevi in jih napeljati do 500 metrov oddaljenega potoka Malenščka. Ds je bilo mogoče dovesti vodo n* tako daljavo, da so morali na tej-razdalji postaviti tri brizgalne. 2e velik uspeh nadčloveške požrtvovalnosti gasilcev in domačinov pri reševanju je ta, da ni bilo smrtnih žrtev. Težko ranjena je edipo 17 letna Rezika Mavko, ki je tako opečena, da ac jo prepeljali v bolnišnico. Re vica je nesla obleko iz hiše, k) se je pri tem vnela, od rešene obleke pa se je potem vnela tudi njena obleka. Rezika je tekla kakor živa baklja med gorečimi hišami. Ker ni bilo še rešilnega avtomobila, je v bolnico niso mogli prepeljati. Razen vseh poljskih pridelkov in mrve j« zgorela tudi vsa perutnina tei večina prašičev, ki jih je bilo pri vsaki hiši nekaj, tako aamo Janezu Avaecu trinajst prašičev, Mavku svinja, ki je v smrtnih bolečinah povrgla 11 pujskov, Janežiču so pogoreli štirje itd. K sreči je bila goveja živi-na ob požaru na paši in je. zgorelo le eno tele. Strašno je po slušati mukanje preplašene živine pod vasico, ki čaka, kdaj jc pripeljejo v hleve, ki jih ni več in tudi krme ni več. Škodo cenijo domačini na okroglih deset milijonov dinarjev. Številka pa pri taki katastrofi, kjer je uničeno prav vse, ne pomeni prav nič. Kako si bodo ti ljudje opomogli, leži samo v upanju, ds jim pomagajo drugi. V Grahovem Kolo ju gos lov. sester pečt kruh za gladne brezdomce. . . Naj alede vai dobrosrčni! Ksr je ostalo prebivalcev v vasi, prenočujejo v novi šoli in v cerkvi sv. Kocjana. Pod korom doji žena svoje dete. Ob oltarjih so ostanki njihove imovine: posteljnina, lonci, ožgane omare, skrinje, čebri, napol podrti otroški vozički, ure so obstale kakor ob smrti — vasi. Ko jO naš fotograf odštel sekunde za ekspo-niraniranje, so žene glasno za-plakale. . . Grozoten mizereret Nad vasico letajo čebele, ki so brale med, in danes se zdi, kakor bl donašale vosek za avečo ob mrtvaškem odru vaai, ki bo izgubila ime, če ne bo pomoči vse države in vsega naroda. Proetovoljcn poet v ječi. Sicer ni v nobeni ječi posebno prijetno In udobno prebivati, a da bi radi razmer, ki prevladujejo v ječah aretirancl štrajka-li, je bolj redlfo. S štrajkom so pričeli pred nekaj dnevi politični zločinci, ki so bili obdolženi komunizma; teh. kl so pričeli z gladovno stavko je sedem in že pet dni ničesar ne užijejo ter zahtevajo, da v kaznilnico Zabela pri Potarevcu pride inšpektor ministrstva pravde, kateremu hočejo pojasniti, kakšen režim je v tej kaznilnici, da so bili radi tega prisiljeni pričeti s gla-dovanjem. Kakšen bo rezultat te stavke bomo še poročali. Kpidemije pegastega legarje v Hercegovini. Pegasti iegar ae je pričel v vaaeh pkoll Mosta-rs zelo širiti. Nastala je velika opasnost. da se U nevarna epidemija ne prenese ne vse okoli, ške krsje, ker je v kratkem ča-i]su za to boleznijo umrlo že 6 o-Mb. Oblast va so storila že vse potrebne ukrepe, da se širjenje te neusmiljene bolezni Mik"r mogoče prepreči in polagoma po- eničila skoraj aove vas, še polnoma zatre. Nov« poštiina Dne 1. julija je atopil v veljavo zakon o poštarinah, ki ga je sprejel kongres . v minulem zasedanju. Tukaj navajamo epremenjene poštarine (postage rates): Privatne dopisnice ali razglednice (post cards), na katere je bilo poprej potrebno prilepiti znamko za dva centa, se morejo sedaj pošiljati samo za en cent. Za paketno pošto (parcel post) se je poprej plačevalo dva centa za postrežbo (service change). Ta pristojbini j« sedaj odpravljena, zato pa so dodali dva centa pristojbini za prvi funt teže v prvih treh zonah in en cent za- prvi funt v ostalih tonah. Nove pristojbine za paketno poŠto so sledeče: Lokalna zona: 7 centov"zs prvi funt in po en cent za vsak nadaljni funt teže. t . ~~ Prva in druga zonu: 7 centov za prvi funt in po 2 centa za vsak nadaljni. Tretja zona: 8 centov za prvi funt in po 2 centa za vsak nadaljni funt. Četrta zona: 8 centov za prvi funt in po 4 cente za vsak nadaljnji. Peta zona: 9 centov za prvi in po 6 centov za vsak nsdaljni funt. Šesta zona: 10 centov za prvi in po 8 centov za vsak nadaljni funt. Sedma zona: 13 centov za prvi in po 10 centov za vsak nadaljni funt. Osma zona: 13 centov za prvi in po 12 centov za vsak nadaljni funt. Za pakete, ki se nabirajo na podeželskih cestah ( r u r a 1 routes), stane poštarina dva centa manj, kot zgoraj navedeno, ako se imajo dostaviti v prve tri zone, in en cent manj, ako so naslovljeni v ostale sone. Posebna poštarina je določena za knjige, ki jih knjižnice pošiljajo čitateljem. in jih ti vračajo nazaj, ako (take knjige ne Vsebujejo oglasov, razun po-pisa novih knjig. Pristojbina znaša 3 cente za prvi funt teže in po 8 cente za -vsak nadaljni funt, — ako se knjig poši Ijajo kamorkoli v treh prvih zonah ali znotraj mej Iste držsve. Vsaka poštna pošiljate v (razun prvoklasnih, t. j. pisem) bo manipulirana, ln dostavljena z isto hitrostjo kakor redna pisma, ako je na njih prilepljena znamka, "special delivery" od 15 centov za pakete, ki ne vagajo čez 2 funta, 25 centov za pakete od 2 do 10 funtov in 35 centov za pakete čez 10 funtov. Minimalna pristojbina za registracijo (priporočenje) poštne pošiljatve ostane 15 centov poleg redne pristojbine. Odškodnina za izgubljeno pošiljatev ne more presegati $50. Pristojbina za odškodnino od $50 do $100 znaša 20 centov in tako dalje do $1 za odftkodninlno do $1000. Te spremembe so stopile v veljavo dne 1. julija. Početkom 1. avgusta pa je stopila v veljavo znatno znižana pristojbina za zračno pošto (air mali). Poštarina za zračno pošto /.naša sedaj 5 centov (mesto dosedanjih 10 centov) za prvo unčo in po 10 centov za vsako nadaljno unčo težine. Po zračni poŠti ae morejo pošiljati vse poštne pošiljs-tve rszun onih, ki bi se mogle poškoditl vsled zmrznjenje, vštevši zapečatene pakete, ki ne vagajo čez 60 funtov. Vse pošiljatve za zračno pošto morajo biti jasno osnačene z besedami "Via Air Mali," napisanimi pod znamkami nad sdreso. Pošiljstve zs zračno pošto se morejo registrirsti. Ostale poštnine, kakor tudi pristojbins za Inozemsko pošto, ostanejo nespremenjene. _ FIJH. Delavski tajnik Davi« vidi seme reže v Nemčiji. Berlin, 22. avg. — James J. Daviš, tajnik delavskega depert-menta Združenih držav, ki ss nahaja na oblaku v Nemčiji, je včeraj dejel, da vidi veliko raz liko od svojegs zadnjega oblsks v letu t92X "Pred petimi leti so se Nemci gibeli, kakor dh gredo za pogrebom^ danes pe poskakujejo. kot da plešejo Jazz," js rekel Daviš. Iz Isiks rtvičlM L ss »IsMrlM stol Resnični doživljaj zamorskega delavca. Win»ton Salem. N. C. — (F. P,—-Clarence O. Thomas, mlad zamorski tobačni delavec, je u-mrl v električnem stolu v kaz-Inici v Hale>ghu, in boljši ljudje y] Winston • Salemu so bili zadovoljni. Zamorec je ubil nočnega Čuvaja in je ustrelil poli-cijaktvga agenta, kl ga je aretiral. Zločest zamorec je vendar žrtev, so govorili boljši ljudje. |Ampak ti ljudje niso slišali, kaj je zamorec povedal pred svojo smrtjo. In sicer, kako ga je revščina pognala v hudodelstvo. To je skrbno Črtano in isbrl-sano v brzojavkah, kl so izšle v dnevnikih "Journar in "Sentt-nel", listih mesta "Kamellc." Thomas je delal v tobačni tovarni za beraško mezdo. V mesto "Jtamelic" je prišel prod štirimi leti. Kompanija za izdelovanje cigaret je takrat odšla v-Ijala belopoltnc delavce in je mesto njih nastavljala zamorske za nižjo mezdo. Thomas je bil eden izmed tisoč in tisoč onih, ki so se opotekali pod žlvljensklm bremenom zaradi nizkega zasluga, ki ga je jim dajala ReynoWs kompanija. Prebival Je v l^eiil baraki v blatnem Belo Pondu s svojo ženo in m«Wm nin&onu Drugo dete je bilo na potu. 2ena je dobila porodne popad-ke v noči hudodelatva. Ravnu tisto noč ga je obiskal tudi hišni posestnik. Povedal mu je, da bo družina poetavljena pod kap, a-ko ne plača vss stanarine. Bil je plačilni dan ta tobačne delav-ce. Thomasovo mszdo je prejel hišni posestnik. Ostal ni cent zs babico in živila. V tem obupnem stanju se je rodil sklep v Thomas u, da poizkusi s tatvino. Ako bi bil tobačni delavec kriminalec, ne bi iskušal izvršiti tatvine na tak način, ki mora po-nearečiti. Vedel je, kje nočni ču vaj obeša avoj jopič, v njem pa mora biti denar, kajti bil je pla čilni dan, je aklepal Thomas. Sel je naravnost v prostor zs parne kotle v tovarni Repnolds kompanijs. Deiiar js potreboval za nakup živeža za svojo druži no. Čuvaj ga js videl in nanj nameril svoj aamukres. Toda ne oboroženi zamorec je bil tirnejši kot star čuvaj. Pograbil je kljul in udaril čuvaja z njim po gla vi. 1 ' ? Nekdo, ki je imel na eden aiii drug način zveze z njegovo dru žino, ga je izdal. Policaji ao pri lezli v njegovo barako. Thoma* se je prebudil, ko je policaj s ko ličkom trkal po njegovi glavi. Ustrelil ga Je s samokresom, ki ga je odvzel Čuvaju. Drug poli caj ga je pograbil In ga prete pel, Nekaj mesecev pozneje je pa sedel v mrtvaški celici in sk<> zi njegovo telo so pognali elek trični tok. Njegova mlada žena Megle je pri|ieljaJa njegovo iru plo nazaj v Winston-8alem v baptistovsko cerkev, da ga pokopljejo. Sedaj se ZMmorka ao pet bojuje z žlvljensklm! potež-kočami, da prehrani dva otrok«, ki nimata več očeta. Kden je to dojenček. Kolumbovi viteai še vedno sa h leva jo Intervencijo v Mehiki. Cleveland, O. — Ns letni konvenciji katoliške bojevite orga nizacije Knighta of Columbus, ki Je bils otvorjens ta teden v Cleveland u, je "vrhovni vites" Martin H.. Cermody v svojem govoru apeliral na vlado Združenih držav, naj "moralno pritisne ns Mehiko v svrho spre membe stališča napram nesreč nim katolikom." Govornik je tudi dejal, da so mehiške vesti v ameriškem časopisju "zlobna propaganda." Mehiško vpraša nje je ena glavnih točk na zbo rovanju Kolumbovih vitezov, Drobi laa mezdnega po viška Chicago. — Železniška družba črte Rork Island Je U dpi pri pogajanjih s unijo privolila v zvišanje mezde svojemu pisar niškemu oeobju lo nameščencem na tovornih postajah. Nameščenci v pisarnah so dobili od $A do $7 poviška mesečno, ostali delevcl pe dve do dveh In pol crnta več hs uro. Okrog 6000 delavcev je Involvlranlh. BIVfti CIKASKI POtICAJ OB-SOJEN NA DENARNO * GLOBO. . Obravnava je bila osemkrat preložena. Chicago, J H. — Sodnljsko postopanje proti James Bakomu, bivšemu čikaškemu policaju, je sdaj končano, ko je bil obsojen na petdeset dolarjev . denarne globe zaradi nespodobnega obnašanja. Preden je bil Balcom suspendiran od policijske sušbe, je slo-rsbll svojo uniformo sa straše-t je zaljubljenih parov v šum-ski rezervi, pravi obtožnica. Grozil jim je, da jih aretira, ako mu ne stisnejo denarja v roke. ■Končno je naletel ua pravega junaka — Wllbert Otta. Balcom ga je zalotil, ko je govoril s neko žensko v avtu. Zagrozil mu je, da ga aretira. Otto je pa poklical pomoč, ko je Balcom zahteval od njega denar. Tako je Balcom prišel v kašo, kl jo je sam skulial. Obravnava jo bila osemkrat preložena, preden je prišlo do sodbe. Po obsodbi se je bivši poliesj šlrokoustll, da apelira na višjo inštanco. Vesel naj bo, da je sodnik tako milostno postopal s njim. Tak% policaj saslužl, da sedi najmanj eno'leto v poboljševalnih Albin Cebdfcfi Godba premllljevanj. Sajasti plAmenček Je zahteval od ogledala zarij, a ogledalo mu je moglo nagraditi svit lds Iste* ^otenčnim odsvltom; ni postopalo kruto, Ampak še bresmejno uslužno je bfto, in plamenček se mu je sahvalil. m-ji-i »---ii l-ul risom a"")' onn. Bogastvo mehkuži narode. Peenltara IJubeaen. Deževna kapljica se je nor&-vala s oblaka s kričečim prezirom: "Kaj boš ti ubogi slak ob bujnorastoči palmi?" "Pozdravljena, poljubljona sestrica moja pod mojimi noga-mil" se Je sklonil in Jo pobožal slak. Otožne čeri. Brezdelje, ali veš, da pleteš zanj ko TI Siromaštvo, natovorjeno s Jokom, Stokom in žaloetjo Js žs blizu in kmalu boš šs drevo vrhu hriba, ki grabi s svojimi rokami v rešitev pršeče sastore belih megel. . -t H trn je ve poti. "Naša sluftbs Je samo nasa Jena, a ne zagozdena!" tako je tepnlla odvisnost milijonom. Rasbiio jeklo. Ošabngut, vidiš: hotela si, ko si bila še v igri otrok, da bl za-krotila nad planinskim vrhun oem, na katerem se Je poigraval edini solnčni žarek. Ostro Je rešilo ln spremenljl vost kakor nemir vodnih zrcal. Pomilovanje ti,' v prejsulu s strto perutjo t Z žlvljenakih ritmov. Gledal sem družno solzo, ki bl «e izgubila v prahu — odprla Je naatežaj dvoje kril težkih že teznih vrat. IMsJ utripi. -I Koža Je rel^a s roke: "Dajala sem ti opojnih dišav is žamet 11 uga cveta, a ti si ms istrgsl s koreninami is naročja zemljs, In to — v kratkpčasje, a Ju umi ram, ker tvoj pohlep je mačeha moji ponižnosti. Govor veeoljetvai "Dobro d»M se je fložilo kakor netopirjeva krila za duri, a tvoja alabost se Je nspotils dd »leherne hiše!*- - (tovore*I molk. Vratar me js obdregnitt Kasno!" Vrata so zašklepetala: "Pre-kasno ugasne šele upanju slednji plamenček. MložalMlhevs čeječees«. Temno nebo, po vsemIrju samo prazen grom In — vsem bitem sapehujs trepet duri. Jezero ostrin večkrst klone pred neznstnim sijajem, Prevmjeoe čaša. Sramovanje Je zarudski in Akoda se Je podvizala, da ti te kje kaj pripomore.,. Pod smrtnimi sencami. "Vidiš goloba, kako brzi preko svojih moči, zasledovan od kragulja, ki je nspel svoje skrajne moči, da ga zagrabi!" sta se tehtala odpora. Iskaa. Pred nama med in zlato. Zlato » pač zlato. Mud: "Moj blišč nadkriljuje vsebino." Zlato: "Sem pač, kar rečeno." Med: "In vaak bo segel po mojem blišču." Za mladostjo je prišla starost. Zlato: "Kako t4>i?" Med: "Ojojme... I... Stoj. Cuj. <\s je kremeni t i sodnik! Ob tihi obali. Oblak, netovorjen s svilo, po» vito s mrežo zlatih soinčnih žarkov as ne sramuje matere na črni semlji, odete s črnim paj* čoianom sence, ampak ji nazdravlja: "Tvoj biaer v temi Je moja svila v ainjini!" . ^ Nad raapeto mrežo. Skoda se je nasmehnile go-spodarju, gospodar pa js dejal: "Ne vidim prezira, kateri ml je prineael lok In puščico, aem odslovil ter priaedel k potrpljenju." Potujoče gore. Lovorike so trnjevi venci gorja! DoAeči strupeni dimi. Dolgovi kopljejo bresdno obupu. Peneči poteki. Življenje Je neutsšno hrepenenje. Luči, luči! Najgrše Je, kadar ogovarja klaft solnco In zemljo. H potrpežljivih preprog. Moč ne zaupa sama sebi, ker ve, da jo lahko slučaj, šibek kakor veter — stare v prah —. Sprelet belih galebov. Visoka js psaem, tišina globoka, tn človek Je v pesmi ln člo. vek je v tišini, danes metulj, jutri prežalosten samotar. Ob oknu v večer, - Moje življenje je medel pla-' menček; Jaa nisem bil, asm, in ko bo upih nji vster neha-nja plamenček, bom sopet s o-tožno dušo mojo to, kar sem bil. Milijoni pred nami, milijoni sa nami — ml pa Is ubogih atomov atomi. Hulsa gorja, v njsj svet! 1 Poslavlja ae obličje... Vode odtekajo, sa njimi sivo pečine, gozdovi klecajo, ena, kl liplahne v nič. SEST 011 PREKO OCEANI Maji Mite to mJMJ m*M mt m —«—h m isisiit »nStoi FRAMCE, 24. sug. -14. sspl. (os ntiiH i PARIŠ, 31. li|. • 21. upi. mm*m »nt« Mm kl msaiiss p^eAe tr* HifSM br i VMSvi* I—fhm m aU»»- vHim to Stk« H*mi »«»• toto **•« n«* M'»»ti. bi ss MSO* njwii Mr*. nifcl pm .«nm •*««« m inSi «4—O N«l».T«w »»M*«* i« Mrtvtoto Ul i4I . frline In fgpggj^gj^ if««. >r4M i« Miro« iS UatMi M« tmtimm I« |U.«M|| H»m>toi, Ml—«. JrtfM! trn h msmoni •#•»« Mei"1 s M dfca 4mi U U m tmrn ■e*«. mM« mmim MMN ta Um v««jM. Ml* 4» — U*i M*MM»tlta M I Četrtek, 23. augusta lje iz zrasla — približno Uko se godijo skoraj v* reči. Glodam čez vsa U mize In obraz« — in tu. čisto blizu mena, js študent razgrnil bel papir pred seboj in je zapisal: Ljuba mama! S čelom se dotaknem mrzle tf-pe. pri duši mi je, da bi SS ubil, stiskam zobe in pesti, kako« da bi rad vso svojo voljo zbral za majhno drobno dejanje ln po tihem si prigovarjam: saj bom, saj bom. .. Najbrž ji ne bom pisal nikoli več. Doma, zraven mrzlega štedilnika sedi sključena na pručki. stare trudne leteti je prekrižala v naročju, ruto je potegnila na oči. Vse je tiho, ona sedi in misli in prisluškuje. Zmerom se kdo usUvi pred hišo, zmerom se zganejo kaki koraki na stopnicah. Jaz sem že zdavnaj šel z doma. Bog ve, kje sem zdaj. morda sem prišel kam, — morda nisem nikamor prišel — toda to je vse eno, zdavnaj sem šel s doma. Otroci zrastejo in gredo, na lastne oči gledsjo, s svojimi rokami delajo reči, ki matere nikoli niso sanjale o njih, ne verujejo v Boga, ne vrnejo se več. Ob mizi se je usUvil natakar. — Je to prosto? vir Samo malo bi še pogledal, — pravim, ralistsm in berem: ZAKONSKA ZGODBA. V velikem prsdmnstju tivi možakar, ki prav rad arim rajno kapljice. - ter brni. tiho, neslišno gori življenje v človeku. Nekaj starih gospodov — kot psnzionisti se ml vidijo — je glasno zbrsnih pri taroku; edsn stoji zadaj in lObisira, gimnazijski profesor je. če so ns motim, približno takole sloni meods vaak dopoldan pri katedru in Idbka tridesetim, štiridesetim mladim življenjem v klopeh. Drugi šahirajo, delajo pravilne in napačne poteče, nekdo je bil neroden in je kralje prevrnil čez rob. Na nekaterih mizah je stojalee s napisom: — STALNO OMIZJE in potem pridejo kaki stari, siri ljudje, kake dve, tri samotne ostarele dame in jih zasedejo in natakar jhn prinese bele kave in ilustracij. — To smo že včeraj videle. — pravijo* — ali ni nič novega? -Nekatere so u*U, ki imajo ko-maj kaj malega čes trideset let, pa se njihovih teles še nikoli ni dotaknila ljubezen, in zdsj pri-hajajo in odhajajo, kakor da jih ni in so na tihem vse zaposlene zame s seboj. Dva mlada človeka, on in ona, sedtta tesno drug ob drugem, odprla eU en aam časopis in strmiU vanj s žara-čimi očmi; drugi spet sedijo da-leč narazen in prašen prostor zeva med njimi. Ob stojski if časopisje sloni natakar, v zrcalu gledam njegov trudni, nerodni, v belo bluzo ograjeni hrbet lo u- tist ProsveU raak dan an mm lato In knjiga Y AMERIŠKI SLOVENCI, vredno 1100 aha A aam pošljete brez odbitka svoto $7.80. ^fl Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLBdKA M SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BI06K-NEZUE, vredna $1.50, In PATER MALAYKN- ^M TURA V KABARETU, vredna $1.50, sknpnj 1 vrednost $6.00 In dnevnik PrasveU aa mm teža JB za svoto $7.80. Te velja sa člane & N. P. J. sa vae stare ln nove naročnike. Ne člani pla. čajo ff.OO. __(&cr Lahka dobiU pol teta dnevnik ProaveU In skapns vrednosti m $2J0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZAKON BIOGENBZUE, aH pa ZAJSDALCS in HRBTENICO In INFORMATOR ako nam poBjeU svoto $4.00. Na Bud pošljeJo $4JO. AH pa aa 9SJ0 poDeU Hal PrasveU la knjigo JIMMT HIGGINS. NeBanl $340. resa:... Sel boš skozi življenje ia bsš srečal veHko ljodt Mor ds se najde aaed njimi kdo, Id bo trepetal sa tvoje grenke minute toda en sam te je vaega poznal ki te je vaega imel rad: mati.—-To bo materinski dan. si mislim. Matere In očetje stori jo otrokom veliko hudega. Ia otroci jih bi-Jejo nsaaj. Sedim in precej prijetno mi ja. Zrak js nasičen s tobokovtm dimom, ljudje naročajo kavo, čaj. čaaepšee. natakarji begajo skHti in le predobro je uganil, kaj namerava oče s to vošnjo v hribe. Hotel je svariti svojega varovanca, morda ga rešiti pred bratovo jeso, tods, zakaj ja .vzel seboj njega, sina. in zakaj je sdaj kar naenkrat tako trdovratno žaW sprave nJed njima, ko Je vendar od tedaj preteklo že nekaj mesecev, tega ni mogel nu Ranek je bihzdsj ssm z Benediktom, ki mu Ja stal naaproti nem in mrk, kakor navadno. —t Bruno, ss božjo voljo, kaj si storil? • Vprašani je ponosno dvignil gisvo:— Kar sem storil, bom vedel tudi zagovarjati! Sfccr pa pristoji samo mojemu opatu pravica, zahte-vati tozadevni račun — njemu ga bom položil, in nikomur drugemu 1 — To Je torej zahvala za vso mojo skrb in etrah, ki ga občutim zate?! — je dejal trpko — Tvojega zaupanja nisem sfeer nikoli imsl, toda v zadnjem času pa ai se zsčeJ naravnost sovražno obračati od mane. Benedikt ja povesil oči. Ts očitek gs je bridko zadslt-kajti videl je, ds Js ras Uko, ka-' kor pravi grof, toda pomagati si ni mogel, ker ga Je instinktivno vedno neksj odbijalo od moša, kateremu Je bil dolžan toliko hvale. — Enkrat sem vsm Že prisnsl, gospod grof, da vaši dobroti zopersUvljam nehvalež-nost; tods ne ifloram pomsgsti, zato vas prosim, ds se ns brigsjte več zsme. — Ds bi U sedajŠiapustll! Torej vsaj veš sli slutiš, da ti preti nevernost! Bruno, kako si se mogel dati napeljati svojim občutkom ter govoriti ono nesračrto propoved! Ssj si moral vendar vedeti, preračunati, kake posledice bodo padle pa tvojo glavo. ^ Mladi duhovnik je dvignil oči: — Ce bi hotel preračunati, bi U pridiga sploh izosUls. Se vedno me Je dovolj menihe, ds držim pokor- ' ščino, katero sam obljubil svojsmu predstojniku. Toda, ko asm se videl nssnkrat sredi množice romsrjsv, ki so se v slapi ponižnosti priklsnjsli pred menoj* ko sem pomislil, da bedo morda nsšteti in nešteti teh romarjev enkrat svoje otroke silili v enak poklic, ki jim bo nadel okove In Jih pritisnil k tlom, tedaj me je premagala nepremagljiva sila Ur zlomila mojo voljo. Nič več nisem mogel braniti po-l«u svojih misli, nič več nisem mogel bradati svojega jezika, hi besede so mi vrele is globine sres. — Šele, ko sem prišel s pritnice, sem se popolnoms osvestil, ksj sem govoril. Ranek je amajsl s glavo. — Nesreča Je to, ds si govoril v romsrskl cerkvi. Ce bi ss bilo zgodilo to tuksj v N., pred maloštevilnimi do-mačimi verniki, bi se dala stvar Še nekako potlačiti, toda pred zbrano množico, pred tlaoče-rimi romarji, kl ao zanesli vsako tvojih beood v vse kraje hribovja, — tega U pa moj brat ne bo nikoli odpustil! — To vem! T.- — Cemu mi ps nisi povedal, da aovraftiš stan. kateremu aam U poavetil? — Jo vprašal grof. _ Pri Bogu. ne bi te bil eilll; tega ne bi bil storil, kljub vsemu prigovarjanju svojega brate. Toda mislil sem, da se popolnoma strinjaš s tem In s svojo usodo. Benedikt se je trpko nasmdinll: — Ce bi bil ns dan svojega duhovnega posvečenja občutil to. kar občutim danes, tedaj bi me nobena moč na svetu na prisilil« v te stan. PosabljaU. gospod graf, d« asm bil vzgojen v duhovnem semenišču, kjer Je vseka volja zlomljena, kjer Jo vse hotenja uamerjeno semo v eno stran. In kj«r nI neopasovsnr in neizrabljene niti minute. Šele v samostanu sem dobil čaao sa premišljevanje. šele tam sem našel kiji* vsem pradplaom dovolj sv<*»de. da eem pričel živeti aam laae, avoje laatno Življenja, In Ukrat šel« Je prišlo »i "t nanje, toda — prapoano* Ob oltaiju ..........M«.< Pojav tujcev v tem kraju Je bil nekaj tako nenavadnega, da sU oba dušiovnika prekinila svoj pogsMi ter jima pressnleH* sria nasproti Benedikt Ju js spoznal kakor ss je zdelo, kajti takoj je izginila prostodušnost z njegovega obraza, kl ss js u vetje vils tam tekom pogovora s starim župnikom, ter naredila proetor njegovi običajni mrkosti, ko js pospravil starejšega obeh prišlecev. — Gospod grof Ranek, vi tukaj? Grof mu j« ponudil roko Ur se obrnil nato k župniku: — Oprostite, častiti, moj obisk velja Is vsšsmu kaplanu, s katerim želim nujno govoriti. Pravkar ao mi povedali v župnlšču, da js ža odšel in da ga lahko še doldem. župnik ss je uljudno priklonil pred obe-ms goaiiodoma. kJ mu ju Je Benedikt pradsU-vil. — Ali se ne bi gospod grof rajši obrnili ter šli nssaj v župnišče? To vreme js malo pripravno sa pogovor ns prostem. — Hvals! — ga Js prekinil Ranek. — Najin pogovor bo kratek; poleg tega pa Je pater Benedikt zdaj na svoji službeni poti. kakor sem čul, zato ns bi bil rad vzrok njegove zakasnitve. 2upnik Je gotovo opazil iz tujčsvsgs obnašanja, da gra tukaj sa važen pogovor, zato se Js poslovil tsr izrekel željo, da mu bo ob po-vratku še enkrat mogoče pozdraviti gospode v župntšču. Graf Je nepotrpežljlvo čakal, da je župnik odšel, nato pa ee Je obrnil k Benediktu: — Iskala sva te, Bruno! Kakor vidiš, me ja Bogomir spremil sem. Zadnjič ste se v sporu rssšls, ter ste dolžna še drug drugemu sprave, do katere želim, da pride danes. Bogomir ti ponuja svojo roko v opravo. Te beeede so bile izgovorjene nežno, ven-d«r v ukazovalnem tonu. Na Bogomirjevem obrazu ae je jasno IzrSžslo, d« je bilo vse njegovo obn«Š«nje le prisil Jono, kljub temu |e prožil roko, katera pa se Benedikt ni doteknlL — Nu? — Ja dejal grof mirno, vendar v ostrejšem tonu. Mladi duhovnik je odstopil za korak. — Prosim vas, prihranite grofu ln meni to ceremonijo, ki Je obema enako mučna in ki nlčessr ne izpremeni ns stvsri! — Je mrzlo odvrnil. Bogomir Je kskor olajšan poveail roko, it njegovih oči pa Je kljub temu švignil blisk sovraštva na tega "lakajskoga sina", kl se Je drznil, na tak način odbijati ponujeno ma epravo. Ranekovo oko ss Js počaai ozrlo od eritg* do drugega. Ničesar bolj različnega nI bilo mogoče videti kot U dva človeka/ ki .sU aU!a drug ob drugem. Mladi grof a svojimi plavlmi laami, svetlimi očmi in istitimi potezami, ki niso dajale obrazu kljub veliki podobnosti s očetom, prav nobene njegova karakteristike, in bledi, energično risan obraz mladega patra s črnimi lasmi In temnimi očmi. Imela pa ste kljub temu nekaj akupnogs: visoko, vitko po-sUvo. ponosno zadržanje In elaatičen korak. Ta sličnoat se Je očIUla dane«, ko Je bil tudi Bogomir oblečen v temen plaSč. mnogo bolj kakor kdaj prej; Iz dalje bi Ju bil človek za-menjal. — Zdaj al U Usti. Bruno, kl hoče še povečati staro rano. meoto da bi jo islečil! — Je dejal grof očitajo. — Pa naj bo. v sni url boš drugače mislil in mu boš sam ponudil roko v »pravo. Pusti naju nekoliko sams. B<«omlr? Mladi grof j« ubogal toda v njem j« ku-hala Jasa. Dogodki zadnjih dni mu niso ostali JESENSKI IZLET u JUGOSLAVIJO Po nWr ospešaih pomladaik la poletnih isletih v Jagoslarijo sbk> ss odložili pri-praviti JESENSKI Islet^s* vsa oae, U šala prihodnjo Jesen obiskati sorodnik« onkrij ■orla. aa najvrfje* Cunardovem paraika MS N. Mlckigaa Ave. Chicago, IIL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA V • • .* ' J /£ / Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih Bival sem na kmetih pri pro-estentskem pastorju g. Lam-»rcleru. Druščino mi je delal bratranec, bogatejši od mene, določen za dediča, medtem ko sem bil jas uboga sirote. MoJ veliki bratranec Bertrand Je bil nenavadno atrahbpeten, oeobito ponoči. Toliko sem se rogal njegovi bojasljivosti, da je go-■Podu I jimbercieru Še presedalo moje bahaitvo In je hotel pra-izkusiti mojo srčnost., Neki Je-•enaki večer, ko je bUo Jsko tema, mi je dal ključ od templja In mi velel Iti na leeo po ev. pi-smo. ki so ga tem pustili. Da bi podžgal mojo samozavest, je dodsl nekaj bsssd, kl so mi one-mogoč I U- umik. Odšel Mm bras luči: ds aem jo imel a ssboj. bi bilo morda še slabše. Treba js bilo preko ffrobiščs. Mešate aem korakal »kosi. kajti dokler eem ae čutil pod milim nebom, me ni bilo ni-kdsr strah. Med odklepanjem sem čul na "boku odroov* ki ma Je nekako »pominjal glasov in mi omajal "rimsko" trdnost. Ko so bila VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, linijsko delo prve vrste. Vm pojasnila daje vodstvo tiakar&e S. N. P. J. PRINTERY 2667-89 So. UwmUU Amm CHICAGO, m_ TAM SE DOBE NA 2EIvO TUDI VSA USTMENA POJASNILA