GLASILO SLOVENSKIH DOHOBRANCFVrtSTRMV IU SOČI". Veliko ae jo Že govorilo c tem, kdo nosi glavno krivdo zn razvoj in razmah komunistične revolucijo na Primorskem. Kajni že nobena vojna do teki jo preživljamo danes, Se* ni tako na Široko postavila vprašanja „IZdo jo kriv?", kot ravno sedanja.Kevoluoija namreč ne loči fronte od zaledja,ampak ji je sleherna vas, sleherno mesto, najbolj osamljena hišica ,,strateško važen objekt". Kjerkoli se razbesni, *-usti za seboj krvave sledi in ln-pe ruševin. Žalostne usode Primorcev so v veliki meri krivi mnogi,tisti Primorci, ki 30 živeli za Ča3n Italije v emigraciji. Kamorkoli so prišli, so nastopali kot „zastopniki in voditelji" zasužnjenega naroda. Pa tudi živeli so dobro, kajti za taka zastopstva so bili v Beogradu in drugod prav lopi fondi. Pa to ni važno. Važno /jo zlasti to, da so prav ti ljudje sokrivi vsega gorja, ki je zadelo zavedno slovensko .Primorsko po komunistični in zločinski „Osvobodilni 'fronti." Dejstvo jo, da kljub izredno močni komunistični propagandi, Primorci nc bi šli v hribe, če no bi bili tisti njihovi emigranti zavpili iz Ljubljane in drugod:„Vsi v OF! Ona edina za-* - > stopnica slovenskih interesov; Primorci ne smejo zamuditi svojega časa: ic samo za slovanstvo in ne za komunizem:" Tako so ti ljudje s temi gosli zvabili mnogo fantov v hesto, čeprav jo ljudstvo samo spoznalo, da jo OF Izključno komunistična in da jo nesmisel boriti so proti močno obordženi nemški sili, kateri se na ta način dajo samo prilika za represalije.Obstaja pa vprašanje, ali so cm\g_..uiti to diktirali primorskemu ljudstvu zgolj zaradi tega, kor so bili dobro plačani od iVtora^cionalo, ali pa so bili o komunizmu in OF tako slabo poučeni.Naj bo eno ali drugo; veliko krivde sijo vsekakor oni. Razvoj OF j^ bil tukaj isti kot drugod. Najprej so'so predstavili kot četniki, n .to so or imo!u r krink'kj., dr so komunisti. Sprva, so trdi- * '• s* J* a. - se borijo zn kralja Petra II,, pozneje pa so mu colo prepovedali, a ; bi so So kedaj pokazal v Jugoslaviji, in ga zmerjali s „ smrkave on-'1 .Po-tem so stalno spreminjali barvo in si nadevali krinko, knkrSna jim jo pač pristojala in s katero so mogli zapeljati Sin več ljudi. Pio pa so se lju- "\je kljub vsemu začeli odtegovati OP, (kajti kdo bi bil rad komunist in lo bi si želel boljScviSkega raja), so j,e ta začela posluževati obsodb, i.kvidacij, groženj in sploh nasilja. V isto smer so Sli s svoje prepn- ,ndo. In donos? Srno Se nasilje drži OP na nag.ah, kajti sicer bi se Se 1 vno zrušila. ' • ' A kljub temu nasilju, je zdravi dol primorskega ljudstva ubral drugi' pot.Prod od komunizma,je njegovo geslo.Začelo so je ustanavljati done-iranstvO, ki ja prava narodna slovenska vojska z enim samim ciljen: Zatreti komunizem in od vsakogar zahtevati pravice slovenskega naroda! ICljub blatenju in zmerjanju, da. so domobranci izdajalci, stopnjo danes priner-uki fantje z neomadeževano slovansko zastavo v sveto borbo proti komuni-zmu.Ljudje občudujejo te fante, ki jih je sama pesem,smeh in jur.aStvo.listi pa, ki Se stojijo ob strani, se bodo odločili, ko bo prepozno in bo narod sodil zločince - partizano. Vpr..•.Sonjo je samo eno: Ali Slovenec,ali komunist; ali življenje,ali smrti? -Izbira je lahka« Han jo za življenje na-Sega naroda, zate smo so odločili, za borbo proti partizanstvu.. 1'ustili sme družine, Studijo ir. službe in ni nas strah dati lastno življenje na oltar domovinb. Zakaj? Povejta, zakaj? Ali morda zato; ker smo cd okupatorja plačani? Za tri sto lir mesečno da bi postavljali svoje življenje v smrtno .ovarnost? Jto blazni? Mislite, da so mažo matere tojco malo vredno, da bi prodajalo svoje sinove? Blazni, pomislite! Bi vi prodali svojo življenje za ne vera kako velik denar? Mislim, do. imate sami sebe preveč radi. Toro j, •:oro. biti'vzrok, da smo prijeli za orožje nekaj drugega, kot denar. Srno idealizem je, ki nas je postavil na branik domovine! Da,idealizem in spoštovanje do vseh nedolžnih žrtev, ki so jih pomorili največji sovražniki našega naroda - komunistični partizani, sta nam narekovala nnŠc pot. Zaye~ dan< ‘se, da je to edina pot p c kateri bomo r o čili naS narod iz komunističnih zank in ga privedli v svetlo bodočnost, kc bosta vladala mir in bratska ljubezen - v svobode! Zato: kapro j zastava Slavo... Od vas pa zahtevamo, da ne stojite cb strani! Nekoč boste s ponosom gledali na svoje sine ve - domobrance - in spoznali, d:’, niso bili izdajalci, temveč reSitelji naScga naroda. Kajti borba, ki jo sedaj bije cela liv-rope., 30 bo končala s porazom boljčovizna. fi Domovina w& i n f ) Hodil po zoniji sen naši in pil njo ipr o lo o ti . . . Hodil od juga do govora, od vzhoda ,‘4{ • do zahoda, povsod očarljiva lepota in liar- •menija, povsod domača prijaznost in blagoslov. Morda je revna prelepa nada zemlji-j Q<-i, morda so revni naši domovi, vendar Hraj, kjer nam je zasijala luč življenja, ni brez bogastva, ne, preplavljen je z bo-gastvom, kr kor ga ni na svetu nikjer; Si In ‘"/•(i gore stražijo slovenske domove, širno morje, slovensko morje nam odpira pot v svet, ,J£ bistre vode se razlivajo po naših poljanah, jezera »čaker biseri blestijo v gorskih do-, ... {rf„ linicah, veselo žgolijo ptičice, vmes pa o-iTjno doijj 'češem slovenskih fantov. Vse to sem videl in slišal in sem jo-•kal od radosti. Pozdravljali so me hribčki in bele cerkvice na njih, slav-• lostno pesem mi peli zvonovi, pozdravljale so me doline, potoki in reke, prostrana polja - 'eno samo veliko morje, kjer žita valove,- pozdravljali zeleni gozdovi in sočni nasadi. Uje kseS doma, sem se vprašal; tu, ... tu,., mi je šepetala vsaka bilka. Res, povsod, kakor nekoč doma ob žegnanjju. Sveta 3i zemlja slovenska in blagor mu komur plodiš.~ 2 oljem mu lečiš razpohano divin, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlači], je brano, hodil pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cveticam v čaše medu,,.. Hodil po zemlji sem naši...Jokal sem, joka.l od veselja in ljubezni, večje ljubezni od moje domovinske ljubezni. Vse bi bil dal za domo-prav vse, ker bila mi je dom, bila lepa kot dehteča vrtnica, ker jt bila slovenska... Pa, oh, kaj se temni nebo?.. Pridrveli so oblaki, ulil se je dež , blagoslov je izginil, smrt je razgrnila svoj temni plašč... Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti... Jokal sem, jokal od silne žalosti, ki se mi je vsesala v globino duše. Silne gore še stražijo, še šumi naše morje, buči mogočno, buči pesem srdito in sovražno... Reke še tečejo, ne zato da namakajo polja in mu dajejo življenja, zbirajo se v grozde vrtince, da požro svoje sovražnike, ki jim ne puste mirnega teka in jxu brez vzroka, prav iz zlobnosti in hudobije skušajo znova in znova zajeziti. Dole cerkvice na gričkih so podrto. Nova vera uči, da jih je treba uničiti, gozdovi so posekani, travniki zapuščeni, polja pusta, ni ljudi, ki bi jih negovali. Vasi so razdejane in prazne. Mednarodni komunizem je prinesel ogenj in žveplo, da uniči našo slovcr^r zemljo. Povsod so velika grobišča, da, ^ Sloveni ir> j: ocwa grob. \ hi je vino Jokal sem nad razbičano domovino, ki mi je bila nekoč mati, bila lni je najsvetejše, meni kot drugim, danes pa so jo oskrunili, mesto blagoslova božjega priklicali nanjo prekletstvo. 0, domovina. Za te imaš iripravljen le grob, globok grob, da ne bo sledu za njimi, temi tvojimi izkoreninjenci in odpadniki, ki so ti pripravili toliko gorja. Nedolžne žrtve pa, žrtve za slovenske narodne svetinje in vero,katerih, grobove je najti Sirom vse naše zemlje, lijejo blagoslov nate, o domovina, in so veselijo vseh, ki znajo ceniti njih žrtev, radujejo sc nad dekleti, ki sadijo nageljne in rožmarin na njih grobove v večni spomin in opomin preostalim* Kri naših mučencev, borcev in žrtev za domovino, pravico, narod in Boga bo vzbrstela in že brsti, rodile, bo plemenit sad, prinesla srečo in vesolje, ki bo kot nekoč zasijalo vsem našim bratom slovenske krvi. Ne moremo te okusiti mati domovina, le slutiti te moremo, ‘kot iz daljave, kot iz tujine te kličemo, kot no bi vedeli, da smo v tvojem o-srčju, kot za gorami sanjamo o tvoji sreči, ki je naša sreča. Nepoznan notranji glas kliče n .m in tebi, ko ti išče pot rešitve: Da mi je -aa zarjo blestečo pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovin:,... LIBRO E MCSCHETTO - PASCI3TA PEItEETTO To je geslo italijanske fašistične učeče mladine. Naši partizani, ki toliko vpijejo, da so borijo proti fašizmu, pa prav po opičje posnemajo celo njih geola. Pod naslovom „S puško in knjigo" poročajo v Slovenskem poročevalcu z dne 12.julij..,o st enju svojega šolstva. Opis mora razveseliti vsakogar, ki mu je pri srcu napredek naše mladine.Navedimo iz /omočila par odstavkov/takole pravi/i V istrskem okrožju je 3o partizan kih šol. Ha njih poučuje 33 učiteljev, od katerih je samo eden kvalificiran (to so pravi ima učiteljsko izobrazbe op.u.) vse ostalo so preprosta dekleta, : ki gredo po končanem pouku delat na polje. Tudi na Primorskem je 163 učiteljev, ki imajo osmo osnovno šolo, - koliko je kvalificiranih poročilo ne pove; najbrže nobeden. Enako razmere so tudi v Ljubljanski pokrajini, kjer še gospodarijo partizani.TUdi tu, navaja poročilo,- je bilo treba pritegniti pomožno pomočnice. trčili načrt jo silno zanimiv in veliki pedagog Komenski se lahko gre skrivat prod partizanskimi učenjaki; „UČnv. enota"je „partizani v vasi"; r>v:rog ti* enoto sc naniza vez jezikovni, računski in drugi materijal. 7c. višje razrede je učno. enot'. ,, vzhodna fronto,". Na to so naniza vse zemljepisno , zgodovinsko, jezikoslovno, računsko in drugo učno snov. Starši so rea Lahko veseli nad učitelji in nad poukom, ki mora biti rus n,> pedagogifinem višku, kot zatrjuje Poročevalec, tako da zaključek: „0on libro e moschotto - partiginno perfotto", popolnoma odgovarja stvar nemu stanju. j :AJVEv JA NALOGA VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE , L:. POMAGA ’ r'-7A, KI SPON JELA K ONEKINE NAŠEMU IJ/JIOLU - KOKOIIISTTSNO OP i I ! ! f Qli icu j boste rekli ? __IDHIJA_: Na Idriji ob Bači so ■e jSnjT^eden partizsni počakali a avtobusni postaji^Breščak Štefa-. ,trgovca iz kanala.Aretirali so ■ in nato ubili. G7v7; 28.julija so partj*nri 'U V$E. - ' v jstrelili zelo uglednega gostilničarja in trgovca iz Bovca medtem ko je kosil seno, gj Izidorja Ostan. MARIJINO CELJE'-; V Marijinem Ce-llju"nad kanalom je pokopan bivši poslanec Srebrnič ;o katerem je „ Tolminski glas" poročal, da je utonil. S njim je pokopanih šo pet rdečih voditeljev iz Brd.Vest o Srebrniče-vi smrti je ..Tolminski glas" prinesel Ti Jhi prej kot ostalo Časopisje. To je dokaz, kako dobre informacijske zveze ima, in ni Čudno , čo je zanimanje zanj toliko, da ga vselej premalo natisnemo. __NEMŠklJNJT : Te dni so se vršile voTItve~v_ITeffi^Iccrn rutu.kot je bilo razglašeno, so imele volivno pravico vse osebe, zdravega u -m a , ki so dopolnile 18 let.Veliko pa je bilo razočaranje, ko so občani pregledali volivne imenike Bilo je izpuščenih toliko volivnih upravičencev (ki po toirariško niso pri Čistem), da bodo morali v rdeči republiki zgraditi v vasi posebno u-mobolnioo. ^YrJYT2IJ.^_‘ „Tolminski glas" je v drugi"številki na etrani 7. objavil, da je nek ^amošnji študentck imenoval domobrance s svinjami .Iver pa smo resnicoljubni in nočemo nikomur delati krivice, popravljamo -to izjavo v toliko, da je dejal •; nGlejte jih, domobranske barabe " Toliko v vednost vsem, da nebi utegnil kdo napačno soditi. Zaplenjeni v o 1 i . Strah vsega tolminskega je obvešč -valeč VGo-a na St.Viški gori, sin tukajšnjega sovaščana.Poleg vohunstva in špijonstva je njegova gla/ na naloga ropanje, v katerem je pravi mo j s-ter. Imel je baje za novince že večkrat speci jelni tečaj ,-kjer y±y\ je uril v tej častni obrt:: .Pred krat kim je bil zaključen tovrstni tečaj, in nekaj učencev je bilo poslanih na preizkušnjo v gozdove pri Plavah ir '-'.t rejo, kaj zr.or: Nov opeče i tovariši, mojstra vredni učenci -o se z V3G vnemo vrgli takoj ^rvi večer na delo.Prilika se jim „ -j prav kmalu ponudila.Po cesti 1 Sv,Lucije proti Gorici prižene par dobro rojenih volov neki .met.No bodi leh , jih tovariši odpeljejo v gozd in se c ponosom redstavijo oplenora učitel ju,Ko 'omisar pregleda plen, mu zastane Apa od začudonja.Vgotovil je namreč, da so voli last njegovega o- . ■ oota.Pravijo, da je pošteno zaklel. 1 V Opatjem selu j^bil ibit komandant Krasa, znani lepotec Jožef, ljubimec teronk in kurirk. Pokopan je v Bončah. Smrt je-pri partizanih segla kar po večjih glavah! TamoSnji domobranci 10 s svojim vodstvom pri vseh ljudeh izredno priljubljeni.Kako tudi ne! Saj ljudje spoznajo v teh fantih može dela, požrtvovalnosti in prave slovenske vojake v borbi prosi komunizrnu.G.višjemu naredniku 'i njegovem požrtvovalnem dolu oiimo kar največ uspeha, ljudem r še enkrat jasno p^ovemo: Samo -aša pot je edino prava! Zanimiva ; Znani terenec sosednje vasi jc prišel potožit, ; , so mu partizani odnesli 4 kg soli in 20 kg fižola.Ko so mu pred dnom partizani nasilno odpeljali ina, ni prišel povedat na orožni-.0 postajo, kajti 3in ni važen. ’ižen jo samo fižol in sol! Kako .orotc potem zahtevati od vaših otrok, da bi bili boljši, kot ste /i sami!? Y AN AL * lam partizani govore, la bo konec vojno 8. septembra, ■ravijo, da bodo oni do tedaj kapitulirali . Čim prej, tem bolje za--je ! PCriFVE • ——————— ~ — Imamo dvojo zanimi- vih pisem.Prvega piše Albina preko .ovarišicc Nade iz Tolmina svojemu atu tovarišu Simonu.Tam pišeš,,.. • ko bom lahko jaz vs^ktoliko časa bom prišla tja nesla s seboj r hleb Kruha, ker tukaj ga ni za dobiti. Loči Huni (to jc krstna botra opju.), da pridom v nedeljo jaz tja in še o-na tov ar j š.i ca-Som žc pravila r.jej?.' rVz jih gozdovih.Gor je...