The Oldest Sloven© Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,;'(SREDA) MARCH 24, 1937. __ ŠTEVILKA (NUMBER) 69 FRANCO SE H El MORE ZANESTI NA ITALIJANE Poslati jih je moral v rezervo ter jih nadomestiti s svojimi četami.—General Miaja pripravlja nov sunek proti rebelom MADRID. — Boji na guada-'ajarski fronti so pokazali zani-mivo nasprotje: dočim so na vladni strani mednarodni oddelki prctifašistov glavna udarna ost v sedanji ofenzivi proti rebe-,0In, pa je moral rebelni general Franco poslati v prve bojne vrste svoje fašiste in Mavre, kajti italijanske divizije, ki mu je poslal Mussolini, so pripravljene samo — bežati. Zato je moral Franco po silnih Porazih zadnjih dni poslati v rezervo ter jih nadomestiti s svojci četami. Zmagovite vladne čete pod poveljstvom generala Jose Miaje so iztrgale rebelom ves teritorij, kl 80 ga zasedli v prvih dnevih ®v°je pete ofenzive proti Ma-ridu, ki se je končala s popol-fiaskom. Vladne čete so napredovale od Guadalajare (o-35 mili severovzhodno od Madrida) do Almadronesa (raz-' a'ja 60 mil) in rebeli so izgu-ves teritorij, ki so ga bili za-1 Se^li tekom' svoje ofenzive, ki se■ ^ bila začela 8. marca. Rebeli ^TfaLSe ustavili šele pri Siguenzi, je Fiance žajsrsvojo-^esr-Zlvo z dne 8. marca. » General Miaja je ustavil svoje cete pred Siguenzo, prvič zaradi Ugodnega vremena in drugič, a Počakajo ojačenj, preden jih ZoPet pošlje v boj proti rebelom. Jladna letala so včeraj bombar-irala siguenški kolodvor ter u-^ičila rebelni vlak z velikim tovorom tovornih avtomobilov. Mlaja pripravlja novo ofenzivo V2d°lž aragonske ceste, s katero namerava enkrat za vselej odstraniti nevarnost rebelnih sun- s' kov proti Madridu s severa. š Miaja pravi, da se bo vojna, c Je doslej zahtevala že okrog & tisoč smrtnih žrtev in do pol n bilijona ranjencev, nadaljevala i1 VSe dotlej, dokler ne bodo spo- !< Španci na Francovi strani k Sv°je zablode in dokler ne bo po-gnan iz Španije sleherni inozem- 0 ^ fašist. Sicer pa kaže stališče \ Mussolinijevega zastopnika na j. nevtralnostnega odbora v v Londonu, da prej tudi ne mo-; ( re biti miru v Španiji. Mussoli-jt ^fev zastopnik je namreč izja-i2 Vll> da se italijanska vlada sploh 1 ae mara razgovarjati o odpokli- t svojih "prostovoljcev" iz ( sPanije. Velike zmage zadnjih dni so1. , s'lno navdušile vladno vojaštvo, j tudi madridsko prebivalstvo, ' je spričo teh zmag vladnega °r°žja vedre volje vzlic rebel-začasnim napadom, ki se še Ved*o nadaljujejo. - Pošten Francoz ,Jacques Kayser, podpredsed-J!lk francoske radikalne socija-•stične stranke, je v ponedeljek Predaval v Clevelandu in izjavil, a so vojni dolgovi pošteni in ,a. jih je treba plačati. Če Fran-ClJa lahko potroši težke milijone! °boroževanje, bi morala ime-' nekaj denarja tudi za odpla-Clla na vojne dolgove, je dejal. Društveni sestanek ^Članstvo društva Napredek, ' ^32 JSKJ, se vabi na sesta-ek nocpj ob 7:30 v Slovenskem čustvenem domu. — Tajnik. Amerika dobila prve priseljence pred 10,000 leti Švedski geolog izraža domnevo, da so prišli iz Azije in da jih je lakota pognala na pot preko Beringove morske ožine PHILADELPHIA. — "Ce je" Kolumb odkril Ameriko Evrop-cem, kdo jo je pa odkril rdeče-kožcem in kdaj?" je vprašanje zelo spornega značaja, katerega se je lotil tudi znani švedski geolog profesor Ernst Antevs, ki pravi, da razna znamenja kažejo, da se je to zgodilo pred zaključkom zadnje ledene dobe, torej pred več kot deset tisoč leti. Profesor Antevs je razložil svoje domneve o tem vprašanju na sestanku mednarodnih znanstvenikov, ki se pečajo s takimi vprašanji, ki se je vršil pred kratkim v.Philadelphiji. Antevs pravi, da so klimatič-ne spremembe zelo vplivale na človeka pradavnine. Ko so se zadnji ledniki umaknili proti polarnim krajem v Aziji, se je začela umikati proti severu tudi divjačina. Ker se je tedanji azijski človek hranil v prvi vrsti z divjačino, je seveda pritiskal za njo. Pri tem jih je kruleči želo- ^ dec privedel do Beringove morske ožine, ki loči Azijo od Amerike (Alaske) ter jih naposled] pripravil do tega, da so odrinili preko te ožine ter stopili v Alas-ki na tla Novega sveta. "Ni dvoma, da so najstarejši dokazi -o-~prvih Vmoriča-rvih -še- skriti v Alaski, kjer so stopili na r, ameriška tla" pravi prof. Antevs Ii Toda najstarejši so bili doslej j č: najdeni daleč od Beringove oži- j 1; ne, na jugovzhodu. "Možno je, i s: da so najstarejši dosedanji re-|p kordi, ki smo jih našli o predzgo-! t: dovinskem Američanu, izkopni-jk ne pri Abilenu v Texasu, dasi je i< potrebna še kritična študija z j ozirom na starost in položaj ze- z meljskih plasti, ki so jih pokrivale. Najstarejše izkopnine o-stankov predzgodovinske ameriške kulture so nemara tiste pri p Clovisu v vzhodnem delu New p Mexica. Ostanki pintske kulture, t najdeni v Mohawški puščavi, c 170 milj vzhodno od Los Ange- f lesa, so verjetno približno ena- t ke starosti." \ v Uganka pa je se zmerom u- j ganka. Geološka raziskovanja 1 zemeljskih plasti, v katerih so 1 bili najdeni ostanki predzgodo- > vinskega ameriškega priseljenca ^ : (orožje, taborišča ognjišča, o- J jkostja divjačine itd.) sicer poka-i zujejo, da je bil predzgodovinski ! Američan tu pred več kot deset tisoč leti, toda njihova identite-; ta je slej ko prej zavita v meglo. Najdena so bila človeška okost- : ' ja, o katerih nekateri znanstve-• niki domnevajo, da so ostanki ' prvih priseljencev — lovcev iz 1 Azije. > i Toda znani češki antropolog 'dr. Aleš Hrdlička pravi, da vsa doslej odkrita okostja kažejo Indijanca. In antropologom se ne vidi verjetno, da bi se bili indijanski tipi razvili pred tisočletji in ostali nespremenjeni. Ta-! ko zaenkrat vemo samo toliko, ^1 da je že precej dolgo tega, kar L.iso prišli v Ameriko prvi prisel-e i jenci, kakšni so bili, pa še ne ve-mo, i- _ Seja V nedeljo 28. marca se bo vr-:t, šila seja društva Carniola Tent, i- ] 1288 TM v dvorani št. 1, SND, m i ob 9. zjutraj. Članstvo se naj i polnoštevilno udeleži. - I <>i DUČEJEVA LJUBICA NA OPAZOVANJU ; PAZIZ. — Sodnik je odredil mentalno preiskavo Madeleine |De Fontanges, ki je danes teden lobstrelila grofa De Chambruna, i češ, da je uničil njeno ljubezen-isko idilo z italijanskim dikta-i tor jem Mussolini jem. Crnolasa 'lepotica trdi, da je bila Musso-linijeva ljubica lani od aprila do ; julija, ko je Chambrun s svojo ! nediskretnostjo povzročil, da jo je diktator odslovil. Madelein je bivša časnikarica in igralka in stara 29 let. Z Mussolini jem, pravi, je imela mnogo skrivnih i sestankov v Beneški palači v Ri-1 mu. V njenem dnevniku so zabeležene stvari, o katerih pravijo sodni uradniki, da bi povzročile j mednarodni škandal, če bi bile ; objavljene. NARAVNI PLIN POVZROČITELJ KATASTROFE NEW LONDON, Tex. — Vo-i jaška preiskovalna komisija, ki je preiskovala izvor plinske eksplozije, ki je pognala v zrak tukajšnjo višjo ljudsko šolo, pri i čemer je bilo ubitih 455 ljudi, ; šolarjev in učiteljic, je zaključi-15", da je eksplozijo pOVzrocil naravni plin, s katerim so ogrevali šolo s pomočjo 72 plinskih pe-| čic. Plinska kurjava je bila upe- n j ljana, ker je bila cenejša. Komisija pravi, da je morala kaka ! plinska cev v šolski kleti pušča-; ti plin in ko ga je bilo dovolj v j kleti, je zadostovala majhna sj iskra, da je eksplodiral. Odkod r, je prišla usodna iskra, seveda ni 3 znano. n STAVKA V AKRONU c AKRON, O. — Stavka pri d Firestone Tire and Rubber Co., z ki uposluje 10 tisoč delavcev, r traja že tretji teden in še ni vi- p deti, da bi se skoro končala, d Pogajanja so obtičala na mrtvi točki, ker zahteva unija kavču-karskih delavcev (United Rubber Workers) popolno priznanje j in odpravo kompanijskih unij, c kompanija pa to zahteva trdo- t vratno odklanja. Tovarne straži- v jo unijski piketi in doslej se je ^ stavka vršila v redu. r - • 1 PRSTNI ODTISI ŠOLSKIH t OTROK l . LORAIN, O. — Tukajšnji policijski načelnik se je obrnil na . šolski odbor, da dovoli, da se | . vzame prstne odtise vseh 11 ti-; i soč lorainskih šolskih otrok. To , s je storil, ko je zvedel, da so mno- ] go žrtev šolske katastrofe v Texasu spoznali šele po prstnih od- ] 5 tisih. 1 __; 0 Družabna prireditev slov. sekcije unije 45 UAW Slovenska sekcija unije št. 45 UAW (Fisher Body) bo v sobo-: L~ to zvečer proslavila stavkovno! ' zmago z veliko družabno pnre-,r ditvijo s plesom v Delavskem' domu na Waterloo rd. Na pro-1 gramu so tudi Louis Belle, Fr. Plut, (z mrs. Plut pri klavirju),: Elsie Artel, Frank Slejko, Za-larjev fantek in drugi. Plesalo se bo v obeh dvoranah. Za ples r- bosta igrala Jack Nagelnov in .t, Barbečev orkester. Člani, prija-D, telji in simpatičarji so prijazno aj vabljeni, da se udeležijo te pro-1 slave. Hitlerjevo časopisje kritizira papeža Papežev protest proti cerkvenim razmeram v Nemčiji primerjajo "direktnemu vmešavanju v nemške notranje zadeve" BERLIN. — Pafeževa kritika proti cerkvenimirazmeram v I Nemčiji, ki je bite* zasoljena z obdolžbo, da je Hitlerjeva vlada pohodila določbe ikonkordata z j Vatikanom, je očividno precej razkačila nacijske voditelje. To je razvidno iz ostre "poluradne" ! kritike v nacijskem časopisju, ki ; pravi, da papeževo' kritiziranje I ; pomeni toliko kct| "direktno ; vmešavanje v nemške notranje j zadeve". Nacijska;«rotikritika; : odgovarja papežu, sta prižni-'ca in časopisje "tuje države" j (Vatikana) povsem1 neprimerno ! mesto za kritiko; kakršna je bi-la papeževa. Nacijsko časopisja dalje dolži j nemške katoliške duhovnike, da i '"hujskajo" nemško, katoliško; j javnost proti državi, katerim j [zdaj še papež daje jjotuho, namesto da bi jim dal jgkor, kakor! so upali "nemški k^fe". S tem, pravi nacijsko časopisje (torej Hitler) je papež dal potuho ljudem, ki ustvarjajo-(razmere, ki i ne morejo koristiti odnosa jem med Berlinom in Zadevni komunifeh, "-.i ga je| I objavilo nacijsko or '.op.s.te, tudi i opozarja na S. naj ! papež pogleda tj tev izgublja tla ir , ■ nva Nemčija nacij , ii; branijo pred "komunisUenj x jtiversko nevarnostjo". i (i ----v: LEON BLUM JE DOBIL P ZAUPNICO ,k PARIZ. — Francoska poslan- j ska zbornica je danes zjutraj iz-;c rekla zaupnico Blumovi vladi sja 362 proti '215 glasovom. Zaup- ® niča je bila izglasovana v zvezi z nemiri v pariškem predmestju Clichyju, o katerih se je vršila debata vso noč. Debata je bila zelo burna in zlasti so se razburili komunistični in desničarski v poslanci, ki so si hoteli skočiti d dejanski v lase. jt ROMAN BREZ ČRKE "E" J. LOS ANGELES, Cal. — Tu r je pravkar izšel neki roman, ki . obsega 50,110 besed, med ka- . terimi pa ni niti ene, ki bi vsebo- } vala črko 'e", dasi je baš ta črka t v tako pogosti rabi, da skoro ni j mogoče napisati poštenega stav-ka v angleščini brez nje. Ro- j man je spisal 661etni godbenik . Ernest Vincent Wright. j GIRARDSKA STAVKA ; KONČANA I < GIRAD, O. — Sedeča stavka . 1 v tovarni usnja podjetja Ohio ! Leather Co., katere so se udeležili vsi delavci in delavke (o-; "! krog 800), med katerimi je mno-S go naših rojakov in rojakinj, je bila včeraj poravnana. Pogodba, ki je bila sklenjena med unijo (CIO) in družbo, je slična oni, 5 ki jo je sklenila jeklarska kor-i - j poracija Carnegie-Illinois z uni-0 i jo jeklarskih delavcev in CIO.: 1 _!_ ! Novi naročniki J ^ _ 1, i Na "Enakopravnost" so se na-L- ročili sledeči rojaki: V. Drobnič, o Vinko Zdovnik, Anton Kužnik, is John Bernec in Frank Strojin iz n Clevelanda, Tony Hren iz Wal-1- senburga, Colo., in Frank Kern .0 iz Saskatchewan, Kanada. Na-> šim novim prijateljem najlepša i hvala za njihovo naklonjenost! Moiey proti Roose-veltovi reformi Bivši član predsednikovega "možganskega trusta" trdi, da je predlagana sodna reforma neameriška WASHINGTON. — Raymond Moley, ki je bil svoj čas najožji svetovalec predsednika Roose-velta in vodilni član njegovega "možganskega trusta", Je včeraj posegel v kontroverzo o povečanju zveznega vrhovnega so-|dišča, ki ga predlaga Roosevelt in udaril po tem načrtu, češ, da je neameriški. "Ameriška metoda", je dejal Moley pred' senatnim justičnim odsekom, "pomeni, da je treba ljudstvu natančno razložiti, kakšne social-ne in ekonomske spremembe so potrebne, ga prepričati, da so predlagane spremembe zdrave, nato ga pa vprašati za odobritev. Cilji, katere si je Roosevelt tako pogumno začrtal, se dajo doseči v okvirju ameriških u-stavnih tradicij. Skušati doseči te cilje z uničenjem ameriških tradicij, se pravi kopati grob i-dealom, ki so jim dali rojstvo." Moley je nastopil pred odsekom kot zagovornik Roosevel-tovih ciljev in kritik vrhovnega sodišča, vztrajal pa je, da bi bila najboljša pot za dosego teh ciljev pot ustavnega dodatka. Tekom izpraševanja od strani članov odseka je Moley tudi dejal, da bi se vrhovno sodišče moralo ozirati na politično mnenje ameriških voiilcev, kakor ga podajo na volišču. O vprašanju temeljne delavske zakonodaje (mezde in delovne ure) je izja- ^ vil, da smatra, da je v ta namen v potreben ustavni dodatek. Mo- j, ley se je postavil na stališče, da n je amendiranje zvezne ustave za ^ dosego takih ciljev edina prava p ameriška metoda, katere se ne z sme zavreči, ako si hoče dežela s dobro. li - t STRAŠNA LAKOTA NA j KITAJSKEM n ŠANGAJ, Kitajska. — Poročila iz province Seč u an javljajo, ^ da take lakote, kakor razsaja g tam sedaj, ni bilo že deset let. 7 Ljudje cepajo na tla kot muhe. ^ Več tisoč ljudi je lakota že umo- £ rila. Provinčne oblasti sporoča- ^ jo, da so v nevarnosti stotisoči c človeških življenj, ako ne bo ta- ^ kojšnje pomoči od zunaj. Lakota v tej provinci zavzema obseg lakotne katastrofe v provincah j Šensu in Kansu pred desetimi leti, ko je umrlo za lakoto milijon ljudi. Tisoče ljudi se skuša o-hraniti pri življenju s tem, da žvečijo drevesno lubje, travo in 1 : celo ilovico. Lakota je posledica strašne suše, ki je uničila skoro vse poljske pridelke. Ironija je pa hotela, da so budhistični duhovniki baš zdaj, ko je trpljenje vsled lakote začelo dosegati višek, proglasili — post, da z njim : ljudstvo izprosi dež . . . -1 --— ' INOZEMSKE BOLHE NE SMEJO V AMERIKO - HONOLULU Havaji. — Tong . Shong Chang, profesijonalni. ! boljši učitelj, ki se preživlja s j kazanjem treniranih bolh, je v j j hudih škripcih. Ameriški carin-! ski uradniki so namreč zaplenili - njegov bolšji cirkus in pomorili vseh deset bolšjih akrobatov, češ, če hoče mož kazati trenira- z ne bolhe v Ameriki, tedaj naj .- trenira ameriške bolhe. Chang, n ki prihaja iz Cantona na Kitaj-.- skem, se pa boji, da ameriške a bolhe niso tako odprtih glavic :! I kot kitajske. Dve sto tisoč delavcev na » masnem shodu v Detroitu Shod je bil mogočna manifestacija delavske solidarnosti in odločnosti« Martin svari: "Unije avtomobilskih delavcev ne boste ustavili!" John L. Lewis in Walter P. Chrysler na konferenci v uradu governerja Franka Murphyja s ZADNJE VESTI WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt se je odločil poseči v situacijo, katero so ustvarile sedeče stavke. V ta namen je po telefonu iz Warm Springsa, Ga., kjer se mudi na počitnicah, odredil vse potrebno za sklicanje konference s kongresnimi voditelji. Predsednik se bo vrnil v Washington v petek in konferenca se bo najbrž vršila v soboto. DETROIT. — Detroitski organizirani avtomobilski delavci in njihovi simpatičarji so sinoči sijajno manifestirali svojo solidarnost in odločenost, vztrajati v boju za pravico do svobodnega organiziranja v svrho izboljšanja svojega položaja, ko so se v masah odzvali pozivu Homerja Martina, predsednika unije U. A. W., na protestni shod proti policijskim nastopom proti detroitskim sedečim stavkarjem. Prostrani Cadillac Square je bil spremenjen v morje človeških glav, iz katerega je štrlelo tisoče bojevitih napisov. Unijski krogi računajo, da se je udeležilo shoda do 250 tisoč avtnih delavcev, delavk in simpatičarjev. * " Silna masa zborovalcev je popolnoma ustavila ves promet pol milje okrog Cadillacovega trga. Delavci so nosili zastave in napise ter peli in navdušeno vzklikali, toda shod se je vzlic silni masni udeležbi vršil v naj-vzornejšem redu in policija, ki je bila mobilizirana do zadnjega moža, ni imela drugega opravka, kakor da je usmerjala ulični t< promet. Tako se je znova peka- ži zalo, da je delavstvo dovolj di- k sciplinirano, da lahko prireja ve- 2 like masne shode, brez da bi se n bilo treba bati neredov, dokler t. jih ne izzovejo njihovi sovraž- ji niki. J' Glavni govornik je bil seveda h predsednik unije avtomobilskih n delavcev, ki je sklical shod v n soboto, ko je detroitska policija z izgnala sedeče stavkarje iz dveh u manjših tovarn. Martin je pove- F dal silni množici zborovalcev, n da je U. A. W. na pohodu in da o se pri tem ne bo dala ustaviti in n da je nihče ne bo mogel ustaviti. (Dalje na 3. str.) PONESREČEN SKOK Z NOVEGA MOSTU !r SAN FRANCISCO, Cal. —\\ Ray Woods, ki se je doslej bavil ({ s skakanjem z visokih mostov ^ v vodo, najbrž ne bo več mogel storiti kaj takega. Mož je hotel . biti prvi človek, ki je kdaj sko> čil z novega mostu, ki veže San _ Francisco in Oakland, a se mu je j ^ skok ponesrečil, da si je nalo- ; [ mil hrbtenico in nemara ne bo ' 1 nikdar več hodil. Skok, ki ga je, bil napravil, je bil 185 čevljev globok. Ob vodo je treščil s hrbtom. --- ; Zagrajene ulice i Clevelandske mestna zborni-s i ca je sprejela resolucijo, ki dozi voljuje zagraditev stranskih u-- j lic, da se omogoči, da se bodo o-ii! troci lahko igrali na ulici, brez li j da bi bili v nevarnosti pred av-tomobili. To pa se bo lahko zgo-.- dilo le v ulicah, kjer se bodo j strinjali s to idejo vsi stanoval-j, ci. Obenem je bila sprejeta re-j- solucija za dobrodelno priredi-e tev, katere dohodki pojdejo v c sklad WPA za popravitev 17 mestnih igrišč. Nova unija UAW in stavka na E. 96 St. John Soltis, elevelandski organizator unije avtnin aeiavcev UAW, je naznanil, da je bila pred sinočnjim ustanovljena nova postojanka UAW v Clevelandu in sicer v tovarni Guarantee Specialty Manufacturing Co. (E. 96 St. and Carr Ave.), v kateri dela 182 oseb, večinoma žensk, od katerih je pristopilo k uniji' 191. Nova postojanka, 21. v Clevelandu, pa je takoj morala iti skozi "ognjem krst" t. j. na piketno linijo, kompanija je namreč delavke izprla, /o je zvedela, da so se organizirale, in ko jih je včeraj klicala nazaj na delo, so odgovorile s piketni-mi stražami. Delavke, ki so mi-zerno plačane (od 20c do 30c na uro za težko delo), zahtevajo priznanje unije, mezdno zvišanje in boljše delovne pogoje. V omenjeni tovarni dela tudi več naših rojakinj. Matowitz je posvaril avtomobilistke Clevelandski policijski načel-! nik George Matowitz je včeraj j posvaril avtomobilistke, naj dr-Ižijo svoje avtomobile zaprte, 1 kadar se vozijo po elevelandskih ulicah, kajti zadnje čase se pogosto dogaja, da zlikovci steza-jo roke po ženskih ročnih torbicah na avtnih sedežih, kadar avti na križiščih čakajo prometnega signala. Če je avto zaprt, se kaj takega ne more zgoditi. I i Mestni očetje so se premislili Clevelandska mestna zbornica je v ponedeljek sprejela resolucijo, ki nalaga varnostnemu direktorju Nessu, <^a določi zone "iza parkanje avtomobilov v me-' stu, kjer bodo postavljeni avto-" mati, ki bodo avtomobilistom " i povedali, kako dolgo bo lahko 1 stal avto ob uličnem pločniku za " pet centov. Resolucija je bila " sprejeta s 25 proti 4 glasovom, o Pekarija Pianecki !-; Pianeckijeva pekarija se pri-i-1 poroča za naročila za kolače in v;potice za velikonoč. Telefonska 7 i številka pekarije je HEnderson j 2396. (STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 24. marca, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TIR AMERICAN JUGOSLAV PTQ. * TXJ9. CO. VATRO J. GRILL, Pre*ldeD» IVAN JONTEZ, Editor 8231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........11-50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici «a celo leto ........................................»j-«; ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 me.sece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4-50 ta 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$» 00 Entered as Second Class Matter April 2Gth, 1918 »t the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Bombe v Adis Abebi Atentat' v Adis Abebi je potrdil napovedi kolonialnih strokovnjakov, ki so ob zasedbi Abesinije poudarjali, da Italijo šele po zasedbi dežele čakajo najtežje naloge. Iz zgodovine kolonialnih vojn vemo, da se prekomorske pokrajine pač dado podjarmiti s tehničnim supe-riornim orožjem ter naprednejšo vojno taktiko, pomirjenje in ureditev zasedenih krajev pa ne gresta enako hitro od rok, ampak zahtevata neprimerno več časa in znatnejših žrtev. To velja osobito za take kraje, kjer je kolonialni gospodar našel že kolikor toliko razvito upravo in organizacijo, iz katere je vzrastla že neka tradicija in zavest skupne povezanosti. Abesinijo moramo nedvomno šteti med take primere, zato je tudi tako pozno prišla pod tujo oblast, kar se je lahko zgodilo šele tedaj, ko je razlika v tehnični opremi dosegla tako mero, kakor da bi se bila spopadla globoki srednji vek z najbolj dovršeno moderno vojno tehniko. Izid tega spopada je znan in ni nikogar premočno presenetil. Pač pa je močno presenečala svet okoliščina, da se je Rimu tako brez posebnih težkoč posrečila pacifikacija ogromne zasedene površine. Iz italijanskih virov so prihajala dan za dnem poročilu o eivilizutov-nem delu v deželi judejskega leva. Kdor pozna graditeljske sposobnosti italijanskega naroda, tudi ni mogel dvomiti o uspehih v novi koloniji. Toda v življenju narodov so velikega pomena tudi nekoliko iracionalne komponente. Kakor so namreč Amharci, gosposko pleme nekdanje Abesinije, kulturno zaostali, vendar je v njih cela stoletja živela neobrzdana želja po svobodi, neodvisnosti in samostojnosti. Pomirjenje, ki ima glavno nalogo-, da nove podanike brez velikega trenja prevede v novi upravni in pravni red, zadeva pri vsakem koraku ravno na te neotipljive sestavne sile. Povprečnemu Abesincu se ne more zameriti, da ne ceni po zaslugi italijanskega civilizatornega prizadevanja, ker za pravilno oceno je treba že izvestne visoke stopnje omike. Kar bivši gosposki amharski plasti nikakor ne gre v račun, je ravno dejstvo, da se morajo nekdanji gospodarji odrekati v korist pravnemu redu svojim privilegijem, svojim svoboščinam in izrednemu stališču, ki ga je imel Amharec kot tvorec in no sitelj državne ideje nekdanjega cesarstva. Vse to bo odslej tem močneje udarjalo na dan, čim bolj si bo Rim prizadeval, da iz Abesinije v najkrajšem času napravi urejeno kolonijo. Zelo verjetno je, da so ročne granate, ki so v abesinski prestolnici padale na najvišje predstavnike,nove oblasti, otvo-rile ono periodo težkoč, ki so o njih govorili poznavalci kolonialnih zadev. Ni izključeno, da bo dogodek služil upornim življem za znak k novemu odporu; počakati je šele treba, ali se bodo obisti-nile rimske verzije, ki atentat pripisujejo le manjšemu zločinskemu krogu. Obilica aretacij ne govori ravno za to tezo. Prve posledice atentata so že znane. Vojna uprava ne bo mogla več pošiljati čet iz Abesinije, pač pa bo morala zopet osredotočiti znatne sile v področju zasedbe. Že sama previdnost narekuje tak ukrep, najsi se iz dogodka že razvije kaka večja četaška akcija ali ne. Državna blagajna je s tem močno obremenjena, (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: UrednlitT« "Enakopravnosti" ■ tk-•rljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se itrinja i Izjavam mil trditvami dopisnikov. UrednUtve pove avoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Kouopisov se ne vrača. Poziv na izredni občni zbor si Cankarjeve ustanove • P Včeraj je bil priobcen poziv g1 direktorija Cankarjeve ustano- ^ ve na vse društvene zastopnike g] in člane posameznike, da se go- ^ tovo udeleže izrednega občnega n zbora, ki se bo vršil v soboto ob g pol osmih zvečer v Delavskem ^ dcmu na Waterloo Rd. Tega a- tj pela ne smemo prezreti, kajti se- ^ daj je čas, da energično rešimo t; naš problem. Kakšen je ta pro- v blem, boste izvedeli v soboto c zvečer. v Skoro gotovo, da se bodo zbo- n ra vdeležili vsi zastopniki iz j Collinwooda, St. Clairčanom pa v ni preveč zaupati, s tem pa ni rečeno, da so brezbrižni za Can- r karjevo ustanovo, ampak vča- j sih so malo preveč zaposleni, to- r da to pot, si bodo vseeno odtrga- r li malo časa. r Mnogi zastopniki se inso vde- t ležili še nobene seje, zato je čas, , da se pokažejo in izvršijo nalo- j go, ki jim jo je dalo društvo. c Milan Medvešek, tajnik C.U. i - _ i Deset letnica čitalnice j Kakor je meni znano ima slo- ( venska knjiga v Ameriki le ne- < kako BO let prave zgodovine. In ] v tem kratkem času si je ta naša največja prijateljica pridobila ] v metropoli Clevelanda častno < mesto, nakar smo lahko ponosni , vsi Slovenci v Združenih državah. Danes imamo Clevelandski , Slovenci nič manj kakor pet slovenskih knjižnic, ki so vse natrpane z raznimi poučnimi knjigami, in znanja željni rojaki se' jih pridno poslužujejo. Malokdo je še v svojem življenju precenil dobro knjigo, ker mi Zemljani se ne zavedamo koliko nam i taka knjipra lahko koristi. Uecfi-mo, da oseba zboli na nevarni bozelni, se seveda naj prvo po-služimo lekarne in različnih zdravnikov, med katerimi je tudi nekaj mazačev. In vse to dragi rojaki stane denar, veliko denarja. In navsezadnje nam ljub-i ljenec še umre in ves stok in' jok nam nič več ne pomaga. Sedaj se lahko vprašamo: kaj je bil vzrok njegove prezgodnje bolezni? Vzrok je bil ta, ker se umrli in nikdar posluževal knjig j z zdravniškimi nasveti s kateri-, mi bi odvrnil od sebe zavratno, bolezen. Ni ga zdravnika na | zemlji, ki vam bi mogel dati tako natančen osebni nasvet ka-i kor ga bo v knjigo zapisal, kerl kadar piše je sam in si vsako be-j sedo dobro premislil, prej ko jo j zapiše. Zopet so ljudje, ki se brez trgovske izobrazbe podajo v različno trgovino. In v par letih pri-j dejo na beraško palico. Zakaj to? Zato ker se ti ljudje niso nikdar posluževali knjig spisa-nih po raznih ekonomih in trgovskih ekspertih ki vse natančno opišejo kakšno spretno vodstvo zahteva trgovina. Zopet so različni inženirji, ki vam opisujejo različne poklice. Svetovni raziskovalci vas s knjigami seznanjajo z raznimi deli sveta, kjer živijo nam nič sorodna plemena, itd. Sedaj ko vidite, da je naši življenje odvisno kolikor toliko cd dobrih knjig in da ne bo treba vsakemu posamezno teh knjig kupovati, ker to zopet stane veliko denarja, imamo tu slovenske čitalnice, ki vam nudijo za malo odškodnino veliko zalego dobrih knjig. Samo čitalnica S. D. D. na Waterloo Rd. ima v zalogi Č3Z 800 knjig različnega čtiva, spisanih po svetovnih pisateljih različnih ver in prepričanj. Kar teiko mi je pri srcu ko se spomnim na naše zasužnjene brate na Primorskem, odkoder trdi in z prihajam, kako bi radi Mtali elevensk - knjige, ali že-lrzna roka reakcionarnega fašizma jim tega ne dopušča. Le predstavite si primer, da ste pisali pismo v staro domovino in ko ste to končali hočete to pismo še enkrat prečitati, da niste napravili kaki pogrešak, pa bo vam nekdo zapovedal, da ne smete pisma prečitati. Ali vas ne bi to ranilo v globini srca. Rav-notako je danes s primorskimi Slovenci. Primorec lahko danes j knjigo spiše, ko je pa knjiga tiskana ne sme več tega citati: kar je sam zapisal ker ako jo či-ta si s tem postavlja življenje v veliko nevarnost. Bratje Slovenci tu v Ameriki smo res lahke j veseli, čeprav še nimamo eko-1 nomske svobode, imamo pa vsa j politično in kulturno in rečem vam, da to mnogo šteje. Kakor sem že omenil je članarina pri slovenskih Čitalnicah jako nizka, in s tem denarjem si ne morejo čitalnice nabavljati novih knjig, zato prirejajo v ta, namen različne prireditve. Čitalnica SDD na Waterloo rd. ni i-mela že štiri leta nobene prireditve, zato smo se sedaj za desetletnico njenega obstanka • čitalničarji zavzeli, da postavimo na velikonočno nedeljo, 20. marca, na oder pester in raznoli-čen program. Pri programu sodeluje pevski zbor Jadran. Nekaj posebnega bodo proizvajali Vadnalovi radio zvezdniki. 1 Da jih vsak z navdušenjem po-» sluša, so vam že pokazali pri ' raznih slovenskih prireditvah. Nastopil bo tudi pevski trio in ' duet, in mislim, da tudi solistov ' ne bo manjkalo. Naš že dolgolet-" ni kulturni delavo johir Stejj " blaj vam bo s svoj' i ibom no* " kazal svojo kuhat k > umeu st. In še vec točk bo pfOgi iJ tako da se vain za • . - i-di par ur imenitni. 1 Zato apeliram n. T telie kulture sirom vt1 i i J relanda, da si rezervirate veli-conočno nedeljo 28. marca za mreditev Čitalnice SDD na Wa-;erloo Rd. Želeti je, da bi bil av-litorij S. D. Doma na ta dan premajhen in da bi morali poklicati one naše znance, da bi ga sa par čevljev razširili. Vstopni-;c lahko dobite pr i vseh članih j čitalnice, in v S. D. D. na Wa-! :erloo Rd. V predprodaji stanejo samo 25 centov, pri blagajni na dan prireditve pa 30 centov. Le sezite po njih vam ne bo žal.: Program se prične točno ob sedmi uri zvečer. Pridite zgodaj, če nočete dobiti zadnjih sedežev, ker vstopnina je za vse seči :že enaka. Toraj na svidenje 23. marca v SDD na Waterloo Rd. Še nekaj, da ne pozabite! Pevski zbor Jadran priredi 25. aprila znamenito Shubertovo opereto "Tri Mladenke". Ko je pred petimi leti postavil Jadran to lepo opereto na oder je javnost zahtevala, da se še enkrat ponovi, pa žal se zaradi raznih vzrokov ni storilo. Po mojem mnenju je pa bolje, da se to stori sedaj, ker mnogim, ki so to opereto že vidili je kolikor toli-(Dal je na 3. str.) ŠKRAT Drobiž za smeh "Local 45 U. A. W. — Poslali ste nam notico za priporočilo vaše plesne prireditve v soboto, 27. marca. "Ameriška Domovi-la" ne priporoča niti ne sprejema oglasov za plesne prireditve v postnem ali adventnem času, zlasti pa ne za veliko soboto. — i Prosimo torej, da oprostite, drugič si pa izberite bolj primeren dan, kajti katoličani ne plešejo na veliko soboto. — Pozdrav!" "Ameriška Domovina" z dne 23. marca 1037. Priobčeno v "listnici uredništva". Učitelj: "No, Mihec, ali veš, kako se napravi mreža?" Mihec: "To je čisto lahko. Najprej vzamemo vse polno lukenj, potlej jih pa zvežemo skupaj — in mreža je narejena!" Stara igralka sedi pred zrca-(Dalje na 3. str.) Zvijača zaljubljene žene Pred nedavnim je prišla v Pariz mlada, mična angleška artistka in se tam zaljubila preko ušes v znanega kiparja. Zdelo se je, da ji je sreča naklonjena in že po kratkem času sta se oba poročila. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Kiparju je postalo zakonsko življenje kmalu nadležno in je izposloval ločitev, "ženska, ki se neprestano vrti okrog mene, me moti v ustvarjanju", je izjavil pred sodnikom. Mlada žena pa moža, katerega je ljubila, ni mogla pozabiti, če bi mogla samo enkrat govoriti z njim med štirimi očmi, bi se vse poravnalo, si je mislila. Toda njeni poskusi, da bi prišla do kiparja, so bili zaman. Kadarkoli se je pojavila pred njegovim stanovanjem, je našla vrata zaklenjena. Končno je slučajno zvedela, da se namerava njen bivši mož preseliti v drugo stanovanje. Tedaj je naj prvo pozvedela, katera tvrd-ka mu bo prepeljala opravo v novo stanovanje. Nato je enega izmed nosačev z dobro napitnino pregovorila, da jo je skril v neko omaro in jo vtihotapil tako v stanovanje. Pariški listi sedaj poročajo, da je zvijača zaljubljene žene uspela v polni meri. Posrečilo se ji je, da je svojega bivšega moža prepričala, da ni imel prav, ko se je dal od nje ločiti. V kratkem se baje znova poročita. Človek ni središče sveta Prof. The Svedberg iz Upsale, ki si je pridobil Nobelovo nagrado s svojim delom o notranjem ustroju stanic, je dal zanimiv o -govor na neko vprašanje stockholmskega hs ' "Svenska Dagbladet", kakšen namen in pomen ima znanost. , Namen znanstvenega dela, pravi Pr° Svedberg, je ta, da nam napravi svet, v ka e-rem živimo, umljiv in da nam pomaga v boju proti naravi. Ni pa njegov namen, kakor se prepogosto dogaja, da bi spore med ljudmi se bolj poostrilo. Znanost naj nam da pripom°c-ge, da bi čedalje bolj premagovali ovire, ki o težujejo produkcijo dobrin in izmenjavo prevoz sirovin med ljudstvi. Ko bomo te o\ temeljito premagali, bodo izginili mnogi sporazumi med posamezniki, razredi, pleme ni in narodi. • a Najnovejša odkritja o obsegu in zgra vesoljstva, njegovi preteklosti in mor®bl j bodočnosti, bi nas morala poučiti, da Je k slučaj, če živimo na premičnici, .ki.j« na vzdrževati človeško življenje. Znanstvenik, ki deluje v stalnem stik" _ naravo in v stalnem boju z njenimi problem > se uči ponižnosti. Prepričan je o tem, dac vek ni središče sveta, temveč slučajni ProlzV__ enkratnega srečanja cele vrste okoliš^1"- "T Prof. The Svedberg meni, da se bo tudi člove -ka morala izboljšala, ko si to dejstvo popol« ma osvojimo. Nista zadela pravega V romunski vasi Batarci ob češkoslova^ ki meji se je pripetil dramatično - tra*f!^v0 dogodek, ki spominja malo na MascagniJ "Cavallerio rusticano". Brata Teodor in Vasilij Rafan sta sumi . da ima neki Sarca intimne odnošaje z ženama, pa sta se hotela nad njim masce. ge Zadnjo nedeljo sta ves dan pila, zvečer s ^ vračala z ženama domov, pa sta jima i naj malo počakata. Stopila sta proti pose^ kmeta Tome, pri katerem je Sarca stall0% eV. Pri vratih sta poklicala svojega dom^ ^ nega tekmeca na ves glas, naj se Prikaze,,aItl. njima spopade. Iz hiše pa je stopil Toma - ^ Komaj so se odprla vrata, sta se Ra. ^.j. gla z noži nanj in ga ubila z enajstimi l,aroto. šele nato sta prižgala vžigalico m u* i vila, da sta se bila maščevala nad nepra i Besna nad svojo nerodnostjo sta sedaj s ^ j la, da se zneseta nad ženama. Toda ti stai j tili nesrečo in sta pred njima pobegnili- M ^ j le dobila sunek z nožem v hrbet. K sreei s i med tem drugi kmetje vmešali v stvar i ^ besnela brata razorožili. Sedaj sta vzap^_j_, (Dalje iz 1. kolone) kajti prevoz čet v Abesinijo je zarad' v šokih sueških taks dražji nego kateri drugi. e> Še važnejše so politične posle( ^ Bilo je že vse pripravljeno, da se \ ^ nevi tudi formalno spravi s sveta abe' ski problem, pa pride ta atentat in v ^ di nove dvome glede italijanskih ves redu in o izvršeni pacifikaciji nekd ^ neguševe države. Nedvomno pa b() ,cU_ to vplivalo še v nekem drugem VrSk Glede dogodkov na Pirenejskem po» ku bo Italija gotovo morala zavzeti mirljivejše stališče. Lastni interesi ji ^ do narekovali, da vsaj za nekaj ca* ^ pet osredotoči svojo glavno pozorm* ^ zavarovanje in pacifikacijo AbesiniJ • "J." NIKAR NE SKRBITE radi oddaljenosti. Ne glede, od kje se nas pokliče, naša postrežba je hitra in vestna. Naša moderna vozila in drugri posebni pripomočki za opravljanje dela na razdaljo, nam to omogočijo. Milje pomenijo pri nas minute. te se nas pokliče iz večje daljave, ne računamo za to nič več. A.UGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd STREET KEnmore 2016 VESELE PRAZNIKE m OBILO PIRUHOV VAM ŽELI lohti Pollock V SLOV. NAR. DOMU NA 6407 SI. 1LAIR AVENUE 24. marca, 1937. ENAKOPRAVNOST r STKAN 3. SEZONSKE AKTIVNOSTI1 ____I V mesecu marcu se prične1 prebujati narava, in to ne osta-1 ne brez vpliva na človeka. Deževni, snežni in mrzli dnevi se 1 izmenjavajo z gorkimi in sonč- j nimi. Gorak sončni dan, pa iz- 1 vabi pa prosto vsakega, ki je 1 živ in ki ga delo ne zadržuje v ! zaprtih prostorih. Vsak se hoče ' napiti zlatega sončnega sija in j nasrkati svežega zraka. Kdor ima svoje domovanje,1 najde v takih lepih dneh razna mala dela okoli bivališča. Tu in j tam na poslopjih je treba kaj popraviti ali pritrditi. Kotanje na dvorišču je zdaj čas zasuti, da se v njih ne bo nabirala deževnica, v kateri bi se pozneje plodili komarji. Obrezovanje živih mej ter čiščenje drevja in grmičja je zdaj na vrsti. Za-predke gosenic, ki se držijo po drevesnih deblih in vejah, naj se odstrani in sežge. V gorkih in sončnih dneh je tudi priporočljivo pošteno prezračiti stanovanja in kleti. Posebno kleti potrebujejo prezra-cenja. Pridne gospodinje naj že zdaj napovedo boj muham, ki so v kakih skrivališčih prezimile, in v gorkih dneh brenčijo okoli. Te muhe so predhodnice ozi-' roma prednice velikih mušjih r°jev, ki nas bodo nadlegovali v poletju. Znanstveniki pravijo, da en sam mušji par zapletli tekom ene sezone dva milijona potomcev. To pomeni, da kdor uniči par muh sedaj, jih mdirektno uniči dva milijona. Muhe niso samo nadležne in gnusne živali, ampak so tudi razširjevalke različnih nalezljivih bolezni. Vrtna trata se zamore zdaj P°gnojiti s kompostom, drobim hlevskim gnojem ali z u-metnimi gnojili. Pomladno de-2evje bo izpiralo gnojila k tra-vinim koreninam. Če ni vreme je Premokro, se zamorejo "pleše" ji v trati prekopati in obse jati s bi travnim semenom. Na kakem sončnem prostoru na vrtu se že v tem času lahko Poseje solato berivko, grah, red- h kvico in čebulo. Posejejo se lah- n, na stalno mesto tudi neka- g1 tere manj občutljive enoletne K cvctlice, kot verbene, kapucin- K »ka kreša (nasturtium), petimi- z] Je in naai^ posebno mak je pri- g Poročljivo posejati kar na stal- mesto, ker presajanja ne pre- .. ne»e dobro. ]I ^elo priljubljena cvetlica na Vrtu je sladki grah (sweet Peas). Kdor hoče imeti mnogo . }n Primeroma zgodnjega cve- 1 naj posadi sladki grah že \ 1 mesec. Ta rastlina ljubi son- £ Prostore, najboljše ob kaki ali ob steni, poleg tega * nteva globoko in gnojno zem-111 v suhem vretnenu mnogo bivanja. Praktični vrtnarji Priporočajo, da se za sladki ' boi-h- izk°iJ,.ie kak čevel-i ^rl<> v- jarek, katerega se do polo- Ice napolni z dobro pregnitim ali kompostom, na to d ,nasuje dobra dva palca na Po ° pVsti' nakar se v vrsti grahova zrna, prilično Q, en palec oddaljeno drugo drugega. Na seme se spet) * ®uje za dober' palec prsti. sft poženejo iz pr- naj se doda nadaljni pa- na debelo prsti in to naj se »navlja toliko časa, da je iz- 2 pani jarek do roba zasut. siin na načhl P°sajeni j 0)<)ul;ki grah se bo oddolžil z' treh00 lepega cvetJa- Paziti Je °(lt i le' da ima ''arek dober . °k> da v istem voda ne za-8taja. ^ tem mesecu je tudi že čas ___^Piti ali precepiti drevesa. To delo se sicer lahko vrši tudi še pozneje, toda cepiči morajo biti narezani že zdaj, na vsak način pa prej ,predno postanejo sočni. Narezane cepiče naj se lahko zavite v mokro cunjo zakoplje v zemljo, dokler se jih ne rabi; tam ne bodo postali sočni. Pri cepljenju je potreba upoštevati to, da podlaga (drevesce, katero cepimo) sme biti že nekoliko sočna, cepič pa ne. čitatelji, katere gornji ali slični nasveti ne zanimajo, naj izvolijo upoštevati dejstvo, da jih je med našimi člani in članicami mnogo, ki kaj takega radi in s pridom čitajo. Mnogi vprašujejo za take nasvete tudi pismeno, in ker urednik težko pismeno odgovarja vsakemu posebej, skuša to storiti potom lista. In prav v mesecih marcu, aprilu in maju je čas največje vrtnarske aktivnosti. U-rednik smatra, da je treba našim članom in članicam, ki so diletantski vrtnarji in vrtnari-ce, vsaj v tem času nekoliko "na strani stati" s sezonskimi nasveti. Vsakemu nekaj, če je le mogoče, to je urednikovo geslo. »z N. D. Z ONEGA SVETA V Aberdeenu, Wash., je bil nedavno neki Theodore Prinz težko poškodovan v avtomobilski nesreči. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so ga zdravniki proglasili za mrtvega. Pet minut je mož ostal v takem stanju, nakar so ga zdravniki vseeno poskusili oživeti, kar se jim je tudi posrečilo. Mož misli, da je bil na "onem svetu", in mu je žal, da so ga oživeli. Pripovedu-, je, da je plaval v svetlem, meh-' kem somraku, ki je postajal temnejši, v gorkem, prijaznem prostoru, kjer ni bilo skrbi, ampak samo mir in popolno zadovoljstvo. Ko se je prebudil, pa je začutil ostre bolečine poškodovanih kolkov in zlomljenih re-ber. ANEKDOTA V neki družbi je Max Rein-hardt predstavil te dni umrlemu nemškemu vojskovodji Seecktu svojega prijatelja Rudolfa Kommerja z besedami: "Gospod Kommer, iz Černovic. Ali poznate Černovice, ekscelenca?" Seeckt je zbočil prsa: "Oprostite, to mesto sem dvakrat osvojil." NAJBOLJ ZDRAVA DOBA Otroci v starosti 11 let so po izjavi neke zavarovalne družbe najbolj zdravi. Tako zvane otroške bolezni so že za njimi in bolezni doraščajočih oseb jih še ne napadajo. VELIKO rTo Č N E POSEBNOSTI! Bela jedrca, Diamond, ft. 45cj Beli rozini, 2 ft. ----23c I Red Star moka, ; 24Vz ft. $1.05 i Crisco, 3 ft. 59c j Jack Frost sladkor, 3 25 ft. $1.39 j II Olje, gal. $1-09! (prinesite posodo) Rinso, velika 21 c fe (ena mala zastonj) i- Kirkman's Cfoipso 20c t- (en Cleanser zastonj) Lep in dober krompir, 10 ft. 27c >r Sveže ribe v postnem času. J i- Čista mast, ft. 15c Telečji steak, ft. 31c Lepe šunke, fini želodci a in klobase, delane iz najboljšega ir.esa, vedno v ve-i liki zalogi. Pripeljemo na j dom. Se priporočam in ze-I lim vsem cenjenim odje-, malcem in prijateljem vese-I lo veliko noč! j LOUIS OSWALD I 17205 GROVEWOOD AVE ' KEnmore 1971 DVE STO TISOČ DELAVCEV NA MASNEM SHODU V DETROITU (Dalje iz 1. str.) ! "In mi bomo dosegli vse, kar je našega!" je poudaril. | "Razsodnost in pravičnost bosta vzpostavljeni v tem mestu, j v tej državi in v tej deželi", je I grmel Martin. "Mi kot delavci bomo dosegli vse, kar je našega, i pa če bi bilo treba v ta namen zmetati vse javne uradnike iz njihovih uradov! Mi bomo dobi-.li, kar nam gre!" Na Forda je naslovil sledeče j besede: "Vi ne boste mogli usta- 1 ! viti unije! Vi ne boste mogli preprečiti vašim delavcem, da ne 1 bi pristopili k uniji! Avtomobil- : I ski delavci v tem mestu in v tej ' | deželi se bodo organizirali in mi 1 , vam povemo, kaj vas čaka. Naj- . . boljše za vas bo, da se pripravile na pogajanja z vašimi orga- 1 niziranimi delavci!'' I Nadaljni govorniki so bili Ed 1 Hali, drugi podpredsednik U. A. 1 IW., vodja oblačilnih delavcev, ! Leo Krzycky iz Milwaukeeja, Richard T. Frankensteen, glavni organizator U. A. W., Frank X. Martell, predsednik Delavske federacije v Detroitu in okraju Wayne in metodistovski pridigar Owen A. Knox. , i Množica je govornike navdu-šeno pozdravljala, zlasti Martina, čigar besede so izzvale silno ;odobravanje. j Shod je bil nedvomno mogoč- ^ no svarilo avtomobilskim mag- j natom in mestnim oblastim v Detroitu, da se avtomobilski delavci ne šalijo, temveč povsem i resno mislijo izvojevati, kar jim Igre. j Položaj pri Chryslerju je med-j tem ostal nespremenjen. Sedeči ! stavkarji še zmerom držijo v posesti osem tovarn te korporaci-je, vzlic sodni prepovedi, ki je | bila izdana proti njim. Oblasti! 1 doslej še niso podvzele nobenega j koraka, da enforsirajo to sodno' prepoved. Danes sta se sestala v Lan-singu (gl. mesto države Michigan) predsednik korporacijej i Walter P. Chrysler in načelnik | odbora C. I. O. John L. Lewis. Konferenca, katere se je udeležil tudi zvezni delavski posredovalec James F. Dewey, se vrši v governerjevem uradu. Vedi jo gov. Murphy. Michael Telich Slovenci so zopet dosegli prvenstvo. Klub elevelandskih za-varovalninskih zastopnikov je obdržaval zadnji mesec banket v hotelu Cleveland v počast zastopnikom, ki so v prošlem letu zavarovali največ ljudi pri družbah. Michael Telich je zastopal družbo Sun Life of Canada, ker je v letu 1936 zapisal največ zavarovalnine. Mr. Telich je že dolgo vrsto let pri družbi in skozi njega je zavarovanih veliko število naših ljudi pri Sun Life of Canada. Klub zavarovalnin-skih zastopnikov bo imel enak banket vsako leto. Urednikova posta (Dalje z 2. strani) ko šla iz spomina, zato bodo i-meli sedaj zopet popolni užitek 'teh krasnih melodij, ki se bodo 'proizvajale po pevcih Jadraha 'na odru SDD na Waterloo Rd. Do sedaj sO bile še vse Jadrano-ve prireditve dobro obiskane in ! jaz upam, da se bo tudi to pot to zgodilo, ker vas Jadrančani z ve-'seljem pričakujejo. Čitalnicar Dobro povedano! Čital sem poročilo Milana Medveška o ofenzivnem shodu za razširjanje katoliškega tiska in za uničenje liberalnega tiska. Častitam, Milan! Jaz bi se .! sam udeležil tega .v imenitnega j shoda. Škoda le • človeka, i' dokler je živ, ne deliti. — Saj veste, da je uvenclja S. N. P. J. tu. Predpriprava mi daje precej dela. Saj vsi veste, da se še nisem nikoli ustrašil zagovarjati svobodno misel. Veseli me, da smo dobili tudi naslednika, kakor je naš Milan Medve-šek. Ne ustraši se, veterane i-maš za seboj! Poštenosti, zna-čajnosti, hrabrosti in dobri volji ! Veteran je s teboj! Fr. Somrak Pesem oznanja pomlad! Kadar mlado leto ■pride s svojim cvetjem, takrat pride slavec, praznovat ga s petjem! Kakor gotovo se povrne v deželo vsako pomlad lahnokrili slavec, tako gotovo se pojavijo pevci sam. pevskega zbora "Zarja" sleherno pomlad s svojim koncertom. In kakor razveseljuje in bodri pri njegovem delu slavčkovo žgolenje slovenskega kmeta, ko orje in seje, tako o-življa in tolaži zborovo petje nas, daleč od rodne grude naseljene Slovence in Slovenke. Ko se nam bodo torej drugo nedeljo v aprilu, namreč 11. v mesecu predstavili v pomladanskem koncertu pevci sam.'.pev. zbora "Zarja", in sicer na odfu S. N. Doma, bomo gotovo imeli priliko slišati lepo zbirko novih in starih narodnih ter umetnih pesmi. Res je, da slišimo danes mnogo godbe in petja potom radia, toda za vsakega pravega ljubitelja petja ima koncertna priredba še vedno veliko privlačno silo. Posebno pa je to resnično z ozirom na nas ameriške Slovence, ki imajo le redkokdaj priliko slišati slovensko pesem, zapeto tako ubrano in harmonično, kot nam jo zapojejo "Zar-jani". Za enkrat sicer še ne vem natančno, katere pesmi imajo 'Zarjani' letos na vsporedu, rečem le toliko, da bo koncert bogat ter raznoličen. Pevci prav živahno tekmujejo med seboj, kdo bo prodal več vstopnic, zato je že sedaj gotovo, da bo kakor običajno, tudi letošnji pomladanski koncert moralično in gmotno lepo uspel. Pomagajmo jim torej vsi z našo navzočnostjo ! "Prijatelj petja". škrat (Dalje z 2. strani) lom in se šminka in njen obraz je zopet mladosten. "Doma sem poleg tega še dobra kuharica." "To vidim — ti znaš še iz o-stankov nekaj narediti," ji odvrne znanka. Teta, ki je močno naglušna, je šla s Tončkom na sprehod. Prišla sta do železniške zavor- nice. Prav tedaj je prisopihal mimo vlak. Lokomotiva je zapiskala tako glasno, da je šlo skozi ušesa. Teta je napela ušesa, se obrnila k Tončku in mu s smehljajočim se obrazom rekla: "To je prva kukavica, ki jo letos slišim!" FRIGIDAIRE 36 Prihranite si $28 pri nakupu. Vsi novi, še v zabojih NORWOOD APPLIANCE AND FURNITURE COMPANY Jerry Bohinc in John Susnik, lastnika 6104 St, Clair Avenue ENdicott 3634 Odprto zvečer V BLAG SPOMIN j prve obletnice, kar je umrl 'naš blagi soprog in skrben oče desetih otrok John Perušek Umrl je 24. marca, 1936. j Eno leto je minilo, i kar odšel si proč od nas, ;I črna zemlja te pokriva, [iran izbrisal ni še čas. 11 Bridek čas je bil ločitve, , "iko za vedno si zaspal; " v srcu smo si pa želeli, 1 da bi še pri nas ostal. Misel pa na? vse tolaži, "ida*za tabo pridemo; .tje kj,er večno bo plačilo, i ko se skupaj snidemo. ! Žalujoča soproga, . 1 MARY in OTROCI. j Vesele velikonočne praznike odjemalcem in prijateljem! NOVE Tinnerman in Grand ameriške najfinejše IPlinslee peči . „ ra model št. 290 Na vaso staro pec Irm vam damo ^ $109 50 $10-oo ifflgj! "Members of Cleveland Retail Furniture Association" Te krasne peči si pridobe srca vseh, ki ljubijo lep ^^ ^^^ £ A in udoben dom. Narejene od izkušenih Cleveland- g _W M M *\|l ?kih izdelovalcev peči ter prodajane v Clevelandu po čudovito nizkih cenah, polno garantirane. Ga- M^B rantiramo vam dovoz do velike noči. ^m^r ^m^ THE KRICHMAN & PERUSEK - FURNITURE CO. " odprto ODrK1u VSAK večer 15428 Waterloo Rd. večer Poleg Ben Franklin 5 in 10c trgovine --- Predno začnete čistiti vašo hišo pridite in si oglejte našo novo trgovino zaves. Imamo največjo izbero—na stotine vzorcev za izbrati. PARKW00D HOME FURNISHING CO. Kompletna oprema za dom 7110 ST. CLAIR AVENUE — ENDICOTT 4143 ......—" ■■ -—■—■——-----—■—■——— -■-—■ •■ ■• - —»- JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 058S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 ... .......-—............- .—■. - DESET LETNA PROSLAVA S PROGRAMOM IN PLESOM Čitalnice Slov. delavskega doma NA 15335 WATERLOO ROAD se vrši na Velikonočno nedeljo, 28. marca Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 centov. Za ples igra Eddie Barbie's orkestra. Posetite proslavo! LOUIS MEDVED : 1368 East 53rd Street MLEKARIJA Želimo vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem! Se priporočamo, da si nabavite dobrega mleka pri nas. Imamo tudi Chocolate mleko in butter milk, kot tudi kislo in sladko smetano. Postregli vam bomo najboljše. SPITE TRDNO, VZiVAJTE VASO HRANO^ TRINER'S ELixm-OF BITTER WIME Jj| Mnnvnhrat t»aroC,te 81 ^»sti vzorec- ggjl ivinogonral Triner-8 Bitter Wine Co. odpravi \ 544 S. Wells St.. Chicago, 111. JL|_] neprebavnost , fe« in zaprtnico | >jasi0v".!'.'. ................ 1 'cl"'r"a'' LOUIS MAJER 7508 St. Clair Avenue TRGOVINA OBUVAL Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike, ter se priporočam, da si nakupite obuvala pri nas. Imam najboljše čevlje za celo družino. STRAN 4, ENAKOPRAVNOST _24. marca, 1937. ^ Carica Katarina Zgodovinski roman — Vzamite ga torej iz. cevi. v Kaj vsebuje? i Grof Orlov potegne previdno z nožem iz cevi zviti papir. Or- r lov ga nato razvije in pogleda, ž — Orlov, kaj je to? — To, kar sem slutil, — neka j prošnja, ali pa kako odkritje, ki vam ga želi pisec sporočiti, j Vaše Veličanstvo! i — Papir je torej popisan? — ] vpraša carica. i — Veličanstvo, če dovolite, ( vam ga bom prečital. Katarina sede v naslanjač in i razburjeno zakliče grofu Orlo-vu: — Citajte! Orlov začne: Vaše Veličanstvo! Velika carica!. Obupa nec se je poslužil tega obupnega načina,/ da bi se približal vašemu Veličanstvu, ker je prepričan, da ne pride nobena prošnja v vaše roke, če je predana zakonskim potom. Gre za človeško življenje. Še več, gre za to, da se odkrije podel zločin, ki je bil izvršen v i-sti hiši, kjer se Vaše Veličanstvo pravkar nahaja. \ Veličanstvo! . Razkazali so vam samostan, vodili so vas po njemu, samo enega prostora vam niso pokazali. Veličanstvo, zahtevajte, da vas odvedejo tudi tja, nakar preiščete natančno zidov je! Vaše Veličanstvo bo dognalo, da se nahaja v samostanu neka sestra živa zazidana! Tisti, ki se je drznil poslati to pismo na tak nenavaden način, je nemški državljan, človek, ki je ono nesrečnico nekoč ljubil. Zato, kar je hotela postati njegova žena, zato, ker ga Je ljubila, so ji druge sestre namenile to strašno usodo. Prisegam Vam, da nisem a-tentator, ki bi Vam storil kaj zalega. Kot priči navajam nemškega poslanika'v Petrogradu in Njegovo Veličanstvo pruskega carja, ki bosta brez dvoma jamčila za Vašemu Veličanstvu udanega doktorja Viljema Steina. Carica je ves čas pozorno poslušala. — Orlov, — vzklikne carica in vstane. — Ce je resnica, da so sestre zagrešile tako strahovit zločin! ... — Toda ne, to ne more biti res! — Veličanstvo, svetujem vam, da na vsak način preiščete to zadevo. Zahtevajte, naj vam pokažejo klet! — Veličanstvo, pomislite samo, kako strašna je usoda tiste, ki je živa zazidana! Človekoljubnost vam ukazuje, da storite vse, kar je v vaših močeh! — In če je naposled le resnica, da So nune zagrešile ta strahoviti zločin, pomislite, Veličanstvo, v kako srečnem položaju se boste potem nahajali! Cerkev še vedno ni popolnoma premagana! Še vedno noče priznati vaše premoči, še vedno n-, opusti nobene priložnosti, samo da bi Vam škodovala! Če pa bomo lahko dokazali cerkvi tako strahovit zločin, potem jo imamo popolnoma v svojih pesteh! — Prav imate, — vzklikne Katarina, — stvar bomo preiskali! — Najprej pa bi hotela govoriti z doktorjem Steinom, ki se me je 'ipal tako strašno preplašiti. l* vsakovrstne cene. Posebno lepa - in velika zaloga svilnatih oblek. > Zakaj bi hodili v mesto, ko dobi- - te pri nas ceneje! Ravnokar ! smo dobili veliko izbero slamni-; kov za dekleta in žene, lepe be- - le obleke za otroke za obhajilo i ali birmo, kakor tudi lepe šla-, jerje. Pri nas dobite vse kar se > rabi pri vaši družini. Imamo spodnjo in zgornjo obleko. Pridite k nam — zakaj bi se drenja- - li jm) mestu, ko dobite pri nas » vse kar rabite! — Se vam pri-1 poročam in voščim vesele velikonočne praznike! ! ANZLOVARS . 6202 St. Clair Ave., i vogal East 62 St. V veliki dvorani se je naha- a jala krasno pogrnjena miza. a Za njo se je zbrala sijajna in odlična družba. ^ Na enem kraju je sedel me- L tropolit, poleg njega pa ostali r škofje in cerkveni dostojanstve- * niki, nato predstavniki moskov- c skih oblasti in naposled depu-tacije vseh večjih ruskih mest. ' Kot gostiteljica je sedela za mi- ( zo predstojnica samostana. Med metropolitom in- predstojnico sta ostali še dve mesti . prazni. Namenjeni sta bili carici in j Orlovu. Cela družba se je pogovarjala o atentatu. V dvorani je vladalo neugodno razpoloženje, ker je carica sporočila, da ne bo prišla k večerji. Zdajci stopi nepričakovano v dvorano grof Orlov. On stopi k metropolitu in predstojnici in jima zašepeče nekoliko besed na uho. Metropolit vstane in javi s svečanim glasom: — Cenjeni prijatelji! Njeno Veličanstvo, naša mamica, je milostijivo sklenila, da bo prišla v našo sredino. Pozdravili jo bomo s tem večjim veseljem, ker se strahoviti zločin danes ni posrečil! Metropolitove besede so vzeli gosti navdušeno na znanje. Posebno pa se je še na predstojni-činem obrazu izražalo veselje. Grof Orlov se vsede poleg predstojnice in se spusti z njo v živahen pogovor. ' Zdajci zadonijo trobente in Katarina stopi v spremstvu svo-! jih pažev v dvorano. Za njo je stopal sluga v car-' ski livreji, na katerega se seveda ni nihče oziral. Toda če bi ' ga predstojnica natančneje pogledala, če bi natančno premo-trila njegov bledi obraz, bi se ' nedvoumno zelo prestrašila. Carica se vsede na svoj pro-) stor. Metropolit je imel dolg go- . vor, v katerem je slavil in koval carico v zvezde. Ko je »bil končan slovesni del j svečanosti in ko so začeli napo-. sled prinašati na mizo jedila, je nastalo povsod živahno razpolo-1 ženje. Carica je spretno napeljala pogovor na samostan in vpra-> ša predstojnico: i — Ali je resnica, da so kleti še vedno take, kakor so bile ta- - krat ko je bil ta samostan zgra-5 jen? Slišala sem, da niste v kle-i teh nikoli ničesar popravljali. — Tako je, Veličanstvo, — - odvrne predstojnica, ki ji je la- skalo, da se carica zanima za li samostan. r —- Čitala sem nekoč v neki knjigi, — nadaljuje carica, — c da se nahaja v kleteh ruskih sa- c mostanov plošča z latinskim na- c pisom, na kateri je ovekovečen t graditelj samostana. j Predstojnica je začudeno pogleda carico. Ona sama ni nik- j dar videla take plošče, niti ni slišala o njej. Zato odgovori prav \ ponižno in preprosto: = — Veličanstvo, gotovo se je < vrinila pisatelju one knjige napaka. Že trideset let živim v tem , samostanu, toda plošče še nikoli . nisem videla. ; — Jaz vam pa pravim, častita : mati, — odvrne živahno carica, — da ta plošča gotovo pošto ji. V knjigi se je nahajala tudi slika te plošče. — Veličanstvo, če je tako, potem je najbrž že tako pokrita s prahom, da je doslej še nisem opazila. — Na vsak način pa je stvar tako važna, da se izplača pogledati, če se res nahaja v kleti taka plošča! — vzklikne Katarina. — Ko ste me danes vodili po samostanu, ste mi popolnoma pozabili pokazati kleti. Mene pa kleti zelo zanimajo. — častita mati, bodite tako dobri In mi jih razkažite! ,— Ali ne, grof Orlov, vi boste tako ljubeznjivi in boste šli z menoj. — Ta lakaj pa, — Katarina se obrne k doktorju Stei-nu, ki je stal za njo, — bo nosil bakljo ali pa 'svetiljko. — Drugače pa ne potrebujemo nobenega spremstva več. Predstojnica ni opazila, kako je zažarelo maščevanje v laka-jevih očeh. Opazila tudi ni, da je sprelotel njegovo bledo obličje žarek upanja Pečala se je s svojimi • limi in ni ničesar o-pazila. — Car .. se namerava podati v klet? Predstojnica vztre-peta . -.k i prikriti svoj strah ; o eče s hinavsko I ponižno: v ivo, z veseljem l vam om ila vašo željo. Moj;- i mi ukazuje, Ve- ■ lič '.::iu d. as opomnim, da ■ ne oo dobro za vaše zdravje, ■ če boste šli v klet! Katarina pogleda predstojnico in se zaničljivo nasmehne: i — Častita mati, v; Grhtite, — ■ reče carica ostro in zasmehlji- ■ vo. — Vi se po celem telesu tre- ■ sete! — Sicer pa ne skrbite zame. Popolnoma sem zdrava in - mi vlaga v vaših kleteh ne bo - škodovala! Pojdimo, grof Or- lov, ne izgubljajmo po nepotreb- ] nem besed! Carica vstane in predstojnica ji je hočeš nočeš morala sle- ] diti. Pri duši ji je bilo, kakor da jo peljejo na morišče. Siva barva njenega suhega obraza je jasno izražala njeno slabo vest. Stopala je za carico in lakaj je ni pustil iz vida. Na koncu hodnika prižge lakaj bakljo. Slaba rdečkasta svetloba pade na carico in njeno spremstvo. Težek vzduh jim udari v obraz. Predstojnica je imela prav. Že te kratke minute so se jim zdele strašne, — kako strašno življenje je živelo še-le ubogo bitje, ki je tu že toliko časa žde-lo! Ko so prišli v klet, se začne carica ozirati. Da, zdelo se je, da jo zelo zanima ta stara klet. Od časa do časa je udarila s pestjo po steni. Toda ničesar ne mogla odkri- . ti. V lakajevih rokah se je bak-. lja tresla, — Viljem je bil tako , razburjen, da je komaj korakal. V drugem oddelku kleti ravno tako ni bilo ničesar kar bi do- kazalo njegovo trditev, če tudi je udarjal z mečem po stenah. Zdajci stopijo v tretji odde-ljek podzemlja. Baklja je metala po podzemnem prostoru le slabo svetlobo. Viljem začne natančno pregledovati vse kote, in iskal je okence o katerem mu je pripovedoval pokojni mornar. Rabljena električna ledenica prej $199.50, sedaj.........$99.50 Plačilni pogoji nizko kot 15c na dan. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Road KEnmore 1281 Čistimo, likamo in popravljamo Moške in ženske obleke Donald Ave. Dry Cleaning 1169 East 72nd Street Toda ničesar ni mogel najti. Viljem vzdrhti! Če ne bo sedaj našel Rosvitin živi grob bo vsa stvar za vedno izgubljena. Potem mu ne bo preostalo ničesar drugega ko priznati, da se je varal in motil. (Dalje prihodnjič) DR. L. A. STARCE 'pregled oči IJre: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. CIMPERMAN COAU CO. 1261 Marquette Avenue HEnderson 3113 Dober premog — hitra postrežba. J. J. ERERICKS KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO GO. Vse potrebščine za dom. Prave cene iz tovarne. Ogleite si našo zalogo General Electric ledenic. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 Tukaj udarja ekonomija na vseh 8 cilindrov! FORD V 8 t KVALITETNI AVTO V NIZKO-CENENEM POLJU KOMIN S PHARMACY 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Road SLOVENSKA LEKARNA želimo vsem našim znancem in prijateljem vesele velikonočne praznike, ter se priporočamo za obilen obisk. m m l—j # E—IF—3 «> Tr—l m I—I: ,, I—-I V I—I I—I V I—i V I—I » t—I # I—I V Jr—i NOVI PROSTORI! Preselili smo trgovino železnine iz 6622 St. Clair Ave., v prostore SND na vogal Addison Road in 6421 St. Clair Ave. Obenem naznanjamo vsem Slovencem, odjemalcem in prijateljem, da zamoremo postreči skoraj z vsem kar rabite na vrtu prav sedaj, gnojila in travna semena, orodje in vse potrebno za vrt. Barve in varniše za notranjost vaših stanovanj in pohištvo, ter razni pripomočki za čiščenje. Tudi kuhinjska posoda se dobi, ter železni-na in orodje za druga dela. Ker pa zaloga še ni popolna in še ni vse vre-jeno, bo formalna otvoritev trgovine nekoliko pozneje. Se priporočamo vsem za naklonjenost. Jos. Kalan in Sin TRGOVINA ŽELEZNINE 8421 St. Clair Avenue M ____________________Iv, SisSnTSi "Ekonomični, nizko ceneni avto"—To je novi Ford V-8, ki ima G0 konjskih sil moči v motorju. Tukaj sta dva poštena in resnična razloga za to: (1) Je najnižje ceneni Ford V-8 v letih (2) In lastniki povedo, da prevozi 22 do 27 milj na galono! To so dejstva — ne samo trditve. Doženite to sami z demonstracijo 7. Ford V-8 z novim motorjem 60 konjskih sil... Stopite k najbližjemu Ford prodajalcu danes! 495 n'a mesec po navadnem prvem plačil«. * kupi katerikoli 1937 model Ford V-8 avto—od kateregakoli Ford prodajalca—kjerKoi v Zedinjenih državah. Vprašajte o lahkem P'» čllnem načrtu od Universal Credit Co. NA RADIJU—"WATCH TIIE FUN GO BY" Z Al Pearcem in njegovim tovarišem. Vsak tore* zvečer na Columbia omrežju. "UNIVERSAL RHYTHM" z Rex Chandler m njegovim orkestrom 43 mož, z zborom in son i torn. Ob petkih zvečer na NBC Blue omrežju. Ustavite se pri vašem Ford prodajalcu Velik, pripraven prostor za prtljago v vseh modelih. Široka vrata se odprejo spodaj. Prostor drži tudi spare tajer. SAMO FORD VKLJUČUJE TE ODLIČNOSTI IZ "BOLJŠIH AVTOV" IZBERA DVEH V-8 MOTORJEV-Enega z 85 konjsk^ ml silami, ki daje prvovrstno postrežbo; drugega konjskimi silami za ekonomijo. Ford "60" se ciooi v tih različnih modelih. NOVA EKONOMIJA PRI OBRATOVANJU—Oba motenja dajeta odlično ekonomijo—veliko lastnikov pove, prevozijo 22 do 27 milj na galon z Ford "60. NOVI MODERNI MODEM—Streamline izdelani od gr - la do luči—nove standard lepote. NOVI VSE JEKLENO OGRODJE-Ogrodje iz enega kosa skupaj zgrajeno, da Je bolj ™n*nn: tudi unče '.1 ni v celem ogrodju. NOVE LAHKO OBRATUJOČE VARNOSTNE/ ZAVORE—Hitre, bolj lahke, zavore "Varnost Iz jekla od dala do kolesa." _ ,1 NOVA UDOBNOST IN TIHO OBRATOVANJE J gladko, ln tiho se vozi. Velik udoben prostor «ioww-Gladkejše, na silo-nnmazani springs. Se bolj lahko v