Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za cela leto predplafiaa 16 rld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea
mesec 1 |ld 40 kr.
V administraciji prejeman velja: la telo leto 12 fld., za pol le ".a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamn« številke po 7 kr.
Naročnino Jn oznanila (i n i e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
izhaja vaak dan, izvzomii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - itev. 74.
^tev. 139
V Ljubljani, v torek 20. junija 1899.
Letnilt XXVII.
Va banque.
Obstrukcija se je bridko prevarila. Računala je z vso gotovostjo, da se grofu Thunu nagodba z Ogrsko ne posreči. Toda novo nagodbo ogrski državni zbor v kratkih tednih potrdi in avstrijska vlada jo uveljavi s § 14. Grof Thun ima potem proste roke in časa dovolj, da do 1. 1903 parlamentarnim potom dožene nagodbo. Z Nemci ali tudi proti njim, to mora biti geslo vsake bodoče vlade, kajti njena dolžnost je, da zagotovi obstanek države brez vsacega ozira na obstrukcijo, katero vodijo sovražniki države. Koristi države in njenih narodov nikakor ne smejo biti odvisne od milosti ali nemilosti po ministerskih sedežih pre-žečih Liliputancev.
Levičarji tudi dobro čutijo svojo onemoglost in njihova glasila dajejo duška svoji nevolji. »Ger-mania irredenta« že napoveduje najradikalnejši odpor ter zahteva od nemških poslancev, da za-neso mej narod, mej mase prebivalstva duha upornosti in revolucije. To je naravnost vratolomna politika, igra: va banque.
Tako postopa stranka, katera svoje in svojih voditeljev koristi in ambicije stavlja nad splošne koristi prebivalstva, da se vzdrži na površju. — Komu niso v spominu silovitosti obstrukcije zaradi Badenijevih jezikovnih naredeb ? Voditelji obstrukcije so skušali v Avstriji zopet postaviti svojo trdnjavo, da bi krotili in davili slovansko rajo in bele sužnje. Iskali so pomoči v Nemčiji in Mažariji. Bližala se je cesarjeva vladar-ka petdesetletnica. Pričakovali so, da bode presvetli vladar tem povodom ustregel njihovim zahtevam.
Prišlo je drugače, slavnosti so morale izostati, nemško-liberalne nade se niso izpolnile, izdajalske prošnje avstrijskih neodrešencev v Nemčiji niso imele odmeva. Poskusili so na verskem polju z geslom : Proč od Rima ! Tudi to ne vleče in osramočeni so nemški Radamanti.
Zadnje upanje je bila nagodba z Ogrsko, katero je nemška obstrukcija skušala preprečiti. V ta namen je iskala pomoči na Ogrskem. Ogri naj bi zahtevali tudi v Avstriji parlamentarno rešitev nagodbe. V tem slučaju bi morali merodajni krogi ustreči nemškoliberalnim zahtevam ter omogočiti liberalno nemško vlado. Toda v Išlu je baron Banffy avstrijsko obstrukcijo pustil na cedilu in se sprijaznil s § 14. ustave. Zato pa je moral okušati jezo in srd ogrske obstrukcije, katero so podpirali avstrijski Košutovci. Avstrijska »državna stranka« je Košuta proslavljala kot svojega rešitelja. Tudi brez uspeha. Prišel je Szell. Klanjali so se mu nemšk) velmužje, povzdigovali ga do neba, v nadi, da ž njegovo pomočjo vržejo grofa Thuna. Imeli so mnogo upanja, toda posegla je vmes mogočnejša roka, obstrukcija se je zopet varala.
Izdali so parolo, da morajo letos preprečiti volitev delegatov. Kako si to mislijo, tega ne povedo. Tako lahko ne bodo dosegli svojega namena, kajti delegatje se volijo po deželah, a v nobeni deželi, izvzemši morda Koroško, niso izvoljeni sami obstrukcijonisti. Volitev bi mogli toraj zabraniti le s surovo silo.
Našli pa so še eno pšico.
Avstro-ogrsko banko hočejo izrabiti proti nagodbi. Banka naj bi odklonila ponudbe obeh vlad,
ako se v Avstriji nagodba ne dožene parlamentarnim potom. A tudi to sredstvo ne bode izdalo. Tako rodi silovita politika nemške obstrukcije same prevare. S svojim šovinizmom, nespravlji-vostjo in ostudno ošabnostjo so liberalni Nemci zgubili ves nekdanji ugled tudi v inozemstvu. — Osmešili so se pred vsem svetom. Skoda pa jih ni še spametovala, zato igrajo va banque, a bodo zgubili vse, kajti avstrijska državna misel je še vedno močnejša, nego sedanja opozicija.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. junija.
Bančno vprašanje. Ogrski ministerski predsednik Szell je v spremstvu finančnega ministra Lukacsa včeraj zopet došel na Dunaj in pričeli so se zopet dogovori z avstrijsko vlado glede bančnega vprašanja. Koloman Szell bo pred vsem poročal cesarju o zadnjih dogodkih v ogrskem parlamentu ter pohvalil voditelje vseh strank, ki so s takim veseljem vzeli na znanje nagodbeni kompromis. V zadevi bančnega vprašanja bo baje vodstvo banke ugovarjalo načrtu avstrijske vlade, ki je voljna uveljaviti oziroma podaljšati bančni privilegij s pomočjo paragrafa 14. Poleg tega morata vladi v tej zadevi rešiti še nekaj formalnih in podrobnih določil. Nekateri listi poročajo tudi, da se sedaj prično pogajanja mej vladama glede davka na pivo. Ta poročila pa neki niso popolno zanesljiva, ker je zadeva glede davka na pivo žo uravnana; le v toliko se bo izpremenil dogovorjeni načrt, da se bo podaljšal rok za odpravo pri-klad na davek od piva, ki je bil določen prvotno

LISTE
Dekadenčni utrinki.
Rigljaji bolne duše. — Zložil Bujnovidec.
I.
Oj, vriskajoči jok dekadenčnih utrinkov! Od-pro se hladnodihajoči prepadi in zagrnejo se ob-upajoči oblaki in iz njihovih bahantičnih objemov grmi vriskajoči jok dekadentičnih utrinkov.
Oj temnosiva žalost koprnečih utrinkov! Od-pro se bridke zemlje zevajoča grla in prasketajo bluvajo iz ljubosumnih nedrij groze polni tok lave, Oj, grozepolni tok lave, ti temnosiva žalost koprnečih utrinkov!
Sladko sem spal, bežale so zvezde po moji pleši. Moje roke se tresejo, moje grlo zdihuje, ustne sepečejo dekadenčnih utrinkov tajnostne molitve. O sladko spanje, ti jasnooranžna slika mojega koprnenja !
II.
Plešoči derviši laraonskih planjav in živo-pisani tigri indskih džungul! Vi kritiki, vi demoni, vi obeliski v močvirju! Sladko duhti moja pipa, in jaz se smejem. Honorar sem pobral.
Jaz se smejem. Približala se je Poezija moji duši. Moja duša je vstrepetala kot listič, in za-zvenela kakor harfa v dihu cefira. Ah, vi ne po-
znate trepetov srebrne duše, ne slišite eolskih glasov. Vi tigri, vi derviši!
Moja duša je živ plamen, moja duša je gro-monosen oblak. Demoni se bliskajo v moji duši, solzil povodni vro iz nje in gromi vzdihov jo pretresajo. In vi tega ne čutite, ne slišite, ne vidite.
III.
Na mehki blazini leži moja glava. Ta trudna glava. Ta drobna glava je svet mojega življenja. Jaz vidim, jaz slišim vesoljstvo v svojem drobu. V mojem vesoljstvu drhte čaše opojnosti in dunajskih večerov šarlatanske dogodbe.
Ti pa si pristopil k meni s šestilom in s krojaško mero. Rekel si mi: Meri svoje granese s krojaško mero, strži jih, gladi jih! Rekel si mi: Očrtaj svoje misli s šestilom, da bodo okrogle in svetle kot kolo brzoletečega bicikla.
Moja glava pa leži na mehki blazini. Mehko podobe oblakov in vlažno sivost megla v drznih črtah kosajo bliski. Vrti se mi v glavi. V moji glavi se vrti vesoljstvo. Kako naj očrtam, kako naj izmerim!
IV.
Pianissimo mojega diha je naraščal, kot grom izza gorfi se približajoče nevihte. Moji živci so zatrepetali pod mikom nove, neznano svetlobe. Trepetali so hitro . . hitreje . . . Svetloba bengalska? . . Svetloba severna? . . Svetloba peklenska . . . ? Pekel nima svetlobe! . . ? Svetloba moje duše.
Mrak moje duše . . .: Sibila jo pevala o prihodnjih bridkostih, ki v fatalni tajnosti spe v naročju planetov —!— V moji duši odmevajo si-bilinski glaski kot čričanje drobnega črička. Jaz pesnik! Jaz prorok ! Jaz gospodar vesoljstva. »?« Sibilinski glasovi so dihanje mojega osrčja.
Iz vseh grobov večnost, iz vse trohnobo duhte v mojo dušo sanje sladkoopojne: »—« O glej, z rokami odprtimi široko me vabi — vabi . . . »—« Ah, kaj je to? Iz čaše opojnosti jo padla v mojo dušo kaplja absinta.
V.
Hu ! Videl sem razdejanje najsvetejšega. Videl sem svečeniško dušo, lepo, svetlo, ljubeznivo. Moje želje so se vtapljale v njo, kot bujni udje labuda v kristalno vodo. IIu, videl sem razdejanje!
Razdejanje najsvetejšega ! Odprlo se jo široko žrelo. Plameni so švignili iz njega kot skrivne želje s Iielajstom se borečcga Neptuna. In Svarog jo nabasal pipo Perunu. Sedla sta v kavarno in hicro igrala \vhist. Peter Pavlovič pa je z globokim basom vzkliknil: Jaz . . . Lutrski kres . . . . Aglaja . . . Hadži Ililim . . .
V gigantskem plesu je šla mimo nas Misel Svobodna. Mili sokoli so pevali himno o stari pravdi. Rožljala je kosa .... Gubec je umrl . . . Julijana in Aglaja sta prerokovali ... IIu, videl sem dušo, tomno, razorano!
(Konec prih.)
s 1. septembrom, do dne 1. januvarija 1900, ker to zahtevajo upravno tehnični razlogi na Ogrskem. Dohod ogrskih ministrov na Dunaj velja toraj v prvi vrsti bančnemu vprašanju, oziroma dogovoru z guvernerjem avstro ogrske banke dr. Kantzem, ki mora še tekom tega tedna poročati glavnemu svetu o dogovorih mej vladama.
Poslanec Pacale o nagodbenem kompromisu. Ta češki poslanec v svojem listu obširneje opisuje nagodbeni kompromis mej našo in ogrsko vlado ter pravi mej drugim: Kompromis je gotov in sedanja vlada ostane. To je neovrgljiva resnica. Ne bomo govorili o tem, kdo je dobil, ali Mažari ali ministerstvo tostranske polovice. Toda dozdeva se pa, akoravno se je trdilo, da ni ne zmagovalca in ne premaganega, da je uspeh na strani avstrijskega ministerstva in bližnja bodočnost bo že to pokazala. Priznajmo le odkrito : pravi boj ni veljal banki, marveč le vprašanju, katera stranka, ali desnica ali levica, naj v bodoče vodi usodo naše države. Razsodba se glasi za avstrijsko vlado in to je kolikor toliko važno tudi za desnico. Ravno tako lahko bi bila zmagala levica, naša vlada bi se bila morala umakniti baronu Chlumeckemu. Seveda bi taka vlada ne imela obstanka, ker bi se bila v najkrajšem času pokazala absolutna nezmožnost levice za vladanje v Avstriji. — Iz teh vrstic naj bi bila razvidna zmaga avstrijske vlade, ko dr. Pa-cak vendar sam priznava, da bi levičarska vlada ne imela v Avstriji nikake stalnosti. Nas vsaj ne morejo prepričati, da je res zmagala Avstrija nad Ogrsko.
Na Ogrskem je poslednje dni že jela nekoliko obledevati Szellova slava. Splošna navdušenost za Szellovo zmago že pojemlje. V sejah finančnega odseka je bilo še precej živahno, ne tako pa v gospodarskem odseku. O sejah tega odseka ne prinašajo listi skoro nikakih poročil. Zvesti somišljeniki Szellovi so se najbrže že naveličali peti glorijo, opozicija, kakih 40 glasov pa sedaj samo molči, ker uvideva koristi za Ogrsko in ve, da bo se dovolj prilik za rogoviljenje v zbornici.
Germanski ponos. Nemški cesar Viljem potuje te dni po raznih krajih Nemčije ter vsprejema na svojem potu razne deputacije in odgovarja na razne pozdrave. Minulo nedeljo je bil v Hamburgu in pri obedu mu je mej drugimi napil tudi župan tega svobodnega mesta. V svojem odgovoru je omenjal cesar zagotovljenega miru, ki je pa zasluga le njegovih pradedov. Močni smo, je rekel, odkar vemo, da smo po mejsebojnem združenju postali nepremagljiva moč na svetu, s katero mora vsakdo računati. Nemški narod je podoben plemenitemu vrancu, ki ne trpi, da bi se kdo bližal njegovi uzdi, marveč hoče biti povsod v prvi vsti. Korakajmo, kakor doslej, s svojimi zahtevami vselej na prvem mestu. — V teh besedah je pač dovolj jasno izražen prevelik ponos naših grmanskih sosedov, ki hočejo veljati pov-sodi za prve, ko v resnici tega ne morejo trditi. Sicer jim pa nihče ne brani ponašati se na domačih tleh, da le ne zanašajo svoje prevelike ošabnosti preko državnih meja.
O zadnjih nemirih ob srbski meji se razširjajo najrazličneje vesti. Takoj drugi dan po onem dogodku je došlo poročilo iz Belgrada, v katerem se je trdilo, da so roparske čete v zvezi s turškimi vojaki napadli srbsko mejno stražo, prekoračile mejo in se šele po vztrajnem boju srbskega prebivalstva vrnile na turško zemljo. Turki pa trde ravno nasprotno. Pravijo, da so Srbi umorili dva turška vojaka na straži in dalje časa streljali na turško prebivalstvo. Turki so se potem morali braniti, a so takoj mirovali, ko je potihnil strel s srbske strani. — Komu naj verjamemo ? Najbolj čudno je pa to, da je turška vlada še le sedaj izdala svoje pojasnilo, ko sta jo trdo prijela avstro-ogrski in srbski poslanik. Seveda Turki vedno trde, da jim Srbi kale vodo.
JJkskapitan Dregfus pride jutri ali po-jutranjim v Brest. Križarki »Sfax« ide nasproti nek drug parnik, ki bo prevzel vjetnika in ga ponoči dovedel na določen kraj. Obravnava ee prične, kot smo že omenili, 27. t. m. Od strani tožiteljev bodo zaslišani mej drugimi Mercier, Billot, Zur-linden, Casaignac, du Paty, Lauth, Gribelin, Ester-hazy, Bertillon, Kazimir Perier, Cochefert, Guenee, Lebrun-Renault in predsednik prvega vojnega sodišča Maurel. Zagovornik Demange bo predlagal
kakih trideset prič. Mej prvimi je precej takih, ki bi vedeli dovolj izpovedati, ko bi se ne bali višje pravice. Najbolj korajžen je dosedaj general Mercier, ki je na shodu patrijotiške lige izjavil, da se bo našlo dovolj prič, ki bodo v korist resnici izpovedale vse, karkoli vedo S tem je mož pač mislil in namignil, da je še dovolj neodkritega, kar priča o Dreyfusovi krivdi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. junija.
(»Slovenska Matica«) ima jutri, dne 21. t. m. ob petih popoldne v mestni dvorani izredni občni zbor. Na dnevnem redu je razgovor o odborovem nasvetu, da se proda d r u-štvena hiša. Za sklepčnost je potreba po § 10. al. 2. društvenih pravil navzočnosti vsaj 40 dru-štvenikov. — Vsako društvo si dandanes skuša pridobiti svoj dom, svojo lastno hišo, zato se nam jako čudno zdi, da hoče »Slovenska Matica« prodati svojo na najlepšem prostoru mesta stoječo hišo. — Mi ne poznamo sicer razlogov, ki so napotili odbor, da postavlja prodajo društvene hiše v razgovor za izredni občni zbor, vendar smo mnenja, da tukaj treba velike previdnosti, ker se Matica zaradi svoje knjižnice ne more tako lahko seliti, kakor zasebniki.
(Kranjski kardinali.) Včerajšnjemu poročilu, da je nadškof Missia prvi slovenski kardinal, dostavljam imena nekaterih »kranjskih kardinalov«. — Jožef Dominik Frančišek grof Lamberg je bil 1723—1761 škof v Pasavi. Rojen je bil v Kamnu pri Begunjah na Gorenjskem, ali pa v gradu Za-price v Kamniku, kjer je imela rodovina Lamber-gov svojo rodbinsko rakev. Šole je obiskaval v Rušah pri Mariboru, kjer so vodili duhovniki privatno učilnico. Bil je jako priprost in radodaren. L. 1738 je postal kardinal. Njegov nečak Anton Jožef grof Lamberg je bil (1705—1708) kot kranjski rojak gojenec v nemškem zavodu v Rimu, in je pozneje postal pasavski kanonik. — Stric kardinala Jož. Dom. Lamberga je bil Janez Filip grof Lamberg (1689—1712) škof v Pasavi. Bil je zelo darežljiv in izvrsten diplomat. Leta 1700 je postal kardinal. — Ljubljanski škof Sigismund Feliks Oton grof Schrattenbach (Schrottenbach) je bil sin Jan. Balt. grofa Schrattenbach in Ane Elizabete grofinje Wagensberg, oba iz znanih kranjskih rodbin. L. 1698—1701 je bil bogoslovec v Rimu, kjer sta študirala tudi njegova brata Wolf-gang in Maksimilijan. Postal je kanonik solno-graški in 1. 1728 ljubljanski škof. L. 1687 je študiral v Rušah. Njegov starejši brat Wolfgang Ha-nibal Sigismund je bil tudi dijak ruške šole leta 1668. Postal je kanonik v Olomucu, 1. 1711 škof in leto dni pozneje kardinid (1711—1738). Bil je ob enem cesarski poslanik. — Nečak omenjenih grofov Schrattenbachov Sigismund Krištof grof Schrattenbach je v mladih letih obiskoval šolo v Rušah. L. 1753—1771 je bil nadškof v Solno-gradu.	B.
(Izlet na Jesenice) Odbor »Slovenske kršč. socijalne zveze« prosi vse tiste somišljenike, ki se nameravajo prihodnjo nedeljo udeležiti izleta na Jesenice, da prav gotovo, vsaj do četrtka naznanijo na dopisnici svoj sklep č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju. Slavnost na Jesenicah bode po došlih nam poročilih prav lep zaključek vseslovenske delavske slavnosti in ker je ob »Zvezinih« izletih tudi vedno dovolj neprisiljene zabave, nadejati se je, da delavsko slavlje na Jesenicah počasti mnogo Ljubljančanov.
(Obfiinski svet ljubljanski) ima izredno sejo v četrtek dne 22. junija t. 1., ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: I. Naznanila predsedstva. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročilo: 1. o podelitvi meščanskih podpor; 2. o podelitvi štirih ustanov za kranjske invalide. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo: 1. o prošnji Antonije Mulačkove, vdove po umrlem mestnem registra-torju Karolu Mulačku, za preskrbnino, vzgojnino in posmrtno Četrt; 2. o prošnji prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega, da bi občinski svet potrdil stalno namestitev vežbalca in orodjarja Ivana Daxa. V. Finančnega odseka poročilo: 1. o ponudbi Frana Pavločiča za odkup njegovega vrta ob projektovanej Miklošičevej cesti; 2. o prošnji ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva za prispevek k napravi nove društvene obleke; 3. o
prošnji predstojnHtva »Marijanišča«, da se na po.' sestvu Vincencijeve družbe ob Kuhnovi cesti naredi dogovorjena ograja; 4. o računskem zaključku in bilanciji mestnega loterijskega posojila za leto 1898; 5. o računskem zaključku Šodstot-nega posojilnega zaklada za leto 1898; 6. o računskem zaključku potresnega zaklada za 1.1898; 7. o računskem zaključku zaklada topničarske vo jašnice za leto 1898. VI. Stavbnega odseka poročilo: 1. o premembi uravnalnega načrta za stav-bišče, na katerem je stalo redutno poslopje; 2. o komenda nemškega viteškega reda prošnji za parcelacijo Mirja; 3. o Gustava Stedreva prošnji za spremembo parcelacije njegovega sveta ob Tržaš-kej cesti; 4. o Ivana Dejaka prošnji za parcelacijo sveta Auerjevih dedičev ob Dunajski cesti; 5. o Adolfa Hauptmana prošnji za parcelacijo njegovega sveta ob Resljevej cesti; 6. o Mat. Kunca prošnji za parcelacijo njegovega sveta ob Tržaš-kej cesti; 7. o prizivu Frana Poljšaka zaradi nameravane stavbe na Martinovi cesti; 8. o prizivu Alojzija Seliškarja zaradi prenaredbe stranišč v njegovi hiši v Sv. Florijana ulicah; 9. o prizivu Gabrijela Piccolija v zadevi prizidka k gospodarskemu poslopju pri njegovi vili na Franca Jožefa cesti; 10. o prizivu Jakoba Kobilce proti ureditvi fagade njegove hiše na Ribjem trgu ; 11. o uredbi prostora pred nunsko cerkvijo ; 12. o uredbi stranišč v mestnem poslopju v Merosodnih ulicah št. 3; 13. o ofertnej obravnavi za asfaltne tlakove, ki se imajo po mestu položiti; 14. v zadevi uravnave sveta okolu šentpeterske cerkve. VII. Policijskega odseka poročilo : 1. o imenovanji nekaterih ulic in cest; 2. o mestnega magistrata predlogu, da bi se nakupil še jeden voz za odvažanje smeti. VIII. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o zgradbi mitniškega poslopja ob Bleivveisovej in Marije Terezije cesti. IX. Finančnega odseka poročilo o nekega magistratnega uslužbenca prošnji za bolniško podporo.
(Iz Vrabč,) 19. junija: Od 27. maja do 4.junija t. I. se je obhajal sveti misijon na Vrabčah. Vodili so ga očetje iz reda sv. Frančiška, P. Efrem Turk s Trsata, P. Kazimir Vajdič z Brezja in P. Matevž Vidmar iz Kamnika. Udeležba je bila tudi iz sosednih fara obilna. Obhajancev je bilo čez 600. Bog živi vrle gg. misijonarje !
(Strah pred Salezijanl.) V Trstu so se že pred nekaterimi leti naselili italijanski redovniki Salezijani, ki iz krščanskega usmiljenja iščejo podivjano mladino in jo sprejemajo v svoja zavetišča. Prava vzgoja mladine pa je mogoča le v krščanskem duhu. Povsem naravno je torej, da Salezijani odgojujejo otroke v strogo katoliškem duhu, in sicer v posebnih zavodih ali konviktih. Tržaški magistrat je bil do novejšega časa zadovoljen s Salezijani, ker so imeli kot Italijani italijanske šole, v katere pa je zahajalo mnogo revnih slovenskih otrok. Toda stvar se je zasukala. Tržaška iredenta ni zadovoljna z redovniki, ker poučujejo mladino v katoliškem duhu. Vzdignil se je vihar najprvo v uredništvu židovskega »Pic-cola«, ki je sicer zadovoljen z italijanskim poukom, a nikakor ne s krščanskim duhom. »Piccolo« kliče Salezijanom : Ako hočete poučevati v cerkvi, dobro, toda ako hočete v naše šole, moramo vam zaklicati: Nazaj ! ter zapreti vrata pred nosom, ker šola je naša in mora ostati liberalna. Tako piše židovski Mefisto. Minolo nedeljo pa je politično društvo »Associazione progressista« priredilo shod, na katerem so razsajali proti Salezijanom. Shoda se je udeležilo tudi mnogo socija-listov pod vodstvom znanega renegata Učekarja. Predsedoval je mestni svetnik B e n u s s i, ki je v daljšem govoru dokazoval, da Salezijani ne vzgajajo v pravem italijanskem duhu in da je treba šole oprostiti duhovskega vpliva. Učekar je nato italijanskim liberalcem najprvo očital, da se ne brigajo za javno vzgojo tržaške mularije, za katero je začela skrbeti duhovščina na škodo liberalizmu. Učekar je zahteval ločitev cerkve od šole in brezverski pouk ter v tem Bmislu predlagal resolucijo. Obč. svetnik dr. P i c c o 1 i je utemeljeval resolucijo, v kateri čenčajo o prostosti in napredku ter italijanskem Trstu. Dalje ugovarjajo vsakemu verskemu vplivu v šoli ter naročajo odboru, da preskrbi za revne otroke javna zavetišča pod vodstvom neduhovnikov italijanske krvi. Ta dogodek pač jasno kaže, koliko gnilobe je v Trstu, ko brezverci javno napadajo redovnike, ki iz samega usmiljenja skrbe za zapuščene
otroke in jih vzgajajo za vredne člane človeSke •družbe.
(Pogreb f L. Belarja,) ki se je vršil včeraj popoldne ob 6. uri, je bil jasen dokaz, kako vsestransko spoštovanje je užival blagi pokojnik. Udeležili so se ga učenci obeh mestnih deških Sol s svojimi učitelji, pevsko društvo »Ljubljana« in »slovenska krščansko - socijalna zveza« z zastavama, katoliško društvo za delavke, nadalje gojenci Marijanišča in Lichtenthurnovega zavoda in poleg raznih deputacij velika množica pobožnega ljudstva. Kot zastopniki šolskih oblastev so se udeležili pogreba deželni šolski nadzornik Šu-man, deželnovladni svetnik Mer k, stolni prošt dr. Klofutar, ravnatelj Junowicz, župan Iv. Hribar, stolni dekan Zamejic in nadzornika profesorja Leveč in Prof t. Pred hišo, v cerkvi in ob odprtem grobu je zapelo društvo »Ljubljana« tri žalostinke, pozneje so pa zapele še go-jenke Lichtenthurnovega zavoda v slovo svojemu neutrudljivemu učitelju.
(Slavnostna akademija celovških bognslovcev.) Iz Celovca dne 16. jun. Po že objavljenem sporedu vršila se je včeraj v tukajšnem duh. semenišču slavnostna akademija naših s 1 o-venskih bogoslovcev. Vršila se je jako lepo ob mnogobrojni udeležbi. Celovški rodoljubi počastili so slavnost v častnem številu, tudi z dežele je prišlo več gg. duhovnikov. Bogoslovni pro-lesorji in voditelji — dasi Nemci — so bili isto-tako navzoči. — Predsednik akademije g. Janko Maierhofer najprej s prisrčnimi besedami pozdravlja došle goste. Krepko so doneli glasovi Nedvedovega »Pozdrava«, kateremu je sledil prvi govor »Cerkveno-politični boji na Avstrijskem od 1. 1848 do 1874«, govoril g. Maierhofer. Govornik je obdelal težki svoj predmet prav dobro in pregledno. — Rusko narodno »Sarafan« zapel je uprav izborno g. I. II o r n b o k, na glasoviru ga je spremljal g. A. Mlinar. G J. Dobrove je živo deklamoval S. Gregorčičevo »Hajdukovo oporoko«, na kar je pevski zbor zapel Foersterjev »Pevajmo«. — »Vremena nam Slovencem se zjasnila«, je bil predmet govora g. Iv. D r e v e n-šeka, ki je govoril jako živo in spretno. Točno je izvajal kvartet H. Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko«, na kar se je g. J. Maierhofer poslovil s primernimi besedami od gostov in prebral več došlih pozdravov. Pesem »Lepa naša domovina« je zaključila lepo akademijo, o kateri le želimo, •da ji kmalu sledi — druga! Omenim naj še, da je petje bilo res izborno, za nas poseben užitek, ker v Celovcu redkokedaj čujemo kaj takega ! llvala za to gre pa zlasti pevovodji g. Fr. N e u-bauerju. Slavnost nas je uverila, da se gg. bogoslovci marljivo urijo za poznejše delo versko in narodno, ki jih v obilni meri čaka zlasti na Koroškem. Zato: le vztrajno naprej!
(Umor v Celovcu.) Iz Celovca, dne 18. t. m.: Strašen umor, ki se je tukaj zgodil minuli teden, še vedno vznemirja mestno prebivalstvo. V četrtek dne 15. zvečer našli so na namreč na nekem polju severno od mesta v rži umorjeno 221etno Marto Stossier, katera se je pogrešala že od ponedeljka zvečer. Morilec je bil bolj slabotno dekle posilil in potem zadavil z njenim predpasnikom. O najdenem truplu je najprej govoril bivši posestnik »jezuvitskega« mlina, J. Punčart, že prileten mož. Ker se je pri zaslišavanju zavil v na-sprotstva, so ga zaprli. — Že pred kakim letom so našli tam umorjeno neko žensko. Morilca takrat niso dobili.
(Vlak pogorel.) Pri osebnem vlaku, ki dospe ob Vi uri po noči iz Francensfesta v Celovec, se je dne 15. t. m. vnel voz III. razreda. K sreči v onem vozu ni bilo nikogar. Voz je čisto zgorel, druge nezgode ni bilo.
(Judeževi groši.) S Koroškega: Nemški »Schulverein« je dal šolam v Št. Janžu, na Vratah, Črni in Domačale 265 gld. podpore za učila. Vse te šole so na Slovenskem in slovenski otroci uživajo »dobrote« t. j. judeževe groše nemškega »schul-vereina«.
(Čigav je Trst?) Pod tem naslovom je Dinko Politeo v sobotnem »Agramer Tgb.« objavil članek, v katerem dokazuje, da Italijani nimajo nobene pravice do Trsta. V Primorju je pač pest Italijanov, toda krvni bratje onkraj luže so trudijo zastonj, da bi jih združili z Italijo. Brez francoske pomoči bi Italijani nikdar Avstriji ne iztrgali Milana in brez pruske pomoči nikdar Benečije. In
sedaj se jim sline cede po Trstu! Prazne nade! Avstrija se preraja, posamezni narodi se bore za svoje pravice in tudi Hrvatje ter Slovenci si pribori svoje pravo. V tem boju pa Trst ne pripada Italijanom, kajti Trst je na slovenski zemlji.
(Iredenta.) Nedavno smo poročali, da je neka kmetijska družba v Gorenji Italiji poslala svojega zastopnika na Spod. Štajersko, da se pouči o streljanju proti toči Poskusi v Italiji so pokazali, da je streljanje proti toči koristno. O tem so čuli tudi v Trstu in tržaška italijanska kmetijska družba je odposlala svojega zastopnika — ne na Štajersko, ampak v Italijo, da se pouči o streljanju. Kamor srce pelja . . .
(Štirje otroci so zgoreli) minuli teden posestniku Knollu v Sonnleitbergu na Štajerskem, ko mu je nekdo zažgal hišo in ni mogel ničesar rešiti. Zgorela mu je tudi vsa živina.
(Popravek.) Na drugi strani v včerajšnjem »Slovencu«, v sredi, v 13. vrsti od spodaj ki go vori o pokladanju bireta kardinalu, naj se bere: besede (ablegata) potem veljajo lastnostim in zaslugam kardinala.
(Zaknpni razglas.) Dne 6. julija bode v vojaškem preskrbovalnem magazinu javna obravnava glede oddaje sena, slame, drv in premoga za Ljubljano in Toplice. Natančni pogoji se zvedo v vojaškem preskrbovalnem skladišču, pri kmet.
družbi in okr. glavarstvih.
*
* *
(Ameriške novico.) Dne 27. maja je v Št. Pavlu mil. gosp. I. Trobec posvetil 21 bogoslovcev. Izmed Slovencev v zavodu sta prejela subdi-jakonat gg. M. Stukel in Fr. Rant. — Iz Jolieta se poroča, da je vlak na Ohio povozil devetletno hčerko Andreja Modica iz Martinjaka na Notranjskem. — Koncem maja je ponesrečil vlak na železnici Burlington - Northern. Osem oseb je bilo mrtvih, 15 pa ranjenih. — Med ranjenimi sta tudi Jure Petrušič in Ana Barba.
(Snltan bolan.) širijo se glasovi, da je sultan Abdul Hamid jako nervozen, ker je v vednem strahu za svoje življenje. Ne po noči ne po dnevu nima miru, in najzanesljivejši sluge ne vedo, kaj bi počeli.
(Ljubljanski dovtip.) A.: Kak razloček je med grofom Thunom in med županom Hribarjem? — B.: Thuna je rešila iz krize štev. 14, Hribarja pa št. 13.
(Dreyfus sojen po kanonskem pravn.) A: Ali
že veš, da pripadajo vsi člani vojaškega sodišča, pred katero pride Dreyfus, k artileriji? — B: Ne! Torej se bo vršil ta proces po kanonskem pravu!
Društva.
(Deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko) redni občni zbor dne 19. junija t. 1. ni bil sklepčen. Vsled tega se bo vršil jutri, v sredo, dne 21. junija t. 1. ob 6. uri zvečer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, Pogačarjev trg št. 1.
(C. kr. kmetijska družba kranjska) ima občni zbor v četrtek 13. julija t. 1. ob V,9. uri dopoldne v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1898. 3 Predložitev družbenega računa za leto 1898 in proračuna za leto 1900. (Račun in proračun se pošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena pa sta v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev družbenega podpredsednika za bodočo triletno dobo. 5. Volitev osmih odbornikov namesto po družbenih pravilih izsto-pivših gospodov grofa A. Barbota, graščaka v Rakovniku, O. pl. Detele, dež. glavarja in graščaka, V. Golla, c. kr. višjega gozdarskega svetnika, Iv. Lenarčiča, posestnika in dež. posl. na Vrhniki, Fr. VVitschla, dež. stavbnega svetnika, dr. M. pl. Wurzbacha, odvetnika, J. uirovnika, nadučitelja v Št. Vidu, in namesto umrlega gospoda A. Fola-kovskega, c. kr. veterinarskega koncipista. 6. Volitev dveh računskih preglednikov za triletno dobo namesto po pravilih odstopivših gospodov Karola Žagarja, deželnega blagajnika in Frančiška Tril-lerja, kontrolorja deželne bolnice. 7. Poročila in predlogi odborovi. 8. Poročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. junija 1899. Ivan Murnik b. r., predsednik. Gustav Pire s. r., ravnatelj.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. junija. Vsa poročila se glase v tem veselem smislu, da cesarjevo okre-
vanje napreduje ter da je pričakovati, da že v prihodnjih dneh čisto ozdravi.
Dunaj, 20. junija. Včeraj se je vršil ministerski svet pod predsedstvom grofaThuna, ki je trajal tri ure.
Dunaj, 20. junija. Nekateri češki listi zahtevajo, naj odstopita Nemcem preveč prijazna ministra Wittek in Ruber. „Mor. Orl." pravi, da se ta želja izpolni, čim bo rešeno nagodbeno vprašanje.
Dunaj, 20. junija. Nemško-nacijonalni listi poročajo, da prestopi Schonerer z vso svojo rodbino v kratkem k protestantizmu in objavi 10.000 prestopnih izjav.
Levov, 20. junija. Na tuk. razstavišču so priredili socijalisti shod, na katerem so udrihali po vladi in katoliških poslancih. — Vladni zastopnik je vsled tega razpustil shod.
Praga, 20. junija. Iz dosedaj neznanega vzroka se je včeraj sprožila puška nekemu orožniku, ki je stražil na nekem vrtu v Podhori. Krogla je ranila več izletnikov ter smrtno zadela nekega godca.
Rim, 20. junija. V včerajšnjem tajnem konzistoriju je imenoval papež naslednjih enajst kardinalov: nuncija v Madridu, kne-zonadškofa goriškega dr. M i s s i a, nadškofa v Toulousu, Turinu, Ferrari, Reggio di Oalabria, latinska patrijarha v Oarjem-gradu in Antiohiji, Deldrago in Cassetta, ki bivata v Rimu, tajnika propagande, Oiasca, tajnika kongregacije regularnih škofov, Trom-betta in v Rimu bivajočega španskega duhovnika Llevaneras. Poleg teh sta imenovana še dva kardinala, katerih imeni se objavita pozneje. Papež je imenoval nadalje vikarja Makarija za patrijarha katoliških Koptov v Aleksandriji in prekonizoval več Škotov, mej temi Koilowskega za Lvov in Szeptyskega za Stanislavov.
Haag, 20. junija. Delegatje raznih držav se nadjajo, da prodre posredovalni predlog, naj se ustanovi v Haagu mejnarodno razsodišče.
Pariz, 20. junija. Waldeck - Rousseau se je tekom včerajšnjega dne posvetoval s svojimi političnimi prijatelji glede sostave kabineta. Zjutraj je še izražal nado, da se mu poskus posreči, toda večina prijateljev je odklonila njegovo ponudbo. Posl. Millerandu je ponudil portfelj za javna dela, generalu Brou-gere vojni portfelj; toda ves poskus se mu je izjalovil. Položaj je skrajno kritičen.
Gospodarska organizacija.
P. t. naročnikom kainita.
Po naredbi ces. kr. finančnega ministerstva mora biti kainit denaturiran s črnim barvilom, ako se ga hoče prosto uvažati. Pri uvažanju v avstro - ogersko monarhijo ni potreba druzega kakor spričevalo izvirnosti od zalagateljev in se lahko prodaja tako denaturiran kainit v deželi brez vsake kontrole od strani finančne straže.
Denaturiran kainit ne zgubi na svoji vsebini nič, prihranjene so pa ž njim vse formalitete, katere se je do sedaj imelo pri nakupovanju kainita.
Blagovolite nam tedaj do 15. julija naznaniti, koliko želite tega umetnega gnojila za to jesen.
Zadružnim pozdravom
»Gospod, zveza< v Ljubljani.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 19. junija 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za mesec junij . gl. 1015 do	gl. 10 20
» » jesen ...» 9 57 »	» 9 59
Rž » mesec junij . » 7 90 »	» 7 95
» » jesen .... » 7-82 »	» 7 84:
Turšica » mesec junij . » — »	» —
» » » julij-avg. » 497 »	» 4'99
Oves » » junij . » — »	» —
» » jesen .... » 613 »	» 615
Umrli no:
18.	junija. Anton Šešek, postreščka sin, 7 dni, Reber 3, Čeljustni krč. — Ludovik Frece, paznika sin, 1 */< leta, Dunajska cesta 36, davica.
19.	junija. Albina VonCina, delavca hči, 20 mesecev, Sv. Petra nasip (15, jetika.
V bolnišnici: 16. junija, Jožef Kočevar, dninar, 34 let, fraelura com. orb. rin. pneumonia.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*2 m . srednji zračni tlak 736 0 mm.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
si.
•s S g
197«: zvečer | ,285 j 16 6 "j sl. jug j oblačno
2q| 7 zjutraj | 2. popol.
sl. vzsvz | jasno sl. jzah. | sk. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 18 0°, normale: 18'2°.
730 2 729 6
14 8 26 4
00
Tržne cene v Ljubljani
dne 17. junija.
	gl	|kr.		gl.lkr.	
Pšenica, m. st. , ,	9	20	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Rež, „ . . .	8	—	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „ . . .	7	—	Jajce, jedno . . .	—	2t
Oves, „ . . . Ajaa, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	7
	8	50	Goveje meso, kgr.	—	60
Proso, „ . . .	9	_	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	e	60	Svinjsko „ „ .	—	75
Krompir, „ . . . Leča, hktl. . . .	3	20	Koštrunovo „ „ .	—	40
	12	—	Piščanec ....	_	50
Grah, ....	12	_	Golob.....	—	18
Fižol, m. stot . . .	10	_	Seno, m. stot . . .	—	05
Maslo, kgr. . .	1	—	Slama, „ „ . . .	—	-|
Masi, „ . . Špeh svei, „ , .	—	70	Drva trda, 4kub.m.	6	40
	—	64	„ mehka. 4 „ „	4	60
Zahvala.
554 1-1
Za vse dokaze srčnega sočutja, izkazanega nam ob bolezni in britki izgubi iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Leopolda Belar-ja
za mnoge krasne vence in za mnogoštevilno udele-žitev pri pogrebu tako nenadno hitro umrlega, zlasti predstojništvu in učnemu zboru šole v dekliški sirotišnici Lichtenthurnovi, učiteljskima zboroma in šolski mladini I. in II. mestne deške ljudske šole, društvu »Krščanskosocijalna zveza«, »Društvu za katoliške delavke«, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljivo petje, častiti duhovščini, p. n. stanovnikom rajnega, spoštovanemu meščanstvu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 20. junija 1899.
Žalujoči ostali.

TJnmifJnJ Je izvrstn0 sredstvo za llčenje sobnih J.lU>piIlUt tai. ]st0 odstranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 1 12-3
Konsumno društvo v Kašlju,
katero se je v začetku maja t. 1. zedinilo s konsumnim društvom pri D. M. v Polji, bo imelo
SSTdoe*
v nedeljo, dnč 25. junija 1899,
ob 4. uri popoldne
y prodajalnici konsumnega društva pri D. M. v Polji.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Odobritev računov.
3.	Slučajnosti.
550 1-1	Načelstvo.
k
izvanrednemu občnemu zboru
..Kmetijskega društva y Stari Oselici,
registrovane zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši
v četrtek, dne 29. junija 1899,
ob 3 uri popoldne v hiši Franceta Bogataj-a v Stari Oselici št. 2
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Pregled in potrditev računov.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
K temu zboru vabi vse ude
555 1-1
načelništvo.
Na prodaj je
isa
s kletjo in vrtom po nizki ceni na Martinovi cesti št. 114, Vodmat.	537 3—3
RS
S Pranj o Toman, |
A	podobar in pozlatar	A
I v Ljubljani, Talvazorjev trg št. 1 Ig
Zi	■ , , ■	fS
JJ	izdeluje
križeva pota
i t
I 1
I
P i
I
t, od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato ,, fl slikane in na papir oljnato tiskane podobe ^
(Oelfarbendruck). tj Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na .„. 0 razpolago.	rW
V blagohotna naročila se velečastiti duhovščini, I cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno L™ priporoča	velespoštovanjem
J 538 12-3
mmzm
I
Franjo Toman. C
Kranjskem.
na
Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov, razna stanovanja po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. R. Wackenreiter-ja, ki že več let tu deluje in je letos v zvezi z restav-ratGrjem g Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld.
Natančneja pojasnila brezplačno daje
533 6-3	oskrbništvo.


Vožnje karte
ln
tovorni listi
v
312 19 Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
ittJT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
■C <1. N t s* h- JCj B ■ ■ 5
Dunaj IV., VViedenergiirtel 20,
ali pa	317 25-14
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29
i*.
A	\	Podpisana tvrdka si usoja najuljudneje povabiti vse, ki se zanimajo za šivalna dela, umetno vezenje, krpanje
perila i. t. d. na obisk svoje

ki jo priredi o«■	«1«» 25®- J is ■■ ■ j-«	I.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 6.
Obenem se bodo tu izvrševala vsa ta dela s stroji, da se jih pokaže v obratu. — Nadalje je s tem v zvezi prireditev brezplačnih učnih tečajev, ki bodo obsegali vsa dela od navadnega šivanja do umetnega vezenja in ki se bodo nadaljevali potem do popolne izbrazbe.
Za živahen obisk in udeležbo pri poduku proseč, se Vam priporočamo velespoštovanjem
553 1-1
filll^cr	akc. družba.
Prejšnja tvrdka: G. Neidlinger.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
lakso Veršec
v I^JUBI^JANl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
do dnč po 4xit%. Poštno - hranllnlone položnloe na razpolago.
I) ii n a j h k a borza.
Dne 20. junija.					Dne 19. Junija.			Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	202 gld 162 »		50	kr. »
Skopni državni dolg v notah.....	100 gld. 25			kr.	4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171 gld. 50 kr.		Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	80	»
"Skupni državni dolg v srebru.....	100	>	10	»	5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	75 »	Rudolfove srečke, 10 gld.......	28	>	—	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......	119	»	55	>	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	195	15 »		86	»	—	»
Avstrijska kronska renla 4"/„, 200 kron .	1C0	>	10	»	4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	20 »			»	75	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......	119	»	10	»	Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......	138	25 »	Waldsteinove srečke, 20 gld......	60	>	—	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	96	»	05	>	Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	50 »	Ljubljanske srečke.........	24	»	—	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	917	»	—	»	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	75 »	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	149	»	—	*
Kreditne delnice, 160 gld.......	323	»	50	>	Posojilo goriškega mesta.......	112	— »	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3350	»	—	»
London vista.........	120	>	45	%	4°/0 kranjsko deželno posojilo.....	98	25 >	Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	428	»	—	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	>	97",»		Zastavna pisma av. osr.zem.kred. banke 4"/„	97	25 »	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68	»	—	>
20 mark............	11	»	78	9	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	210	75 »	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	104	•	50	»
	9	»	55'		> > južne železnice 3°/0 .	171	50 >	Montanska družba avstr. plan.....	225	>	25	»
	44	>	52'		» » južne železnice 5°/0 .	121	25 »	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	>	—	>
	5	»	67	»	» » dolenjskih železnic4°/0	99	50 »	Papirnih rubljev 100........	127	»	12	»
		
j gUC Nakup ln prodaja ~>JH 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. - Promese za ^sako žrebanje. 1 Kulanloa izvršitev naročil na borzi. - -irffttliMilMM^KBIBPBTMTIffllflKlffffMHMMffffffl^	Menjarnicna delniška družba „M E il C U fi*" L, VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	Pojasnila ~SJB. v vseli gospodarskih in finančnih stvareh I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti t XJT naloženih k 1 a v 11 i c. "JJ5 |