Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sreda 5. februarja 1941 Ugotovitve ameriškega odposlanca Willkiea o Angliji Anglija ima čudovito vodstvo in je vzgledno požrtvovalna ter složna v boju za skupni cljr a m London, 5 febr. o. Reuter: Ameriki odposlanec iVandel Willkie, ki se je teden dni mudil v Angliji, zbiral podatke o pravem vojnem in gospodarskem položaju ter se posvetoval z najrazličnejšimi angleškimi osebnostmi, je davi z letalom odpotoval v Lizbono, od koder bo odletel v Newyork. Willkie je včeraj bil v Dublinu, kjer je imel tri uTe dolg posvet s predsednikoni irske vlade De Valero in nekaj njegovimi mirstri. Z De Valero 6e je uro dolgo pogovarjal tudi med štirimi očmi in se zdi, da je hotel zvedeti za pravo stališče Irske do morebitnega nemškega vdora in do angleških želja po odstopitvi nekaterih irskih pristanišč za boj proti Nemčiji. Pred odhodom iz Anglije je Willkie dejal o vtisih, ki jih je dobil: »Mislim, da ima narod teh otokov čudovito srečo glede svojih voditeljev. Kdorkoli misli, da angleško ljudstvo ni edino in združeno, boleha na utvarah. Dvomim, da bi za komerkoli v zgodovini ljudje kdaj bolj vzgledno šli pri izvajanju njegove naloge kakor za Churchillom, ki ima izredne sposobnosti za navdihnjeno vodstvo, za razumevanje polo- žaja, ki ima nezlomljiv pogum ter dolge skušnje. Govoril sem s slehernim članom vlade o različnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Nisem še nikdar videl bolj strnjene in bolj složne skupine pri delu za skupni cilj. Anglija ima čudovito vodstvo v enem najusodnejših trenutkov svoje zgodovine. Naravnost očaran sem nad odnoteji med vlado, delavstvom in industrijo.« Willkie je odklonil vsako pojasnilo o tem, ali se je s predsednikom irske vlade razgovarjal o odstopitvi irskih pomorskih oporišč in dejal, da ga nemška vlada ni povabila, naj bi obiskal še Nemčijo. Angleško napredovanje na vseh afriških bojiščih V Libiji zasedba C rene, v Eritreji pomikanje proti Kerenu, v Abesiniji prodiranje proti Gondarju Nekje ▼ Italiji, 5. febr. 241. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Afriki: Severna Afrika; Živahno letalsko delovanje z obeh strani. Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču 60 našo čete zavzele novo črto vzhodno od Agordata in Ba-rentuja, na kateri so v celoti odbile napad tankov ter mešanih angleških in indijskih oddelkov, ki so potem opustili napad in pustili na bojišču orožje. Dobili 6mo tudi več ujetnikov. Na južnem bojišču so oddelki dubatov napadli sovražnikove čete ter jih prisilili na umik s tem, da so jim povzročili občutne izgube. Letalstvo še naprej živahno sodeluje v borbah. Sovražnik je izvedel polete na več krajih v Eritreji in nad Moga-discom Bilo je nekaj škode in veliko število žrtev *ied domačini. Zbito je bilo eno angleško letalo, dve naši letali pa se nista vrnili. Preteklo noč so naše torpedovke križarile po Rdečem morju in zapazile sovražnikov konvoj v močnem spremstvu Križark in rušilcev. Naše enote so izvedle odločen napad in izstrelile 9 torpedov, od katerih je sedem torpedov eadele ladje. Navzlic hudemu sovražnikovemu odgovoru se je našim enotam posrečilo znajti se in 6e nepoškodovanim vrniti domov. Kairo, 5. februarja. Posebno poročilo vrhovnega poveljstva britanskih čet na Srednjem vzhodu pravi, da je angleška vojska včeraj popoldne zavzela mesto Berta Oiovanni v Eritreji (nekdanjo Bubo). Na libijskem bojišču so britanske čete navzele Cireno, ki leži 210 km od Benghazija. Britanska vojska je na vseh odsekih bojišča napredovala ter zajela veliko sovražnih vojakov, orožja in drugih vojaških reči. Zaradi zasedbe Cirene, ki leži 80 km zahodno od Derne, ob cesti na jug, se bo morala vdati Appolonija, zadnje italijansko letalsko oporišče pred Benghazijem. Mestece Cirene leži na gorskem grebenu in je bilo precej utrjeno. Na eritrejskem bojišču se ang kajo proti Kerenu, ki leži na pol poti med Agor- 1 teme v Gondar. datom in Asmaro. Italijani nudijo povsod k šibek odpor. Vrhovni poveljnik angleške vojske v Afriki, general Wavell, je včeraj obiskal vse angleške postojanke na eritrejskem bojišču. Na somalijskem bojišču so angleški oddelki vdrli 110 km globoko na italijansko ozemlje. Povsod so dobili v roke veliko ujetnikov in vojnih potrebščin. Južnoafriško letalstvo je včeraj uničilo sedem nasprotnih letal. Angleško letalstvo je včeraj spet hudo bombardiralo italijansko oporišče Barce, kjer je bila uničena železniška postaja. Hudo je bil bombardiran tudi Benghazi. Navzlic ozemlju, ki je kaj pripravno za obrambo, se Italijani v zadnjih 24 urah na libijskem bojišču ni so kaj posebno upirali angleški vojski. —.— ... jv -------- r‘T.x\J —j—. Na abesinskem bojišču napredujejo angleške Na eritrejskem bojišču se angleške čete pomi- J čete vzhodno od Galabata po cesti, ki drži iz Majo oroti Kerenu. ki leži na ix>l Doti med Aeor- ' teme v Gondar. V Bolgariji - za zdaj nobenih političnih sprememb Namesto dosedanje vlade je moral zaradi znanega govora odstopiti kmetijski minister Bagrjanov Sofija, 5. februarja, m. Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je včeraj sporočil, da je minister za kmetijstvo, Ivan Bagrjanov, odstopil. Ministrski predsednik je nato prebral ukaz, s katerim mu je kralj izročil začasno posle ministrstva za kmetijstvo, potem pa je pred zbornico govoril: Pogajanja o bodočem razmerju med Francijo in Nemčijo Petainov zastopnik, admiral Darlan, se je vrnil iz Pariza In poroča o nemških zahtevah Po prvotnih napovedih naj bi bil z Darla-nom že dopotoval v Vichy tudi bivši jjodpred-sednik vlade Laval, nakar bi bila vlada v Vi- . • ’ i 1 1 VT ... r? • _ u: chyju spremenjena po zahtevah Nemčije, ki hoče v vladi vsekakor imeti Lavala. To pa se za zdaj še ni zgodilo. Iz tega sklepajo, da se maršal Petain ni še odločil ustreči vsem nemškim zahtevam. Zdi se, da se bo admiral Darlan danes ali jutri vrnil sj>et v Pariz. O vsebini novih nemških zahtev do Francije, ni nič znanega. O stališču maršala Petaina pa je moči navesti samo zatrdilo, ki so ga snoči dale. francoske radijske postaje in ki pravi: Maršal Petain ne bo privolil v nič, kar bi bilo jx>niževalno za Francijo. O tem smo lahko vsi prepričani. Vichy, 5. febr. o. UP: Snoči se je vrnil admiral Darlan iz Pariza, kjer je imel važne posvete z nemškimi zastopniki ter z bivšim podpredsednikom vlade Lavalom o bodočem razmerju z Nemčijo. Po prihodu v Vichy je bil admiral takoj sprejet pri maršalu Petainu ter mu poročal o uspehu svojih razgovorov v Parizu ter o novih nemških zahtevah do I* ranči je. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi vojni mi-nisfer_ general Huntzdnger ter zunanji minister Flandin. O vseh teh razgovorih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. M nister dr. KuSovec odpotoval v BeEgrad Ljubljana, 5. februarja. Snoči ob 20 je z brzim vlakom odpotoval v Belgrad minister dr. Franc Kulovec na važna politična posvetovanja. . . G. minister je ostal v Ljubljani v ponedeljek nalašč zato, da bi bil navzoč pri slovesnem spominskem koncertu za pokojnim svojim prednikom voditeljem slovenskega naroda ar. Antonom Korošcem. Njegova prisotnost je koncertu, kt so se ga je udeležilo več pomembnih osebnosti slovenskega javnega življenja, dala še posebno slovesen poudarek ter mu vtisnila znamenje oficielnega žalnega večera za rajnkim voditeljem. V iadnjem tednu januarja so izgube trgovskega brodovja znašale vsega 33.000 ton, kar Je precej pod povprečno tedensko izgubo . ■« »ecje sievuo angiesKin khu. v “*■ od začetka vojne, pravi poročilo angleškega J žini Rnmsgata je neko boino letalo vrglo bombe n< pomorskega poveljstva 3000-tonalen rt Inrlin in Ja *\niA«lln Minirani' »Gospodje poslanci! Odhod ministra za kmetijstvo Bagrjanova iz vlade ne pomeni nobene spremembe v kmetijski politiki, ki jo je doslej vlada izvajala. To politiko, ki ni bila osebna politika Bagrjanova, temveč politika vse vlade, bomo nadaljevali tudi v bodoče. Mi ne izvajamo osebne 1» litiiike, pač pa politiko načel, in da se z ozirom na to osebnosti lahko zamenjajo, načela in politika pa ostanejo stalna. Nesoglasja, ki so privedla do odstopa ministra Bagrjanova, se ne nanašajo niti na cilje, niti na naloge politike, ki jo je vlada doslej izvajala. Nanašajo se na nekaj čisto postranskega, na področje načinov in odnošajev. Politika vlade bo ista kot doslej. Velika vprašanja našega kmetijstva, ki smo jih do zdaj poudarjali, bodo tudi v bodoče predmet vladne pozornosti. Vi že veste, katera so ta vprašanja. Prizadevali si bomo na vso moč ob podpori narodnega zastopstva, da jih rešimo, kolikor jih v naši državi moremo rešiti. Da bi pojasnil, da ni bilo v tem ožini nesoglasij v vladi in da vztrajamo pri isti politiki kot prej, smatraim za nujno potrebno omeniti samo to, kar sem povedal lani v odgovoru na prestolno besedo. Tedaj sem podčrtal, da bo kmetijski in kulturni dvig naše vasi ena glavnih skrbi naše vlade. Z odstopom ministra za kmetijstvo Bagrjanova, ki je s svojim govorom v petek sprožil krizo bolgarske vlade, se je ta kriza rešila drugače, kakor pa so prvotno pričakovali. Odstopiti je moral Bagrjanov, ki je veljal kot kandidat za novega ministrskega predsednika, ki naj bi Bolgarijo privedel do vstopa v trojno zvezo ter do popolnega političnega in vojaškega sodelovanja z Nemčijo ter Italijo. Silovit angleški napad na Poruhrje in francoska pristanišča Nočno udejstvovanje nemških bombnikov nad angl. kraji Berlin, 5. febr. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči! Med operacijami v čezmorskih vodah je neka vojna ladja potopila za 29.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Neka podmornica je potopila dve angleški oboroženi trgovski ladji s skupno 11.000 tonami. Bojna letala so včeraj izvedla uspešne napade na važne vojaške cilje v okolici Londona in jugovzhodni Angliji. Pri Madstonu so bombe težkega kalibra padle na neko tovarno. Nemška letala to uničila na raznih letališčih hangarje, zaklonišča m večje Število angleških letal. V bližini Rnmsgaia je neko bomo letalo vrglo bombe na 3000-to nek o trgovsko ladjo in jo potopilo. Miniranje 102. dan vojne med Italifo in Grčijo: Italijani izpraznjujejo Tepeleni Nekje v Italiji, 5. februarja. (Stefani.) 241. italijansko vojno poročilo pravi: Grško bojišče: Delovanje topništva in patrol, katere ovirajo slabe vremensko razmere. Atene, 5. februarja (Atenska agencija.) Uradno poročilo št. 101 grške vojske z dne 4. februarja pravi: Po uspešnih bojih so grške čete zavzelo važne sovražne postojanko. Zajetih je bilo večje število sovražnih vojakov in zasežena vočja količin« so-vražneoa orožia. streliva in živil. Atene, 5. februarja, o. (Reuter.) Grške prednje straže na višinah okoli obkoljenega Tepele-nija so včeraj zapazile v mostu velike ognje, iz česar sklepajo, da ee Italijani pripravljajo na umik iz te važne j>ostojnnke, ter da zaradi tega uničujejo zaloge vojnih potrebščin v mestu. Zdi se, da ee jo Jedro laške vojske iz mesta že umaknilo. Na obrežnem predelu severno od Himare so Grki osvojili važen in visok gorski greben ter s močno popravili svoje postojanke angleških pristanišč se nadaljuje. Nemške letalske sile 60 izvedle preteklo noč uspešne napade na letališča in razne vojaške cilje v vzhodni Angliji-Sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem. Tri ne» ška letala 6e niso vmila domov. London, 5. febr. o. Reuter: Preteklo noč so angleška letala izvedla v zadnjih 14 dneh najhujši napad na nemška industrijska mesta v Porurju. Zelo močno so angleška letala napadla tudi mesta v zasedenem ozemlju, letališča in vdorne luke v Franciji, Podrobnosti o snočnjem napadu še *J,S0 znane. Snoči so sovražna letala bombardirala London, neko mesto v vzhodni Angliji ter neko mesto v severni Angliji. To noč so stopdi tudi angleški nočM lovci v akcijo in so sestrelili en nemški bombnik. Nočni napad ni povzročil velike škode kljub temu, da so zmetali večjo količino cažigalnih in eksplozivnih bomb. Povzročili »o v vseh področjih več požarov, katere pa so kmalu pogasili. Smrtnih žrtev ni bilo dosti. Predvčerajšnjim je bilo vsega sestreljenih pet nemških letal. Ameriški odposlanec Wilkie se je lahko na lastne oči prepričal, da ameriška pomoč Angliji ni več koristna in da od Amerike zahtevajo, naj sodeluje v vojni, katero je Anglija že izgubila, meni »Popolo di Roma«, ki v daljšem članku prepričuje italijansko javnost o omenjenih trditvah. Vesti 5. februarja Predsednik Roosevelt je prepovedal iz Združenih držav izvažati od 10. februarja dalje radij, ura-nij, stroje za vrtanje in za čiščenje petroleja, telečje usnje in telečje kože. Za izvoz bo odslej potrebno posebno dovoljenje, ki ga bo mogoče dobiti samo za države prijazne Ameriki. Med prvimi važnimi posledicami Hitlerjevega govora je bila ta, da so bili Angleži prisiljeni opustiti dosedanji način govorjenja in da si niti Churchil ne upa dajati več drznih izjav, pravi rimski dnevnih »Messaggero«, ko razpravlja o položaju Anglije. Voditelj nemške policije in napadalnih oddelkov — Himmler, ter nemški komisar za Norveško — Terbowen, sta včeraj odletela iz Trondhjema v Narvik ter druge severne norveške kraje. Himmler je v Trondhjemu na neki večerji imel govor, v katerem je podčrtaval plemenske vezi med Nemci in Norvežani ter pomen sedanjih političnih vezi, ki so podlaga za novo veliko germansko dobo, poroča DNB. Angleška vlada priznava Haile Selasiu pravice do abesinskega prestola. Cesar je Angliji sporočd, da bo po obnovitvi svoje države potreboval pomoč in vodstvo od zunaj. Taka pomoč bo Aoe-siniji določena ob podpisu mirovne pogodbe. Angleško vojaško nadzorstvo nad Abesinijo bo nehalo tedaj, ko bo položaj dopuščal, je izjavil včeraj angleški zunanji minister Eden, Posebno policijsko ministrstvo so, kakor po-roča agencija Tass, morali ustanoviti v Sovjetski Rusiji. Dosedanje notranje ministrstvo so razdelili na ministrstvo za notranje zadeve in na ministrstvo za notranjo varnost. Ta ukrep daje svojevrstno sliko o notranjem položaju v Rusiji, kjer niso posebnega policijskega ministrstva imeli niti med notranjimi boji in med državljansko vojno. Japonska in Sovjeti sc bodo te dni začeli pogajati — spet enkrat — o ribolovu. Za pogajanja o tem ribarjenju — najbrž v kalnem — so na obeh straneh imenovali najpomembnejše politične strokovnjake. Sovjetsho zastopstvo vodi sam namestnik zunanjega ministra, Lo-zovski. Po domnevah ameriškega tiska bo to ribarjenje uvod v politični in vojaški sporazum z japonskim imperializmom, ki so ga boljševiki vsega sveta, tudi naši, dozdaj tako silovito obsojali ter prirejali razne akcije za pomoč njegovim žrtvam. Vsa ugibanja o času, obliki in obsegu nemškega vdora v Anglijo so prezgodnja ter neumestna. Nemčija ni nikdar svojih pomembnih odločitev in vojnih korakov napovedovala naprej, temveč jih je pripravila in izvedla popolnoma nepričakovano. Težko si je misliti, da bi najodločnejši poskus v sedanji pojni pustila napovedovati tedne in mesece naprej, sodi ameriški dnevnik >Newyork Sund«, ko našteva najrazličnejše napovedi in ugibanja svetovnega tiska o tem vdoru. Madžarska poslanska zbornica je včeraj brez razprave sprejela pogodbo o miru in večnem prijateljstvu z Jugoslavijo ter pogodbo o pristopu Madžarske k trojni zvezi. Grška vlada najodločneje zanika tuja propagandna poročila o tem, da bi se bile avstralske čete izkrcale v Grčiji. Preklic pravi, da ur-čiji ni potrebna nobena pomoč v vojaštvu, ker ni še zdaleč mobilizirala niti vseh lastnih človeških sil za boj proti Italiji. Francoska policija je pri zadnjih preiskavah dobila v roke celo vrsto skrivnih komunističnih listov. Med njimi je tudi propagandno glasilo za mladino z vzj>odbudnim imenom »Bibendum« — »Pijmo ga!« Upajmo, da bodo kako podobno vzgojno glasilo morda začeli v kratkem izdajati tudi naši različni prisun-stvujušči rdeči profesorji, ki si toliko prizadevajo za vzgojo mladine v novem, »boljšem* V katoliško Cerkev je prestopil sloviti nemški pro-testanfeki pastor Niernofter, med zadri jo svetovno vojno eden najdrznejših nemštoh pod-mor niških poveljnikov. Niemotler je bil od leta 1937. dalje v koncentracijskem taborišču ter je v pridigah ostro napadal narodni socializem z verskega stališča. Kot junak iz svetovne vojne je s svojim nastopanjem vzbujal ogromno jx>zomoat. Zdaj je Nienioller po dolgih premisljanjih v ječi prišel do sklepa, da vstopi v katoliško Cerkev, poroča švicarski tiet »Basler Nachrichten«. Predsednik italijanske vlade ter vodja fašizma je odstavil 33 višjih'dostojanstvenikov fašistične stranke, ki so, kakor pravi uradno poročilo, sami prosili, naj jih rešijo sedanjih dolžnosti, ker se hočejo pridružiti vojski na bojiščih. Odgovornost za vstajo v Romuniji j>ada na legionarskega voditelja Horio Simo, bivšega notranjega ministra Petrovičesca in bivšega glavnega policijskega ravnatelja kneza Ghiko, pravi uradno poročilo romunske vlad.e Dr. Konstant'novi č -novi pravosodni minister Belgrad, 5. febr. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je postavljen na razpoloženje pravosodni minister dr. Laza Markovič. Z istim ukazom, je postavljen za pravosodnega ministra dosedanji minister brez listnice ar. Mihujlo Konstantinovič. Dr. Konstanti-novič je včeraj pojioldne prisegel preti predsednikom vlade Dragišem Cvetkovičem v pisarni predsednistva vlade. Atentat na sedei Angleškega kluba v Zagrebu Zagreb, 5. febr. m. Policijsko ravnateljstvo je snoči izdalo naslednje uradno poročilo: 4 t. m. ob 18.15 je eksplodirala dinamitna patrona na Iliči štev. 12/1. nadstr. v Zagrebu in sicer pred vhodom v čitalnico angleškega kluba. Eksplozija je povzročila nekaj tvarne_ škode na oknih in vratih stopnišča. V prednji sobi angleškega kluba je dobila hude poškodbe na obeh nogah gospa Nada Schvvarz, inženirka kemije. Druge škode ni. Uvedena je preiskava, kdo je pripravil atentat na sedež angleškega kluba. tj H Ugotovitve v zvezi z uUrsu$ovo" nesrečo Mornarji, katerih trupla so naill v bližini Solte, so pomrli od lakote in onemoglosti Split, 5. febr. m. Naše oblasti, ki so uvedle preiskavo v zvezi z nesrečo italijanske ladje »lirsus«, so ugotovile, da so pri spopadu sodelovale samo italijanski remorfcer »Ursus«, ladja »Mg 239« in neka podmornica, o kateri ni znano, kateri državi pripada. Včeraj ob 8 se je vrnila v Split komisija, ki je pregledala trupla ponesrečenih italijanskih mornarjev, katere so našli blizu otoka šolta. V komisiji so bili načelnik splitskega okraja dr. Rajevič, zdravnik ravnateljstva pomorskega prometa dr. Bulat in referent pristaniške kapetanije, kapetan Medarič. Komisijo je spremlja! tudi italijanski konzul v Splitu. Komisija ni mogla ugotoviti, kdo so mrtvi mornarji, prav tako pa tudi ne, kateri ladji so pripadali. Na njihovih truplih ni bilo nobenih znakov poškodb, oziroma ran. Spričo te ugoto- vitve smatrajo, da so italijanski mornarji morali umreti zaradi onemoglosti in lakote. Stanje italijanskega mornarja Parodija, ki leži v splitski bolnišnici, se je sicer nekoliko zboljšalo, vendar pa je še vedno zelo resno in zazdaj še ni mogoče reči, če ga bodo mogli ohraniti pri življenju. štirje mornarji z remorkerja »Ursusc, ki so jih prepeljali v Velo Luko na Korčuli, odtod pa v splitsko bolnišnico, so povedali, da bi bili radi deležni pravic, ki jih daje mednarodno pravo za takšne primere. Izrazili so željo, da bi po določbah mednarodnega prava smeli v 24 urah zapustiti naše nevtralno ozemlje in se veniti v domovino. To svojo željo so sporočili italijanskemu konzulu v Splitu in so včeraj dopoldne ob desetih že zapustili naše teritori-jalne vode. Tudi celjska bolnišnica je pretesna Celje, 5. februarja. Področje celjske bolnišnice, v katero se zatekajo številni bolniki iz vež okrajev, ki težijo k Celju, je zelo veliko. Zato ni čudno, da se zateka v celjsko bolnišnico veliko število prebivalstva in da postaja bolnišnica vedno bolj tesna in kliče po razširitvi. Številke, ki jih bomo navedli, to nazorno dokazujejo. V preteklem letu je sprejla bolnišnica 9836 bolnikov, od teh 4753 moških in 5083 žensk. V bolnišnici sta umrla 302 bolnika, odpuščenih pa jih je bilo 9222, ostali pa se še nahajajo na zdravljenju v bolnišnici. Prenapolnjen je zlasti kirur-gični oddelek, ki je imel lani 4177 bolnikov. V izolirnici se je zdravilo 1099 bolnikov, na internem oddelku 2695, v porodniško-ginekološkem oddelku 1865. Zdravniki so izvršili 2004 manjših operacij, 651 večjih, v porodniško-ginekološkem oddelku pa je bilo 926 operacij. Porodov je bilo 841, leta 1936 509. Mamice je osrečilo 13 dvojčkov. Mrtvorojenih je bilo 60 otrok. Umrljivost v celjski bolnišnici je znašala v preteklem letu 3.07, predlanskim 2.82, leta 1938 3.17, leta 1937 pa 3.28 odstotkov. Povprečno dnevno oskrbovanih je bilo v bolnišnici lani 342, predlanskim 302, leta 1935 pa 207. Zanimiva je primerjava številk letnih sprejemov bolnikov. Lani je bilo sprejetih 9836, predlanskim 9326, leta 1938 8338, leta 1937 8446 leta 1936 8193, leta 1935 6947, leta 1933 6058.’ leta 1931 4764, leta 1922 pa 3283. Sprejem bolnikov se je torej povišal v nekaj letih za dvakrat, v desetletju celo za trikrat. Bolnišnica je imela v preteklem letu 4 mili j. 220.933.87 din izdatkov in 1,828.089.77 din lastnih dohodkov, banovina pa je prispevala 1,967.078.93 dinarjev. V gradbeni fond je prispevala bolnišnica 319.748 din. v sanitetni fond za centralni sklad v Belgradu pa 32.227 din. Za prehrano je izdala uprava 1,535.983 din. Zaradi izrednih časov je uprava preskrbela iz prejšnjih prebitkov živila Krogla iz samokresa je še na pol kilometra nevarna Maribor, 5. februarja. Včeraj popoldne se je pripetila v Studencih pri Mariboru nenavadna nesreča, kj bo vzbudila zanimanje predvsem med strokovnjaki za strelsko orožje. Nesreča je namreč pokazala na prepričljiv način, da je krogla iz pištole kalibra 6.35 mm tudi na velike daljave še vedno nevarna. Pištola omenjenega kalibra je pri nas dovoljena tudi civilnim osebam, če imajo orožni list. Ljudje, ki ne poznajo silovitega učinka tega orožja, ga ponavadi podcenjujejo ter so prepričani, da je efektno le na nekaj deset korakov. Malokdo bi verjel, da lahko ta drobna, jedva nekaj nad 6 mm debela in pa 1 cm dolga kroglica preleti tudi po! kilometra ter ima tam še takšno silo, da povzroči nevarno rano. Takšen dogodek se ie pripetil včeraj. Na Obrežni cesli v Studencih je kidal »neg občinski delavec Ivan Haber. Cesta pelje visoko nad Dravo, na drugi strani brega pa se razprostira KoroSko predmestje v Mariboru. Med delom pa je Haber naenkrat začutil, da ga je nekaj pičilo v lice ter ga je takoj prevzela ostra bolečšti Narodni banki ali kateri izmed navedenih državnih finančnih ustanov, se bo kot dan izročitve smatral dan, ko je bila pošiljka izročena na [x>sti. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 5. februarja. V ponedeljek je začelo snežiti, čeprav po malem. Včeraj so se pa nebeške snežne zatvornice odprle in sneg je padal ves dan. Novo zapadli sneg je težak. Od časa do časa je bil sneg pomešan celo z deževnimi kapljami. Čeprav je snežilo ves dan, ni zapadlo toliko snega, kakor bi ga, če bi padal suh sneg. Moker, južen sneg se je vlegel na zemljo- se prilepil na telefonske žice, jih nekaj pretrgal, veje drevja pa globoko povesil. Motorni plugi so sedaj že dva dni »na nogah« in čistijo ulice in ceste. Mnogo dela imajo tudi mestni delavci, ki v zgodnjih jutranjih urah hite z odmetavanjem snega, da ga do sedmih odmečejo vsaj z glavnih cest in ulic in napravijo najvažnejše prehode za pešče, ko hite zjutraj v urade, v šole in po drugih opravkih. Na cestah je videti voznike, ki odvažajo sueg z ulic k Ljubljanici in ga tam zmečejo na odrejenih krajih v rečno strugo. Prav lepo je bilo včeraj iti na sprehod v Tivoli ali na Rožnik. Drevesa so bila vsa obtežena z novozapadtiin snegom, vse se je Šibilo pod novo težo. Vsako drevo, vsak grm, vsak del prirode je nudil svojstveno sliko, ki je bila krasna, samo, če si jo znal gledati. Mlado drevje, komaj vsajeno, pa trpi radi težkega snega škodo. Lepa je priroda, če zapade novi sneg. Usmiljenja vredni pa so ptički, ki ne morejo priti do hrane. Kje neki, ko je pa 6neg tako debel. Ptički so izročeni na milost in nemilost ljudem. Zaupno se približujejo hišam in sedajo na okna, proseče čivkajo in prosijo hrane in drobtinic. In prav je, da je mnogo ljudi, ki ne pozabi jo v tegobah naših pevcev. Treba jim je pomagati, saj bodo potem sjjomladi peli, da bo veselje. Nekaj nereda je novi sneg naredil tudi v tramvajskem prometu. Posebno na izogibaiiščih je včasih zmeda, ko morajo tramvajski vozniki izstopiti z voza in z železnim drogom premakniti kretnice v pravo smer. Nič čudnega ni, če kretnice ne delujejo, ko jih pa sneg sproti zadeluje. Tudi tramvajski progovni delavci imaio polne roke dela, da že zlepa ne toliko. Nekaj nesreč Da so opekline z mlekom nevarne, je občutila tudi dveletna Milka Prislanova, doma iz Kranja. Brskala je okrog štedilnika, kjer je vrelo mleko. Po nerodnosti si je mleko polila po sebi. Hude opekline je dobila po nogah in životu. — Desno ključnico si je zlomila na domačem dvorišču zasebnica Neža Steletova, doma iz Starega trga pri Ložu. Padla je zaradi poledenelih tal. — V hrastniški steklarni je bušknil plamen v obraz 16 letnemu delavcu Franku Medvedu in ga močna opekel po obrazu in vratu. — Pri padcu z lestve si je zlomil levo nogo 14 letni šoferjev sin Slavko Merjasec. — Na Celovški cesti 62 si je pri padcu zlomil nogo Miran Kačič. — Vsi ponesrečenci so se zatekli v bolnišnico po pomoč. Številne tatvine V policijski kroniki se je spet nabralo nekaj prijavljenih tatvin. V Dalmatinovi ulici je nekdo vlomil v shrambo Janka Smodiša in odnesel razen drugih jestvin veliko emajlirano posodo, v kateri je bilo 18 kg masti. Smodiš trpi okrog 600 dinarjev škode. — Kolo je izmaknil nekdo Ivanu Žanu na Jurčičevem trgu. Kolo je bilo znamke »Miele« in je bilo vredno okrog 500 din. — Pavel Lindner je prijavil policiji, da mu je doslej neznan uzmovič odnesel z vrta v Levčevi ulici 33 več prevlek za odeje iz belega platna, 4 koteni-naste rjuhe, bel namizni prt, dve blazini z mo-nogramom ML, nekaj ženske obleke in nekaj moškega, perila. Vse ukradeno je bilo vredno več kot 1200 din. — Izpred noke hiše v Ilirski ulici je tat odpeljal 1000 din vredno črno pleskano kolo znamke »Puch« z dinamo svetilko. — Tudi Ivanki Smučevi je nekdo izmaknil kolo izpred palače OUZD. Kolo je bilo znamke >Jax«, črno pleskano in vredno 1300 din. — Nad perilo se je spravil lat, ki je odnesel Ani Steletovi za 1500 dinarjev moškega in ženskega perila z dvorišča v Cankarjevi ulici 1? Poraba p!va je vedno večra Ljubljana, 5. februarja. Ker ljudi zanima, kako je narasla poraba piva in še nekatere druge okolnosti, ki so s pivom v zvezi, smo se obrnili mi našo najstarejšo slovensko pivovarno, ki pri izdelavi piva prednjači, na ljubljansko pivovarno Union. Tovarniška statistika j>ove, da se je konzum piva v letu 1940 povečal za 45—50% v primeri s predlanskim let>m. Več je vzrokov, zakaj ljudje pivo vedno več pijejo. Eden glavnih pa je gotovo ta, da se je vino znatno podražilo. Dati za liter vina najmanj 18 din, je danes izdatek, ki si ga ne more privoščiti kdor si bodi. Posebno si ga pa ne more delavec, mali človek, ki je bil od nekdaj vendar največji konzument vina. V teh časih mora delavec dobro premisliti, ali naj popije liter vina ali pa naj kupi za 18 din kaj mnogo bolj koristnega. Za liter vina dobi že skoraj tri steklenice piva, ki imajo prav gotovo veliko več redilnih snovi kakor pa liter cvička. In vprav delavec sedaj mnogo rajši posega po pivu. Drugi važen činitelj, zakaj je konzum piva pri nas tako narastel, pa je 6laba sadna letina. Mnogo manj so letošnje leto niše gospodinje vložile sadja za kompot in tudi mnogo manj so ga sušile za zimsko uporabo. Pa tudi cena je pri tem konzumu piva važna. Cena piva je že 11 let ista. Cena je lahko ostala ista, ker so bile cene tudi na tržiščih dokaj stalne. Pivovarna se je vedno zalagala s surovinami in je mogla kljub podražitvi ostalega piva prodajati svoje pivo po starih cenah. Kot zadnja je bila tudi unionska pivovarna prisiljena j>ovišaticene pivu za 150 din pri hektolitru. Cene so morali povišati, ker je tudi tovarna morala povišati plače svojim uslužbencem za okoli 50 odstotkov. Do leta 1930 je znašala poraba piva letno do 112.000 hi. Po tem letu je konzum piva kar naenkrat padel zaradi povišanja trošarine in nastale stagnacije. Proizvodnja je padla kar na 30 tisoč hiktolitrov. Torej občuten padec. Potem pa se je konzum piva večal iz leta v leto. Tudi pivovarna Union je morala s 1. februarjem povišati cene svojemu pivu, kajti surovine za pivo so se silovito podražile. Ječmen se je podražil od 8— do 100%, pa tudi premog je dražji in plače so morale biti povečane, tako da sedaj zasluži nekvalificiran delavec 46 din dnevno. Tudi draginj-ske doklade so povečali za približno 30%, pa še doklade za otrobe in žene so povišali. Zaradi vseh teh dejstev je morala tudi unionska pivovarna povišati cene pivu. — Da unionsko pivo ne gre na trg na jugu naše države, je krivo dejstvo, da je vsaka zaloga in vsak prevoz piva dalje kot do Zagreba, nerentabilen. Še zaloga v Zagrebu se drži samo zaradi prestiža. Treba je namreč vedeti, da je za prevoz piva treba plačati veliko tovornino in nič manjšo ležarino. V Zagrebu mora pivovarna prodajati svoje pivo prav po isti ceni kakor v Ljubljani, ker mora biti po cenah enaka zagrebškim pivovarnam in ne sme računati pivo nič dražje kljub dragi prevoznini. Bodočnost pivovarske industrije je negotova, ker je proizvodnja v veliki meri odvisna od tujine. Ne vemo, kaj bo s surovinami. Domačega ječmena imamo malo, uvoz iz tujine pa je zvezan z velikimi stroški in dobava se zelo zakasni. Hud poboj v Sv. Lovrencu na Pohorju Maribor, 4. februarja. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj od Sv. Lovrenca na Pohorju dva nevarno ranjena moža. Ker so v bolnišnici bolj navajeni na žrtve pretepov, ki se zatekajo sem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Slovenskih goric, kakor pa s Pohorja, kjer so doma mirni ljudje, je ta primer vzbudil precejšnjo pozornost. Oba ranjenca sta žrtvi zelo hudega poboja, ki se je odigral preteklo nedeljo pouoči pri Sv. Lovrencu. Tam so štirje napadalci navalili z noži na enega samega nasprotnika, ki pa je po vsej okolici poznan kot silovito močan človek. To je 27 letni posestnik Feliks Podlesnik iz Kumena. Podlesnik je bil zvečer v Urbančevi gostilni, v katero so prišli proti enajsti uri tudi 26 letni Henrik Črešnar, 35 letni Rudolf Kušnec, 36 letni Jerot Viktor in 37 letni Kušnec Franc, tedaj sami starejši domačini, od katerih ne bi nihče pričakoval takega divjaštva. Bili pa so vsi štirje močno vinjeni. Na Pohorju se sedaj veliko pije, ker je zaradi visoke cene lesa prišlo med ljudi precej denarja. Zaradi preobilne pijače so sedaj poboji ined Pohorci bolj pogosti. Gostilničar uovodošlim ni ho- tel dati vina, pa so odšli iz gostilne ter zunaj čakali Podlesnika. Ko je ta prišel, mu je eden podstavil nogo, Uxla Podlesnik je spretno odskočil ter vrgel napadalca po tleh. Tedaj pa so ostali trije planili nanj z odprtimi noži ter ga začeli kar na slepo zbadati. Pri tem niso crlodali ne na levo ne na desno ter je eden izmed njih v silni jezi zabodel še svojega napadalskega tovariša Henrika Črešnarja in ga s sunkom v hrbet nevarno ranil. Podlesnik pa je dobil strahovite rane. Štirje zabodljaji na hrbtu so mu ranili pljuča ter sta dva dolga celo po 15 cm, v globino pa segata globoko v dihalue organe. Poleg teh štirih nevarnih ran je dobil še dve lažji na roki. Podlesnik se je kljub ranam iztrgal napadalcem ter bežal po trgu, da bi našel zaklonišče. Poskusil je odpreti več vrat na hišah, pa so bila zaradi pozne ure zaklenjena. Zatekel se je nato na neko dvorišče, kjer so ga napadalci dohiteli ter bi ga bili ubili, da ni tedaj priklical hrup in krik orožnika Meleta, pred katerim so napadalci pobegnili. Zdravnik je potem odredil, da so oba ranjenca, Podlesnika in Črešnarja, spravili v mariborsko bolnišnico, ostale tri »torUce pa so orožniki aretirali. SELD0H TRAČE.- NOCI Roman t thiami »Najbolje bi bilo, če bi mi to povedali,« je rekel dr. Hadon z bolj mirnim glasom. Miss Datmar je odkimala, nato pa je prišli k oknu in pogledala po ulici. Tam doli je sta! stražnik kot simbol reda in razuma. »Zakaj se ne bi zaupala dr. Hadonu?« ti je rekla, kot bi •• obračala k tenu sim- boličnemu stražniku. Simpatičen ja, pošten in vse kaže, da mi je prijatelj. Z druge strani pa mi je precej tuj... Utihnila je, se obrnila k doktorju ki ga pogledala iz oči v oči. »Dobro! Vse vam bom povedal*. Prej pa moram vedeti, kaj misli policija. Hadon »« odkimal. »Če vam hočem ponoviti vsako opazko brigadirja Bramleya, bom postal enak miss BugH. Jaz sem bil poklican kot strokovnjak Prav tako, kot sedaj tu.« Miše Datmar je prikimala. »Da, vi po svojem poklicu lahko slišite vsako skrivnost. Povrhu vsega ste tudi zanesljiv človek. Kajne, policija misli, da je to napravil Cashdon?« Dr. Hadon jo je pogledal in dvoumno odgovoril. »Tudi miss Bugh misli tako, kar se pravi: vsi prebivalci Platha!« Miss Datmar ie globoko vzdihnila, potem pa odvrnil« oči od doktorjevega ob-raja. »Kako j« bilo vse to izvršeno?« »Richardov umor? Zadavljen je bil e vrvico.« Mlada deklic« vzdihne. »Strašnol Strašnol« je zašepetala. »Da (Govoril je c mirnim glasom.) Povejte mi zakaj ste tli k Richardu?« »Sla sem tja, da se s njim srečam!« »Da ae dobite s Cachdonom?« »Da « »Za ime božje,« je zašepetal Hadon. »Nadejali »te ae, da ga boste tam dobili?« »Nisem vedela. Ko lem sliSala vse po radiu, sem se ustrašila. Da, celo sem se preplašila. Zato, ker se je Decky zaklel, da bo .. ko bo prišel iz zaporov ... nekaj napravil. Izjavil je, da bo gospod Ri-chardo plačal za svojo lažno obtožbo. Pretil je vsem pričam, da se jim bo osvetil. Nisem vedela, da se je vrnil g. Richardo, ali bila sem prepričana da bo Decky prišel v njegovo hišo in ga tam počakal. Nadejala sem *e, da ga pregovorim, naj se vrne v zapor -. a nato ...« Zopet je utihnila. »Vidim,« reče Hadon in lahno odkima ■ glavo. »Vi ae še vedno zanimate aa Cashdona?« »Midva sva prisegla drug drugemu, da ae ooročiva nekega dne!« Marie Datmar je dvignila glavo in naravnost ter iskreno srečala doktorjev pogled. »Ste to vedeli?« Hadon je odkimal. Izglodalo je, da ae mora z velikim naporom obvladati, ker at je videlo, ko je močno stisnil ustnice. Izraz njegovega pogleda pa se ni iepre-menil. »Obljubili ste, da ga boste počakali?« jo je vprašal doktor. »Da!« »Sedaj razumem.« Za nekaj časa je umolknili nato pa dodal: »Zdravnik na žaloat zdravi lahko le bolno telo. Vseeno, kadar koli vam bom mogel kaj pomagati, bom srečen. Tega ne smete pozabiti!« Mtada deklica 6e je oprla vanj presenečeno: »Vi? To bi bilo celo plemenito od vas K vam se bom tudi najrajši zatekla.« »Hvala.« Nasmehnil se je, zmajal z rameni ter hotel e tem pokazati, da ne precenjuje svojih zaslug. »Uverjen sem, da oče ne ve ničesar o dogodkih prejšnje noči. Obraz miss Datmar se je zresnil. »Ničesar mu nisem povedala. On tudi ne bo ničesar zvedel. Vse bi naredil, eamo da mi uniči življenje. Izkoristil je mržnjo do Richarda in pripomogel, da uničijo Cashdona. Naravnost veselil ae je nad škandalom. On ., .*■ Deklica je zaihtela, a dr. Hadon jo je prijel za ramo, da bi se umirila. To je bila kretnja dobrega prijatelja, ali samo doktorja. Izraz velike nežnost« je bil v niei- »Obvladajte se! Bili ste izpostavljeni veliki preizkušnji in ne pustite, da vas to strel Vam lahko govorim kol prijatelj?« Prikima mu, a doktor nadaljuje: »Glejte, kaj vam bom rekel: pozabite preteklost in glejte na bodočnost z drugimi očrnil Vi ničesar ne dolgujete Cash-donu.« Miss Datmar odmaje z gLavo. »Moram držati obljubo, ki sem mu jo dala.« »Sam j e razdrl obveznost s svojim vedenjem!« »Nel« »Ali jaz trdim, da je! (Hadon jo ljubeznivo gleda.) Ne smete gledati z visokega podstavka in vso to zadevo preveč viteško soditi! Draga moja, ne smete se prepustiti romantičnemu čustvu mlade gi-mnazijalke!« Malo jezna se je od njega oddaljila in se vrnila k oknu. Hadon je obstal na mestu in čakal. Gledal jo je, kako je podrhtavala. Majhen avto z dvema sedežema s* je ustavil ob pločniku. Iz avtomobila j« stopil mladenič Bil je pokrit s klobukom, ki je imel široke okraj (te. Lasje pa so mu padali pireko ovratnika. Hadon je opazil, da nosj naočnike in da je skoraj bolestno vznemirjen. »Kdo je to?« je vprašal doktor. »To ie Darek ... Darek Richard.« »Po kaj je prišel sem?« Glavna vrata so se močno ealoeutnila. Malo kasneje so se odprla vrata v biblioteko in skoznje je prišel polkovnik Datmar, a za njim novi gost. Ko je opazil Marie, je hitro pristopil k njej. »Prišel sem, da vam povem, da morate hitro oditi iz Platha,« je odločno rekel. »Niti trenutek ne smete ostati tu! Ste razumeli! Vi niste tu na varnem!« Bil je easopljen in preplašen. Naenkrat se je okrenil in pogledal Hadona. »Kdo je to?« »To je doktor Hadon,« je odsekano rekla. Nato se obrne k Hadonu. »Gospod doktor, predstavljam vam g-Richardovega nečaka Dareka.« Doktor se je lahno priklonil. Darek Richardo je pričel r. mirnejšim glasom: »Oprostite, g. doktor, da vsakega novega človeka smatram za sumljivega. Jaz, jaz sem pretrpel strašen udarecl« »Zopet živci,« je porogljivo rekel Datmar. »Najbolje bo, g. doktor, da začnete tudi njega zdraviti. Ali če kdo misli, da me bo pregnal iz moje hiše, od strahu pred zločincem, ki sc klati tod okrog, se zelo moti. Naj Ie pnskusi priti sem ta zločinec, pripravil mu bom sprejem, to mi lahko verjamete!« Darek Richardo je ete^nil roko in nestrpno nadaljeval. »Poslušajte mojo prošnjo, gospod, prosim vas! Delajte v dobrobit Marie, če že ne v svoj lastni Derok Cashdon je svoboden in se klati v tem okraju! Prisegel je, da bo nas vse poklal, čim mu bo to mogoče. Mojega strica je že ubil. Zdaj *e bo tudi potrudil, da še mene ubije!« I . (Dali* sledil- Od tu in tam Vardarska banovina je izdelala osnutek novega proračuna, iu znaša 74 milijonov dinarjev. Proračun se je povečal za malenkosten znesek, ne povečuje pa nobenih dajatev ali pa uvaja nove. V glavnem so v proračunu postavke, ki se tičejo prosvete in socialnih ustanov, manj pa izboljšanja gospodarskega stanja v Povardarju. Banovina se namreč že dalj časa bavi z načrtom, da bi najela veliko posojilo, 6 katerim bi finansirala najnujnejša dela in zgradila večje število bolnišnic, šol in cest. Do sedaj se ji kot kaže. še ni posrečilo dobiti tega posojila. Znano pa je tudi, da je država v Skoplju in drugih večjih tamkajšnjih krajih zgradila veliko število javnih zgradb in raznih kulturnih zavodov ter prometnih naprav, da banovini ni treba preveč obremenjevati svojega proračuna. Obsežen elektrifikacijski program ima hrvaško banovinsko električno podjetje. Lotiti se misli prvenstveno elektrifikacije Like in Primorja in porabiti v ta namen okrog 200 milijonov dinarjev. Za Liko misli zgraditi blizu Gospiča na reki Gacki veliko vodno centralo, za Primorje pa podobno centralo v Gorskem Kotarju. Pri obeh centralah bodo zgradili velika jezova, ki bosta imela prostora za skoro milijon kubičnih metrov vode. Dela se bodo že letos začela in po želji banske oblasti letos tudi končala. Največ časa jemlje pripravljanje stebrov za električne vode Načrti elektrifikacije jemljejo v poštev tudi možnost elektrifikacije železniške proge na Sušak, o čemer se je pred sedanjo vojno mnogo govorilo, pa nič naredilo Elektrifikacija je nujna zaradi dolgih predorov, ki delajo z aradi gostega dima potovanje silno neugodno. Potem pa mislijo vzeti v poštev še druge železnice ra elektrifikacijo. Eden izmed bratov Pribičevičev, ki so za življenja Svetozarja Pribičevica tvorili jedro Samostojne demokratske stranke, je tudi Valerijan Pribičevič, ki je od lanske jeseni episkop pravoslavne cerkve za episkopijo v Sremskih Karlovcih, Valerijan Pribičevič je. bil menih in poslanec SDS. Le kot menih je mogel postati pravoslavni škof. Čim pa je bil za škofa postavljen, je izstopil iz svoje stranke in odložil vse funkcije v njej. Pač pa je v nedeljo navzlic temu dal svoje stanovanie na razpolago za konferenco vojvodinskih prvakov SDS, ki so se posvetoval; pod predsedstvom ministra za socialno politiko » ljudsko zdravje dr. Srgjana Budisavljeviča. V Sarajevu so se spomnili treh nacionalistov Iliča, Čubriloviča in Jovanoviča, katere so avstrijske oblasti dale 3. februarja 1915 obesiti na dvorišču tamkajšnje vojašnice. Kmalu po vojni so srbski nacionalisti izkopali trupla vseh treh in jih položili v skupen grob, nad njim pa zgradili kapelico Pri slovesnem cerkvenem obredu so bili navzoči zastopniki vseh kulturnih in političnih društev. Vojvodinski hmeljarji stalno tožijo, da ne morejo prodati svojega lanskega hmeljskega pridelka. Poprej so vselej do treh četrtin pridelka izvozili v, Ameriko, letos pa je vojna prodajo preprečila. Letošnjega pridelka imajo še okrog 90% doma in ne vedo kam z njim. Računajo, da je robe za okroglo 100 milijonov dinarjev. Podobne pritožbe se slišijo tudi iz vret savinjskih hmeljarjev, ki imajo boljše blago na razpolago, kupcev pa od nikoder ni. Premeteno sleparijo s ponarejenimi tramvajskimi ▼oznimi kartami je odkrila belgrajska policija. Brezposelni tramvajski kondukter Strajnič je naročil v neki kragujevski tiskarni vzorce tramvajskih kart rekoč, da jih rabi kot avtobusni podjetnik za progo od Belgrada do Pančeva. Tiskamar mu je karte naredil in Strajnič je pridobil nekaj belgrajskih tramvajskih sprevodnikov, ki so panerejene karte prodajali namesto pravih. Dobiček so si sporazumno delil«. Nihče ni opazil, da nekateri sprevodniki dele ponarejene karte, pač pa je policija izvohala, da 60 v neki belgrajski klišami izdelali klišeje za natisk popolnoma enakih tramvajskih kart kakor veljajo v Belgradu. Klišamar je povedal ime kragujevskega totisnjen v »kaso« brez opravičila! Nobeno varčevanje ne more opravičiti tega, kar po pravici označujemo kot škodoželjnost in nezrelost merodajnih! Ta žalostni, vse obsodbe vredni dogodek mora biti zares zadnji! Dovolj je šarjenja! Nihče nima pravice, da našo zmogljivost in državo smeši pred tujino! Ne naši merodajni — Italijani so morali plačaiti stroške našim športnikom — veHkodu&no in naknadno — ter s tem pokazali, da nas jnajo ceniti bolj kakor lastni odgovorni doma! Žalostno, pa resnično dejstvo, ki se nikdar več ne sme ponoviti!! Kraj i.£, «> O tempe- raturo v C‘ a > > T2 O C Veter £ o CK SQ “ . 53 ■3S? d v t> ■ “S d « S ©■r; a: > *oc ca — P (■mer, jakosti Ljubljana /57-5 1-2 -1-2 90 m. 10 0 Maribor 756-7 1- -2-0 90 10 0 Zagreb 751-S 3-0 -1-0 90 10 NE, Belgrad 753-8 40 -1-0 80 7 NE, Sarajevo 752-9 11-0 o-o 90 10 SE, Vis 746-2 8-0 5*0 80 10 SE, Split 747-8 11-0 90 80 10 NE, Kumbor 752-0 11-0 7-0 70 10 SE, Žirje 748-4 8*0 3-0 70 8 SE, Dobrovnih 750-9 u-o 8-0 70 10 SE, Pada- vine 17*5 39-0 11-0 5-0 4-0 2.0 8-0 1-0 3-0 sneg sneg dež Id sneg dež dež dež dež dež dež Vremenska napoved. Delno oblačno z jutranjo meglo in hladnejše vreme. Najnižja temperatura na letališču je —3.5° C. Koledar Danes, 6reda, 5. februarja: Aagata, d. ra. Četrtek, 6. februarja: Doroteja, d. Obvestila Nočno službo imajo Jek*™«: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, » mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Ponovitev Verdijevega Requiema bo v nedeljo, 9. t. m. ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union, saj je ta slavna skladba na pone-deljskem koncertu nadvse pričakovanje odlično uspela ter bi jo zato rada večina udeležencev še drugič slišala. Koncert mesta Ljubljane v spomin bo torej ponovljen za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem kot ljudski koncert posebno tudi zato, da se ga lahko udeleži podeželje. Da bo pa udeležba omogočena tudi najširšim slojem, so cene vseh vstopnic znižane na polovico ter 60 sedaj sedeži po 30, 20, 18. 16, 15, 14_in 10 din, stojišča pa po 7 din in dijaška stojišča po 5 din. Ponovitev Verdijevega »Requiema< se prav nič ne bo razlikovala od ponedeljske prireditve, saj bodo prav tako v nedeljo izvajali koncert vsi solisti: ga. Zlata Gjungjenac, ga. Franja Golob. g. Josip Gostič ta g. Julij Betetto, pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in Ljubljanska Filharmonija pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča. Vstopnice se že danes dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu ter posebno zunanje goste opozarjamo, naj vstopnice takoj narofe. »Od Ptolomeja do Kocena« je naslov predavanju, ki ga bo imel dr. Valter Bohinc v petek, dne 7. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. G. predavatelj nam bo z besedo in sliko pokazal razvoj zemljevida slovenske zemlje. Na to predavanje vljudno vabimo zlasti naše dijaštvo. Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Danes bo ob 20 predaval arhivar mestne občine ljubljanske g. Vladislav Fabjančič o ljubljanskih krvnikih (ne o »ljudskih krvnikih«, kakor je tiskarski škrat izmaličil našo prvo notico). ' ' 1 Nori telefonski imenik. Poštno ravnateljstvo naznanja, da je izšel novi telefonski imenik za področje dravske banovine. Imenik se dobi pri vsaki pošti. Posamezen izvod stane-13 din. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi bo ob 20 na XI. prosvetnem večeru v Društvenem domu v Karunov! ulici 14 imel zanimivo predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptlčne slike, g. ravnatelj V. Zor. pod naslovom >Sedanja vojna v slikah ta besedi«. V šempetrski prosveti bo danes ob 20 skiop-tično predavanje za vse odseke. Predaval bo prof. g. dr. R. Savnik o Grčiji. Darujte zn zimsko pomoč! »Naj bi v teh dneh skozi udobno suknjo ali skozi toplo krzno prodrla toplota ljubezni do brata in sestre, ki v raztrganem suknjiču in s preluknjanimi podplati hodita la^Tia okrog.« ... iz govora bana dr. Marka Natlačena. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 5. febr.: »Revizor«. Rod Sreda Četrtek, 6. febr.: »Šesto nadstropje«. Red Četr-tek Petek, 7. febr.: ob 15. »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od H din navzdol. — Ob 20. Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Analfabeta, Jazavac pred sudom. Izven. Sobota, 8. febr.: »Razvalina življenja«. Tzven. Proslava 70 letnice pisatelja Fr. Ks. Finžgarja. Opera. —■ Začetek ob 20. Sreda, 5. febr.: »Vesele žene windsorske< Red A. Četrtek, 6. febr.: zaprto. Generalka.) Petek, 7. febr.: »Ples v maskah«. Red Premierski. HUariborsko gledališče Sreda 5. februarja: Zaprto. (Simfonični koncert Glasbene Matice v sokolski dvorani za red A.) Četrtek, 6. februarja, ob 20: »Baletni večer« Erne Mokarjeve in Borisa Pilata. Red B. Pol metra snega v Mariboru Maribor, 5. februarja. Predsnočnjim je začelo snežiti in je padalo včeraj še kar naprej, neprestano sam droben pršič, ki f>a je bil precej južen. Do včeraj je zapadlo v Mariboru nad pol metra siiega. Moker sneg se obeša na električne telefonske napeljave ter je povzročil že precej nevšečnosti, ker so se potrgale žice. še večje skrbi pa dela mestni cestni upravi, ki je prav sedaj za to priliko rmela veliko smolo: oba motorna snežna pluga sta se narpreč pokvarila, ko bi ju najbolj potrebovali. Ker pa nadomestnih delov ni mogoče dobiti od Kruppove tovarne v Nemčiji, ju morajo popravljati z domačimi sredstvi, to popravilo pa bo trajalo precej dolgo. Zaradi tega so morali zopet pripeljati iz skladišča star lesen snežni plug, pred njega so včeraj zjutraj vpregli tri pare konj in šlo je z njim po cesti kakor v starih časih — bolj v počasnem tempu in tudi ne tako globoko do cestišča, kakor z motornim plugom. Toliko pa je leseni plug vsaj napravil, da so lahko zjutraj prišli na ceste mestni avjoousi. Očistili so najbolj prometne ulice, na katerm se je potem pojavilo 6e na stotine delavcev z lopatami, ki so ves dan kidali sneg ter ga zlagali v velikanske kupe. Za te delavce je imela smola cestne uprave s pokvarjenimi motornimi plugi v®3! to ugodnost, da so mnogi dobili delo, ki so ga prej pogrešali. — V železniškem prometu sneg do sedaj se ni povzročil večjih nevšečnosti. Y cer precej zamud, ki pa niso preveč občutne. w pa ie hudo v podeželskem avtobusnem prometu. Dopoldne so se mariborski avtobusi Se nekako prebili do ciMa, četudi je avto!>us iz Cofa nainesto ob 8 prišel šele ob 12 dopoldne, pa ie postno ze nevarno, da bi kje med potjo obtičal »redi ceste. Jutri pa bodo morali gotov o ves promet zaca^ ustaviti, dokler ceste ne bodo dovolj očiščene. Mamila, novo učinkovito vojaško orožje Na tisoč« kramarjev z mamili dela nod vodstvom japonskih vojaških poveljnikov Američan Carl Crow, ki je prepotoval tudi Kitajsko in imel priliko seznaniti se z vsestranskimi načini japonskega vojskovanja, je napisal zanimiv članek o mamilih, ki jih Japonci uporabljajo v sedanji vojni s Kitajci kot najhrabrejše orožje. Tako-le nekako piše: Mamila — opij, morfij in heroin — so glavno orožje v rokah Japoncev pri napadih na Kitajsko. Ne govorim o skrivnem kramar-stvu z mamili, ker je to že stara stvar. Rad bi navedel, kako japonska armada načrtno uporablja mamila kot vojaško orožje. Njihove prednje straže so namreč prodajalci strupov, ki naj manjšajo odpornost ljudstva, zlasti mladeničev, ki so sposobni za ooj. Tako pripravljajo pot za vojaške zmage. Posebni razpečevalci mamil najemajo Kitajce, ki naj bi bili voditelji v tem nevarnem početju osvojevalcev. Nato prihajajo trume kramarjev z mamili da drže narod v sužnosti in da zaslužijo težke vsote. Trgovina z mamili denarno podpira japonsko armado. »Kuga in vojska gresta z roko v roki, kakor nam izpričuje zgodovina.c je dejal poveljnik Regi na Id Fietcher v spodnji zbornici, »toda Japonci so bili tisti, ki so našli način, kako naj kuga podpira vojsko.« Ta obtožba je popolnoma resnična. Vsak, kdor se je toliko časa mudil na Kitajskem kakor jaz, vam bo pripovedoval isto ostudno zgodbo. Uradni dokazi glede tega se kopičijo iz dneva v dan. Potrdila najdeš tudi v predalih Zveze narodov, v Ustanovah za miroljubne odnose, v naši državi, v državni blagajni in v našem momarstvu kakor tudi v britski konzularni službi. Isto nam potrjujejo tudi misijonarji v svojih poročilih domačim centralam. Vsi se v glavnem strinjajo, vsako poročilo ima pa še posebne podrobnosti in izpričane statistike. Izdelovanje opija, heroina in morfija narašča v krajih, ki so jih zasedli Japonci, zlasti v Mandžukuju. Tisoči kramarjev z mamili delajo pod vodstvom vojaških poveljnikov. Japonska pa ima za vse pritožbe le gluha ušesa. Mamila samo za »nižja« plemena, kakor so Evropejci... Prav dobro 9e sama zaveda, kaj počenja. Japonske postave proti rabi mamil so — za Japonce — kar se da stroge in se tudi silno strogo izvajajo. Če imaš na primer saimo pil— vojake, navaj mil je nevredna višjega plemena, kakor so Janci. Samo nizka plemena, ki že propadajo, "ndij akor Kitajci, Evropejci in vzhodni Indijci so vdani zlu mamil. Zato jih je usoda tudi namenila, da nam bodo služiti kot sužnji in polagoma izginili.« Japonci so spoznali vso vojn o vrednost mamil kot sredstva za osvojevanje, ko so zavzeli Mandžukuo. Cele čete mandžurske armade, ki so bile vdane opiju, so bežale ali se vdajale brez odpora. Nato je japonsko vojno vodstvo izdelalo cel načrt, kako bi severno Kitajsko podjarmila z mamili. Armada in japonski diplomati so korejskim trgovcem olajšali pot in jih pošiljali v namenjene kraje. Doma nima Korejec nobenih državljanskih pravic. Najbolj zaničevani Japonec lahko udari korejskega veljaka, ne da bi bil kaznovan. Toda ko je ta zaničevani rod prišel na Kitajsko in začel trgovati z mamili, ie na mah postal ugleden predstavnik japonskega cesarstva. Če je takega trgovca kitajska policija zaprla, ga je japonska policija s silo osvobodila. Ce je prišel pred japonskega sodnika, je; bil obsojen na neznatno globo — le del dobička, ki ga ie skupil pri prodaji mamila. Imeli so cela skladišča za ta novi vojni smodnik, ki so jih namestili v japonskih konzulatih, kamor ni segla roka kitajskih varnostnih uradnikov. Kroglice, ki celijo vse bolezni Kramarji z mamili so se izdajali za potujoče zdravnike in prodajali kroglice, o katerih so dejali, da celijo vse bolezni Kroglice so bile iz heroina. Toda mladeniči, čvrsti kitajski vojaki, so bili zdravi in niiso hoteli kupovati kroglic. Zato so Japonci uvedli novo vrsto cigaret, polnih heroina in z njimi hoteli tekmovati v ceni proti najslabšrim kitajskim cigaretam. Tisoči so postali žrtve teh cigaret. Japonski prodajalci so zastonj razdeljevali vzorce in pozneje nastavili nižje ponudne cene. Ti trgovci niso hodili po naravnih trgovskih potili, saj njihova naloga ni bila trgovska, marveč vojaška. Cigarete so najprej vpeljali in na daleč razširili v pokrajini Sansi _Ta po^ krajana je bila za japonsko napredovanje proti Ameriikl drobli Ameriška vojska in mornarica ne uporabljata za brezžična sporočila več navadnih oddajnikov in prejemnikov, po katerih je treba oddajati vsa poročila šifrirano, pa še tvegaš, da je sovražnik dobil v roke ključ in z njim prebira vse skrivne vesti. Ameriško poveljstvo ima zdaj na razpolago radijske aparate, ki oddajajo faksimile, fotografski posnetek vsakega sporočila s podpisom .poveljnika. Sprejemati more poročilo le aparat, ki je po dogovoru uglašen na isti val kakor oddajnik, če ne, ujameš samo zmedene črte in pike. ^ Prijatelja R. E. Collins in J. D. Stotler iz mesta Baton Rouge v zvezni državi Louisiani sta sklenila posebne vrste stavo, ki se bo iztekla šele leta 2432. Stavila sta leta 1932. Collins je stavil 2.50 dolarja, da guvernerjeva palača v Louisiani, ki je veljala 5 milijonov dolarjev, ne bo stala 500 leti Zastavljeni denar sta naložila v neko banko na 4% obresti. Banka bo čez 500 let izplačala stavo z obrestmi vred potomcem tistpga prijatelja, ki bo stavo dobil. — Dobitniki bodo lahko veseli: stava bo tedaj vrgla dve milijardi ter 84 milijonov dolarjev! — To bo še sporov med veselimi dediči I m v’ m I m Poljski vojaki v nekem angleškem mestu obkladajo top z vrečami peska, d« ga nasprotnik ne bi opazil Rumeni reki neprehodna ovira. Tukaj je armada računala, da bo naletela na najbolj odločen odpor. ' Poraz, ker vojaki niso mogli prižigati cigaret... Kramarji so s svojim delom sijajno uspeli, zakaj japonske čete so korakale skozi severno Kitajsko, ne da bi jih kdo oviral. Neki kitajski poveljnik je pojasnil poraz v neki važni bitki s tem, da je bilo vreme deževno in da njegovi vojaki niso mogli prižigati strupenih cigaret, brez katerih se niso hoteli zgibati. Ko se je japonska armada pomikala iz Peipinga in Tiencina proti jugu, in iz Šanghaja proti zapadu, so izvajali z mamili iste stvari kakor v Mandžukuju. Takoj ko so zavladali nad kakšnim mestom, so vzpostavili monopol nad opijem ter odpravili zakon proti mamilom in izpustili iz zaporov vse prodajalce mamil. Gledali so zato, da najdejo čim več kupcev. Posebno pažnjo pa so posvetili mladim ljudem, kakor na primer univerzitetnim študentom. Te so aretirali iz kakršnega koli razloga in jih zadrževali v zaporu to teden do dva. Ko so jih spustili, so jim bili popolnoma vdani Zavitek heroinskih cigaret ali malo heroina v jedi ali pijači, to jih je storilo pokorne in vdane. Pod kitajsko vlado je bilo nemogoče dobiti mamila brez zdravniškega nakazila. Drugače pa je ravnala japonska armada. Dovolila je svobodno prodajo opija, morfija in heroina, še preden je ropanje ponehalo. 5 milijonov dolarje zaslužka na mesec V začetku leta 1939 je posebna komisija pod vodstvom britskih in ameriških državljanov ugotovila, da je 50.000 ljudi v Nankingu — eno osmina prebivalcev — vdana mamilom. Najnovejša poročila pa vedo povedati, da jih ie ena četrtina do ene tretjine prebivalstva. Nankingška opijska monopolska uprava, ki se imenuje »Urad za pobijanje prodaje opijaj« je zaslužila v enem mesecu 5 milijonov kitajskih dolarjev. Ta vsota bi zadostovala, da se z njo prehrani in obleče 200.000 ljudi. V Peipingu je 500 trgovin, ki se bavijo s prodajo mamil, če ne upoštevamo trgovin, ki opravljajo druge trgovske posle. Majhna ulica, v kateri sem pred tremi leti stanoval, je danes vsa polna beznic in trgovin z mamili. Ljudstvo jim je na ta način prineslo ogromen dobiček, ki pa nd šel v državno blagajno. Vsa armada se je vjela v dobro nastavljeno past v obliki opija in drugih mamii Leto za letom je odbor za pobijanje mamil opozarjal japonsko vlado zaradi opija, ki je zanjo ona odgovorna. Odgovor pa je bil vedno isti — obljubljali so, da bodo stvar preiskali. Celo na bankovcih makov cvet V proračunu Mandžukua za leto 1939 so ocenjeni dohodki od opija na 71 milijonov jenov, kar pomeni, da so narasli od prejšnjega leta za 24 milijonov jenov. Že nekaj mesecev nato pa so uradniki zagotavljali da bodo dohodki znašali nad 90 milijonov. Če se bo ta trgovina nadaljevala s tolikšnim uspehom, kot dozidaj, bodo ti dohodki zavzeli kmalu prvo mesto. Mandžukuo je dal celo natisniti na bankovce makov cvet. Koreja sama je pridelala letno eno tono opija- Leta 1931 se je pridelek zvišal na 5, leta 1932 na ?, leta 1933 pa na 14 ton. Ko pa je leta 1937 nastalo še večje povpraševanje opija, ki naj bi šel na Kitajsko, se je pridelek zvišal na 30 ton. Letni izvoz opija iz Perzije je znašal od leta 1928 do 1934 okoli 500 ton. Leta 1935 je postal Japonec zelo važen kupovalec opija in je Perzija zvišala svoj izvoz na 833 ton, ki pa se je leta 1930 zvišal na 1340 < ton. Nekaj tega perzijskega opija so prevažale ladje, ki so plule pod japonsko vojno zastavo in so ga izročili neposredno armadi. . . Japonci seveda vsega tega, kar počenjajo s tem svojim novim orožjem nad Kitajci, ne bodo niti uradno, niti neuradno zanikali, pac pa bodo enostavno molčali, ker ne kaze dre-zati v stvar, ki prinaša tako lepe dobičke in je poleg tega tudi učinkovito sredstvo v sedanji vojni, ali vsaj utegne biti v bližnji bodočnosti, tudi če se vojna konča. V Bolgariji bodo spet imeli nekaj nočnih vaj za obrambo pred letalskimi napadi, poroča bolgarski tisk. Take vaje so imeli že lansko jesen, pa so vzbujale v tujini toliko pozornosti, da so jih kar hitro odpovedali. Pospravljanje razvalin ▼ Londonu Stvari, ki so vsak dan na vrsti: Pridobivanje železa: Zeleane rude se kopljejo v rudnikih, slično kot premog, ali pa se lomijo kot kamenje v kamnolomih, ali pa leže na zemeljskem površju. Z malo rudarsko železnico pa tudi z drugimi vozili se prepeljejo do talilnice, kjer so 20 do 30 m visoke okrogle peči, imenovane plavži. Notranja stena plavža je iiz neta-ljive opeke, zunanji ovoj pa je železen. V spodnjem delu je ognjišče, kjer gori močan ogenj. Zgornji del ima na vrhu odprtino, kamor vsipajo železno rudo. Predno vsipljejo rudo v plavž, jo je treba v posebni peči, na zraku pražiti, da iz nje odstranijo vodo, ogljikov dvokis in pa žveplo. Tako praženi rudi dodajo še tablice talilne enovj (apnenec) in kremenjakov pesek) in dobro premešajo, ter napolnijo plavž od zgoraj navzdol v plasteh tako, da sledi na vsako plast rude izmenoma plast koksa. V prednjem delu peči zažgejo koks, kamor dovajajo segreti zrak. Zaradi tega gori koks z vročim plamenom (do 16000 stopinj C). Spodnje plasti koksa izgorevajo in dajejo pri tem veliko vročino, da se ruda tali in iz nje izloča železo, ki v užarjenem stanju kaplja in se zbira na dnu plavža. Da pa tu ne pride železo v do-tiko z zrakom, ki ga dovajajo v ognjišče (da ne bi železo zopet oksidiralo in bi tako zopet nastala ruda) preprečuje žlindra ali troska (spojina kremenjaka in apnenca, ki so ga v ta namen preje primešali rudi.) Žlindra je lažja od železa, zato plava na površju raztaljenega železa in zabranjuje dostop zraka k železu. Iz plavža izpuščajo najprej raztaljeno železo v žlebove iz peska, ali pa železne kalupe, kjer se strdi v palice, nato pa izpustijo še žlindro. Žlindra se uporablja za posipanje cest. Na ta način iz plavža pridobljeno železo se imenuje surovo železo ali grodelj. RADIO Program radio Tjjnbljana Četrtek 6. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 12 Iz Mozartovega kraljestva (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Magistrov trio — 14 Poročila, objave — 17.30 Vsakemu nekaj (Rad. ork.) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevsko društvo »Grafika« — 20.46 Večerni koncert Rad. ork. — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi Četrtek. 6. februarja. Bclgrad: 22.50 Plesna glasba — Zagreb: 22.15 Sremske narodne pesmi — Praga: 18.20 Koncert lahke glasbe — Sofija: 21 Pevski koncert — Bcromiinster: 18.20 Pesmi — Stockholm: 20.30 Koncert radio orkestra — Italijanske postaje: 18.40 Operna glasba — Sottens: 21.20 Komorni trio. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. OEMBRAb K BI V ICKls BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Glavno vprašanje, kako urediti pošiljanje orožja v Španijo, so ua seji v Lubjauki rešili s sklepom, da je treba to nalogo hkratu zagrabiti ii Rusije in li tujine, Taji del so odkazali meni Tisti del posla, ki ga je bilo treba izvesti doma, je vzel v roke Jagoda sam. To delo je prinašalo še večje teiave kakor moje, ker je pač bilo brezpogojno treba izogniti se vsemu, kar bi utegnilo kakor koli pričati, da se posla ndeleiujejo tudi uradue vladne ustanove. Jagoda je poklical stotnika Ulanskega iz GPU in mu naložil, naj organizira »zasebni sindikat« trgovcev I orožjem. Stotnik Ulan-ski se je pri del« v vhodunski službi izkaial za izredno spretnega mola. GPU mu je ie prej bila zaupala prav kočljivo nalogo, da je vodil po Sovjetski Kusiji angleškega zunanjega ministra Edena ter Irancoskega ministrskega predsednika Lavala pri njunem obisku. Jagoda je dejal stotniku Ulanskemu: V Odesi boste dobili tri Spance, ki se ie lep čas prestopajo ondi. Prišli so, da bi neuradno kupovali ad nas oroije. Uredite nevtralno podjetje, ki bo lahko trgovalo z njimi.« Ker v Sovjetski Rusiji nihče ne more od vlade kupiti niti samokresa in ker je vlada edini izdelovalec orožja, se idl sovjetskim državljanom misel o nevtralnem podjetju, ki bo na sovjetskih tleh uganjalo kupčije z oroijem, naravnost pustna. Toda burko so potrebovali xa tujino. Da povemo jasno: stotnik Ulanski je moral stvoriti krog tihotapcev I oroijem in ga voditi. Voditi ga tako spretno, da bi vohuni tujih vlad o njem ne odkrili niti sledu. Jagoda je *°TOr»Če se vam to posreči, si boste ob vrnitvi lahko vtaknili v gumbnico red Bdečega prapora.« I Stotniku Ulanskemu so zapovedali, da sme trgovati samo za plačilo v gotovini. Rekli so mu, da bodo Španci preskrbeli lastne ladje za prevoz potrebščin, bri, ko bo blago ii skladišč rdeče vojske izročeno »zasebnemu sindikatu«. In tako je odpotoval v Odeso, v žepu je nosil vladne zapovedi, po katerih so mu bile podrejene vse oblasti v mestu, od poglavarja skrivne policije, pa do predsednika krajevnega Sovjeta. General Uricki je pri seji v Lubjanki zastopal vohunsko sluibo rdeče vojske. Naloga njegovega oddelka je bila skrbeti za tehnižno-vojaško stran podjetja, določiti mnoiine in vrste oroija, ki naj bt ga oddali iz skladišč, določiti število in imena strokovnjakov, pilotov, I topniških in tankovskih častnikov, ki naj bi odpotovali v Španijo. . V vseh vojaških zadevah so tl ljudje ostali pod poveljstvom generalnega štaba rdeče vojske, sicer pa so bili pod nadzorstvom skrivne politične policije. 8 tem se je začelo Stalinovo posredovanje v Španiji. Jaz sem se spravil na to reč, kakor da bi bil na Ironti. Pa saj so me tudi zares prestavili v dejansko vojaško sluibo. Poklical sem pomembnega agenta I* Londona, drugega iz Stockholma, tretjega iz Švice ter jim naročil, naj pridejo na *ejo> t Pariz, kjer bi se dobili s posebnim pooblaščencem, ki mi je bil dodeljen i* Moskve. Ta moiak, Simin, je bil strokovnjak za orožje ter član vojaškega odseka v GPU. Vsi skupaj smo se sešli v Parizu 21. septembra. 8imin je prinesel določna in izrazita poročila, po katerih nismo smeli spustiti aiti najmanjše reči, ki bi utegnila sovjetsko vlado kakorkoli spraviti v zvezo z našo orožno trgovino. Vse pošiljatve je bilo treba odpravljati »zasebno« po trgovskih podjetjih, ki smo jih za to morali ustanoviti. , Torej naša prva naloga je bila, ustvariti poleg ie ustanovljenih »trgovskih« prednjih postojank, novo evropsko verigo navidez neodvisnih podjetij, ki naj bi prevzela uvoz in izvoz vojnih potrebščin. Za nas je to bilo novo — samo po sebi je pa to ie stara in častitljiva evropska obrt. Uspeh je bil odvisen od izbora pravih ljudi. Takih moi sino imeli na razpolago. Nekaj jih je pripadalo druibam, ki so bile blizu različnim komunističnim strankarskim središčem, kakor so na primer »Prijatelji Sovjetske zveze« in številne »Zveze za mir in demokracijo«. (Iz tega je razvidno, čemu služijo »Prijatelji Sovjetske zveze« povsod, — tudi pri nas in kako se za raznimi častitljivimi ter kulturnimi imeni skrivajo pravi cilji boljševizma ter prave naloge teh pomožnih organizacij Kominterne. —Op. ur.) GPU in tudi vohunska služba rdeče vojske, sta v določenih članih ter združenj videli vojne rezerve civilnih pomožnih čet za sovjetski obrambni sistem Izbirali smo torej lahko med ljudmi, ki so se ie dolgo neuradno izkazovali v delu za Sovjctijo. Nekaj od njih je seveda bilo vojnih dobčikarjev ali stremuhov. Mnogo jih je bilo molčečih, zanesljivih. Imeli so prave zveze ter so igrali svojo vlogo spretno, ne da bi se izdali. Mi smo skrbeli za denar. Mi smo urejali pisarne. Mi smo poroštvovali za dobičke. Najti moie ni bilo težko. V desetih dneh smo imeli verigo svetlih novih uvoznih ter Izvoznih podjetij v Parizu, Londonu, Kopenhagenu, Amsterdamu, Zli-richu, Varšavi. Pragi, Bruselju In po drugih evropskih prestolnicah. V vsakem podjetju je kot tih družabnik sedel agent GPU. Skrbel je za denar in nadzoroval vse prenose. Če je šlo kaj napak, je plačal z iivljenjem. Ko so ta podjetja tekala po evropskih in ameriških trgih za razpoložljivimi vojnimi potrebščinami, sem moral največ in najbolj nujno pozornosti jaz posvetiti prevoznemu vprašanju. Primerne ladje za trgovsko vožnjo je bilo mogoče dobiti po zmernih cenah v Skandinaviji. Težava je bila samo, dobiti ladijske izkaze za tovor v Španijo. V začetku smo računali na to, da bomo smeli kot cilj pošiljanja navesti Francijo, da bi potom blago od tam pošiljali po takih španskih ladjah, ki so bile v vladnih rokah. Toda francosko zunanje ministrstvo je odklonilo, da b| nam izdajalo izjavne izkaze. Tako mi je ostala samo Se druga pot: morali smo si od čezmorskih vlad preskrbeti konzularne listine, ki so potrjevale, da je oroije namenjeno za uvoz v njihovo državo. Bil sem v srečnem položaju, da sem si lahko od določenih južnoameriških konzulatov preskrbel neomejeno število takih izkazov. Včasih se nam je posrečilo tudi, da smo te listine dobili od vzhodnoevropskih in a*ij-skih driav.