SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 20
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 2 de junio - 2. junija 2005
DOMOBRANCI -NJIM V SPOMIN
Mitja Ribičič ovaden za genocid
JOŽE HORN.
Beseda sama pove, da so branili DOM in vse, kar je njemu v pomoč: cerkve, pole, dvorane itd. Branili so ljudi in njihovo imetje pred napadi onih, ki so vse to ogrožali.
V tistih časih nihče ni imel zavarovanega življenja pred napadalci. Zato so se fantje in možje zbrali v enote, da bi napadalcem lažje kljubovali in jih z orožjem premagali.
Nekdo je začel, in to so bili partizani, komunisti, ki so hoteli Slovenijo podjarmiti Sovjetski zvezi in ji vsiliti komunistično oblast. Oni so izzvali odpor. Domobranstva ne bi bilo, če bi oni ne nastopili, če bi njih ne bilo in če ne bi pobijali vseh, ki niso hoteli biti komunisti in so mislili drugače.
Nikdar in nikjer ne bi oni uspeli, če ne bi imeli podpore v sovjetskih komunistih in njihovih zaveznikih Angležih in Amerikancih. Ti so bili tako kratkovidni, da so izdali celo tiste, ki so bili na njihovi strani in so v vojni skrivali, varovali in repevali njihove pilote-padalce, ki so pristajali na slovenski zemlji.
Vse slovenske žrtve niso bile deležne usmiljenja z nobene strani. Pobijali so jih komunisti, zavezniki pa so jih prodali in poslali slovensko vojsko v pokol. Grozna usoda več tisoč slovenskih žrtev. Niso se mogli braniti, ker so jim vzeli orožje in vse, kar bi jim moglo služiti v ta namen.
Niso pa jim mogli vzeti Boga, ljubezni do naroda in do slovenske domačije.
Nihče ni bil na strani majhnega naroda in njegove pravice do obstoja. Pribežalipče so imeli samo v Bogu, v Mariji, v Cerkvi, v molitvi, v vdanosti v božjo voljo. To jih je repevalo. In vztrajali so do konca. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi mu bilo žal, da se je postavil v bran za Boga in za Slovenijo. Niso se bali velikanov tega sveta in niso tako ljubili svojega življenja, da bi se bali smrti.
Takrat mogočni, danes mnogi njihovih krvnikov trpijo že na tem svetu ali v vicah, za vse zločine, ki so jih storili.
Napi junaki pa so v miru, kar je plačilo za njihovo zvestobo, za njihov idealizem. Bog je pravičen in vsakemu poplača po njegovih delih.
Zaradi njih smo lahko ponosni, da smo slovenskega porekla, slovenske krvi. To je gotovo po božji volji.
Če bi na svetu bilo več spoptovanja do vsake človekove osebe, njenega življenja in imetja, če bi bili priznani tudi manjpi narodi, če bi bila ljubezen gonilna sila vsega skupnega življenja, potem ne bi bilo ne slovenskih, ne drugega naroda beguncev in izseljencev, ki si morajo v tujini iskati svobodo in življenje ter služiti svoj vsakdanji kruh.
Če bi vse to na svetu imelo veljavo, potem ne bi bilo ne Domobrancev in ne dvanajst tisoč pobitih Slovencev, ne vseh pobitih med vojno, v revoluciji in po njej.
Božja ljubezen je bila izkazana njim, ki so kot mučenci zaznamovani s svojo lastno krvjo. Pa je bila ista božja ljubezen tudi za nas, ki Sloveniji vsaj z molitvami moremo pomagati in ji želeti leppo prihodnost. Slovenija si to zasluži. Cena leppe prihodnosti je kri, ki so jo tisoči dali na oltar slovenskega naroda.
Biti Slovenec ni lahko, je pa lepo. To velja za nas, starejpe in za vas, ki ste potomci slovenske krvi.
Dokler bomo to znali ceniti, tako dolgo tudi Domobranci ne bodo pozabljeni.
Oni naj prosijo pri Bogu za napo stanovitnost in odločnost v boju proti zlu in v boju za vse, kar je dobrega.
Tako bomo tudi mi doprinesli nap delež svobodni državi Sloveniji.
Ljubljana in Zagreb umirjata situacijo
,,Kar se trenutno dogaja, je predvsem umirjanje situacije in vzpostavljanje medsebojnega zaupanja. Obe strani se namreč trudita izogibati najbolj občutljivim temam," je o aktualnih odnosih med Slovenijo in Hrvapko v pogovoru pouda-
Kriminalisti so podali prvo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje genocida, povezano s poboji po drugi svetovni vojni. Ovaden je Mitja Ribičič, nekdanji pomočnik načelnika OZNA (oddelek za zapčito naroda) za Slovenijo, ki je po vojni zasedal ptevilne visoke funkcije v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.
Po navedbah TVS je ovadbo omogočilo odkritje kriminalista Pavla Jamnika, ki vodi preiskavo povojnih pobojev. V Arhivu Slovenije je namreč napel dokument, ki dokazuje povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem.
Ključni dokaz policije, na podlagi katere je sestavila ovadbo, je knjiga ptevilka 7 oziroma t. i. register pri-pornikov 1945 - 1946, v katerega je od 12 tisoč oseb polovica vpisanih, ,,z glasom tovaripa majorja Mitje". Pri nekaterih zapornikih je na koncu spisa napisano ,,izpupčen", pri nekaterih so prazna mesta, vsaj 234 od njih pa naj bi bilo, po oceni kriminalista Pavla Jamnika, žrtev povojnih pobojev.
Mitjo Ribičiča je že pred leti v dokumentarcu TVS obremenil nekdanji visoki časnik OZNA Albert Svetina. Povedal je, da je Ribičič pripravljal različne sezname oseb, ki so bile nato likvidirane.
Pavel Jamnik je zdaj povedal, da odkriti dokument potrjuje izjave Svetine.
Ribičič je leta 1994 v zvezi s poboji pričal pred parlamentarno komisijo in dejal, da je odgovarjal le za
preiskave aretiranih oseb v domovini, pri pobojih pa naj ne bi sodeloval.
Ribičič, bivp predsednik jugoslovanske vlade, se je iz političnega življenja umaknil okrog leta 1995. Leta 1999 je priznal, da so za povojne poboje v partijskem vrhu vedeli.
Mitja Ribičič ni želel komentirati kazenske ovadbe policije v zvezi s povojnimi poboji, po kateri je osumljen storitve kaznivega dejanja genocida. Ribičič je prek zagovornika Petra Čeferina sporočil, da ovadbe ne more komentirati, ker je pe ni videl. Odvetnik je poudaril, da je Ribičič vse okolipčine povojnih pobojev leta 1994 že ,,obrarno pojasnil" parlamentarni preiskovalni komisiji, ki ji je predsedoval Jože Pučnik. O tem obstaja obprna dokumentacija, Ribičičev zagovornik pa meni, da je komisija takrat temeljito opravila svoje delo. Čeferin je tudi poudaril, da so bile v dosedanjih sodnih postopkih vse ovadbe zoper njegovega klienta zavržene.
Po Jamnikovem pojasnilu preiskava povojnih pobojev poteka od leta 1994.
Do marca 2004 se je nato policija ukvarjala z iskanjem krivcev za poboje s pomočjo dokazov iz skupno 411 grobipč žrtev, nato pa se je preusmerila predvsem na iskanje arhivskih dokumentov, ki bi pripeljali do osum-
Tudi Slovenci na vojapkem romanju
ril predsednik republike Janez Drnovpek.
Po besedah predsednika republike sporazum o meji, za katerega se je leta 2001 kot pe premier dogovoril s takratnim hrvapkim premierom Ivico Račanom, pe vedno nima prave alternative.
Od 25. do 31. maja je v francoskem romarskem sredi pču Lurd potekalo 47. mednarodno vojapko romanje, ki ga organizira Francoska vojapka pkofija. Udeležili se ga bodo tudi pripadniki Slovenske vojske in Slovenske policije:
V Lurdu so se pripadniki oboroženih sil različnih narodov po končani drugi svetovni vojni na pobudo katolipke Cerkve začeli zbirati v molitvi s propnjo za mir v združeni Evropi.
Že sedmo leto zapored, sicer pa že osmič, so se ga udeležili tudi pripadniki Slovenske vojske, Slovenske policije in njihovi družinski člani. Romanje je potekalo pod vodstvom vojapkega vikarja msgr. dr. Jožeta Pluta. Romanja se je sicer udeležilo okrog 20.000 vojakov, policistov in njihovih
družinskih članov iz tridesetih držav (večinoma iz Evrope, pa tudi iz ZDA in Kanade). Geslo romanja je ,,Z gom služiti človeku in
miru".
Vojaki, podčastniki in častniki, ki so se zbrali na simboličnem kraju Marijinega prikazovanja, so poklicani k temu, da na kriznih žaripčih in povsod, kjer je potrebno, vzpostavljajo in ohranjajo mir in blaginjo.
Predstavniki Slovenske vojske in Slovenske policije so se udeležili skupnih srečanj in slovesnosti, prisotni pa so bili tudi pri mednarodni vojapki map v podzemni baziliki Pija X., kjer so predstavljali slovensko državo. Poseben poudarek je bil namenjen druženju s predstavniki oboroženih sil držav na srednjeevropskem območju.
ljencev, je pojasnil Jamnik.
Dodal je, da je policija marca lani vrhovnemu državnemu tožilstvu poslala tudi t.i. Kazenski zakonik, ki v 373. členu med drugim določa, da kdor z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, ukaže pobijati njene člane ali jim povzročati hude telesne popkodbe ali hudo izpodkopavati njihovo telesno ali dupevno zdravje ali prisilno izseljevati prebi-
Mitja Ribičič
valstvo ali spraviti skupino v take življenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu pokončanju, ali uporabiti ukrepe, s katerimi se preprečujejo rojstva med člani skupine, ali prisilno preseljevati otroke v kakpno drugo skupino, ali kdor z enakim namenom sam stori katero od naptetih dejanj, se kaznuje z zaporom najmanj 10 let ali z zaporom 30 let.
Ribičiča sta sicer že leta 1998 ovadila mariborski odvetnik Dupan Ludvik in Walter Smolej z Dunaja. Po njunem mnenju naj bi skupaj s Tonetom Ferencem med le-
toma 1944 in 1950 zlasti na Štajerskem sodeloval pri popolnem uničenju nempke narodnostne skupine. Tožilstvo je takrat ovadbo zavrnilo.
Predsednik republike Janez Drnovpek ni želel komentirati medijsko zelo odmevne ovadbe zoper nekdanjega pomočnika OZNA za Slovenijo. Kot je poudaril, ne sme in ne more komentirati pravnega postopka, ki je pele na svojem začetku. Po besedah Drnovpka tako za primer Ribičič kot za vse ostale podobne primere velja, da je pele s sodbo vzpostavljeno neko pravno dejstvo.
V parlamentarni preiskavi o množičnih zunajsodnih pobojih po drugi svetovni vojni pa je Ribičiča 20. oktobra 1994 zaslipala preiskovalna komisija državnega zbora. Ribičič je takrat poudaril, da po njegovem mnenju o povojnih zunajsodnih pobojih v Sloveniji ni odločal najožji partijski in državni vrh, temveč zgolj ,,vojapki akterji - na podlagi svojih stratepkih ocen" ob takratnih zapletenih razmerah na območju Slovenije.
Mitja Ribičič se je rodil 19. maja 1919 v Trstu. V NOB je bil komisar koropke grupe odredov. Neposredno po drugi svetovni vojni je bil namestnik načelnika organizacije OZNA in vodja njenega 2. oddelka, zadolženega za operativno delovanje proti notranjemu sovražniku. Bil je tudi pomočnik ministra Ljudske republike Slovenije za notranje zadeve, javni tožilec LRS, sekretar LrS za notranje zadeve, predsednik zveznega izvrpnega sveta v takratni
(Nad. na str. 2)
Kongres Slovencev v Trstu
V Trstu se je vrpil dvodnevni deželni kongres Slovenske skupnosti (SSk), stranke Slovencev v Italiji, ki poteka tudi v znamenju 30-letnice delovanja stranke na deželni ravni. Med uglednimi gosti, ki so se udeležili kongresa, sta bila tudi slovenska ministra za zunanje zadeve in zdravje, Dimitrij Rupel in Andrej Bručan, Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) pa je zastopal predsednik deželne vlade Riccardo Illy.
Politično poročilo je podal deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki se je dotaknil najpomembnejpih dogajanj v zadnjih ptirih letih in poudaril, kako se je stranka iz krize, v kateri se je nahajala leta 2001, izvlekla in v naslednjih letih zabeležila vrsto uspehov, največji od katerih je ponovna izvolitev predstavnika SSk v deželni parlament FJK.
Kongres se je nadaljeval v Prosvetnem domu na Opči-nah pri Trstu, kjer je potekala razprava, in tudi volitve vodstva. Za tajnika stranke je bil potrjen Damijan Terpin. Za predsednika stranke pa so potrdili Draga Štoko ter izvolili 14-člansko ožje tajniptvo stranke in pirpi 40-članski deželni svet.
Na kongresu so se dotaknili ptevilnih vprapanj. Posebno pozornost so namenili političnemu položaju v zamejstvu, posebej z vidika odnosov znotraj slovenske manjpine v Italiji in odnosov s strankami leve sredine, s katerimi SSk sodeluje v ptevilnih levosredinskih koalicijah.
Govorili so o zapčitnem zakonu, pri čemer je bilo večkrat ponovljeno, da mora zakon veljati tudi v mestnih sredipčih. Izpostavili so pe krajevno problematiko in potrebo po okrepitvi notranje organiziranosti stranke. Delegati pa so izglasovali tudi več resolucij.
ZA ZGODOVINO
Slovenska Legija, prva protiokupatorska bojna skupina na Slovenskem
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
RUDOLF SMERSU.
(Ta članek je iz zapupčine pokojnega Rudolfa Smersuja. Napemu listu ga je dobrohotno posredovala njegova hčerka, Marjeta Smersu Boltežar.)
Ko pe ni bilo nikjer sledu o parti-zanstvu in Osvobodilni fronti, ki je nastala pele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, je bila v Ljubljani dne 27. aprila 1941 ustanovljena Slovenska Legija.
Med prazniki, ki naj se obhajajo v Sloveniji, je dan 27. 04. 1941 določen kot Dan narodne vstaje. Toda kje je bila ta vstaja in proti komu je bila? Slovensko zgodovinopisje ne pozna v tem času nobene vstaje. Pač pa se je na ta dan oziroma na predvečer tega dne ustanovila v prostorih pisatelja Josipa Vidmarja Protiimperi-jalistična fronta, ki pa ni imela nič skupnega s tako imenovano narodno vstajo. Protiimperijalistična fronta je nastala v času, ko je Sovjetska zveza, pod vodstvom Stalina, podpisala ne-napadalno in prijateljsko pogodbo z Nemčijo. Ta fronta torej ni mogla biti naperjena proti Nemčiji, ampak proti drugim imperijalistom v ostalem svetu. To pa so bili Anglija, Francija in pe druge zaveznipke države. Dne 27. aprila 1941 torej ni bilo nobene vstaje, ampak je bila kvečjemu naznanjena vstaja proti Angležem in ostalim zaveznikom.
Ko omenjamo kot dan ustanovitve Slovenske Legije 27. aprila 1941 pa ne smemo pozabiti na ustanovitev Četninkega odreda na Štajerskem, pod vodstvom Jožeta Melaherja, ki si je nadal ime ,,Zmagoslav" in je pele proti koncu vojne skupaj z zavezniki zapustil Štajersko in odpel na Koropko. Na Koropkem pa so ga isti zavezniki, ki so izročili domobransko vojsko Ti-tovcem, prepeljali na svojih tovornjakih v italijansko zbiralipče v Eboliju. Samo to je že dokaz, kakpen ugled je užival Zmagoslav pri zaveznikih.
Glede na nastanek Osvobodilne fronte pa moramo pripomniti pe tole: OF se je ustanovila pele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Kar pa je najbolj značilno je dejstvo, da je bila Of prvič imenovana v uradnem glasilu komunistične partije, v Slovenskem poročevalcu, pele dne 1. novembra 1941.
Naj se vrnem zopet k Slovenski legiji, ki so jo dne 27. 4. 1941 ustanovili vidni možje in fantje katolipkega tabora. Ta organizacija se je razvila in razpirila po vsej ljubljanski pokrajini z izrecnim namenom, da ustvari odpor proti okupatorjem. Toda komunistična
partija ni pristala na to, da bi se pe kdo drugi poleg nje boril proti okupatorjem. Razglasila je smrtno kazen za vse tiste, ki bi se borili zoper okupatorja izven partijskih vrst.
Naj v spomin na ustanovitelje SL navedem imena ustanovnih članov. Za SLS Rudolf Smersu in dr. Albin Šmajd; za Slovensko fantovsko zvezo Ivo Kermavner; v imenu Mladine SLS inž. Jože Sodja, Viktor Čepnovar in brata Pirih. V imenu Mladine Kmečke zveze Milan Finc in dr. Ludvik Pup; v imenu Slovenske delavske zveze Andrej Križman, Maks Jan in Jože Jonke. Navzoči pa so bili pe za Katolipko mladino za Gorenjsko France Malovrh; za Dolenjsko Tone Duhovnik; in za Štajersko Henrik Goričan, ki je bil v zvezi z Jožetom Melaherjem. Pozneje se je ugotovilo, da sta bila med ustanovnimi člani tudi Ivan Boh in Janez Snoj.
Namen Slovenske Legije je bil zavarovati življenja in premoženje Slovencev. Ko pa se je začelo na debelo pobijanje predvsem katolipkih Slovencev po vsej deželi, je Slovenska Legija privzela v svoj program tudi obrambo slovenskih življenj. SL se je organizirala kot Vapke straže, ki so se razpirile po vsej deželi. Tik pred kapitulacijo Italije je bilo na slovenskem ozemlju 94 edinic Vapkih straž, ki so uspepno branile domače vasi pred napadi partizanskih čet. Poleg Slovenske Legije sta se s podobnim protiokupatorskim ciljem pojavili Sokolska in Narodna Legija, ki sta bili s Slovensko Legijo povezani v vojapkem vrhu.
K Slovenski Legiji so se pridružili tudi visokopolci Mladci, Stražarji in člani Slovenskega narodnega gibanja. K protiokupatorskemu gibanju so se pridružili tudi četniki.
Naj posebej omenimo tako imenovani Štajerski bataljon, ki se je zbral v Bizoviku in ki ga je Slovenska Legija opremila z orožjem. To je bila pogumna udarna četa, ki je odpla na Dolenjsko in so jo komunisti odkrili in divje napadli. Slovenska Legija je bila tudi v stalni zvezi z Melaherjevo pro-tinacistično četo na Štajerskem.
SL je ves čas delovala ilegalno in je zato okusila mapčevanje fapistov in nacistov. Naj omenimo, da so bili v Dachau odpeljani vodilni člani Slovenske Legije, med njimi polkovnik Peter-lin, Milan Finc; v Mahthausen pa inž. Jože Sodja, in poleg teh pe mnogi drugi.
Ko se je ustanovila Slovenska Legija je bilo njeno delovanje poverjeno desetčlanskemu odboru, ki je vodil delo v organizacijskem pogledu. V
vojapkem pogledu pa je vse delo, do konca oktobra 1943, vodil polkovnik Peterlin; ko pa se je vrnil iz ujetniptva major Mirko Bitenc, je pa to delo prevzel on.
Že večkrat smo slipali in brali vprapanje, zakaj so se te protiokupa-torske skupine zbrale na svetovnonazorski oziroma na strankarski osnovi. Na ta vprapanja je pisec teh vrstic že leta 1961 odgovoril, da je vse to združevanje delalo na podlagi popolnega medsebojnega zaupanja. Nemci so tedaj imeli med nami svojo peto kolono, ki nas je izdajala. Tudi Italijani so imeli med nami svoje ovaduhe. Komunisti pa so že dvigali glave in pčuvali ljudi proti vsem, ki so tedaj vodili javno in druptveno življenje. Vprapanje zaupanja je bilo torej glavno in so se družili le tisti ljudje, ki so se že dolgo med seboj poznali in si zaupali. To se je dogajalo tudi drugod, na primer na Poljskem in v Franciji. Družili so se ljudje, ki so se pozna i; niso se pa zato te skupine smatrale za strankarske skupine, zlasti pe zato ne, ker so bile v vrhu vojapko povezane.
SL je kmalu po ustanovitvi zajela veliko večino slovenske mladine. Kurirji so obiskovali posamezne edinice in dajali navodila za delo. Medtem pa se je že videlo, da se komunisti pripravljajo na revolucijo in na poznejpi prevzem oblasti. V Ljubljani in po vsej deželi so se začeli atentati, ne samo na vodilne može, ampak celo proti ženam in otrokom (Mausar, Brulc, itd.). Ljudstvo je člane vapkih straž imenovalo ,,legijonarje". Legijo-narji in domobranci so bili resnični zapčitniki in ohranjevalci slovenskih življenj.
Ko se je ustanovilo Slovensko do-mobranstvo je dalo vodstvo SL nalog vsem članom in vsem vapkim stražarjem, da naj vstopijo med Domobrance in v pokorpčini domobranskemu vodstvu varujejo slovensko zemljo in slovenska življenja. To se je tudi zgodilo. Z anglepko prevaro pa se je zgodilo tudi to, da so bili skoraj vsi legijonarji in vapki stražarji skupaj z domobranci izročeni komunistom, bili po njih pobiti in leže sedaj v velikih grobovih v Kočevskem Rogu, v Teharjih, v Hrastniku in pe drugod.
Po tragediji na Turjapkem gradu in na Grčaricah, ki je tragediji sledila, so se repeni člani vapkih straž podali v na novo snujočo se domobransko vojsko, ki se je nato pod vodstvom generala Rupnika borila proti morilcem slovenskega naroda.
Mitja Ribičič ...
(Nad. s str. 1)
Jugoslaviji (1969 do 1971), član in podpredsednik predsedstva SFRJ, predsednik republipkega komiteja Socialistične zveze delovnega ljudstva, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in član predsedstva centralnega komiteja ZKJ.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so z uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave že prejeli kazensko ovadbo zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja genocida po 373. členu kazenskega zakonika. Zadevo bodo odstopili na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.
Nekateri pravijo, da je bil genocid kot kaznivo dejanje opredeljen pele leta 1948, zato ni pravne podlage za preganjanje dejanj, storjenih pred tem.
Med kaznivimi dejanji, ki so jih storili storilci povojnih pobojev, je najpomembnejpe kaznivo dejanje genocida iz 2. in 1. odstavka 373.
člena kazenskega zakonika. To kaznivo dejanje temelji na Konvenciji o preprečevanju zločinov genocida, ki je bila podpisana 9. septembra 1948, torej po storitvi kaznivih dejanj povojnih pobojev, vendar je bila v tem času v veljavi tako imenovana Martensova klavzula, ki jo je vsebovala že četrta haapka konvencija iz leta 1907, opozarjajo na vrhovnem tožilstvu v danapnjem sporočilu za javnost.
Vrhovno državno tožilstvo je glede nejasnosti v zvezi z ovadbo za kaznivo dejanje genocida proti nekdanjemu vodilnemu komunističnemu funkcionarju Mitji Ribičiču sporočilo, da je v času kaznivih dejanj pobojev ujetnikov in civilnega prebivalstva, ki
so jih zagrepile partizanske vojapke formacije po uradnem koncu druge svetovne vojne, veljala 4. haapka konvencija iz leta 1 907.
Londonski sporazum je sprejela tudi nekdanja Jugoslavija, z Aktom o nasledstvu pa tudi Slovenija. Londonski sporazum je vzpostavil kaznivost za nazaj, četrta haapka konvencija in njeno sklicevanje na načela mednarodnega in humanitarnega prava ter načela, ki veljajo med civiliziranimi narodi, pa so bila pravni vir tudi v letih 1 945 in 1946, torej v času povojnih pobojev, za katere je osumljen Ribičič.
Nadaljevanje postopka proti 86-letnemu Ribičiču, katerega zdravje naj bi bilo načeto, bo po mnenju poznavalcev dolgotrajno, zato se pojavljajo dvomi, ali bo osumljenec sploh dočakal razplet.
Gotovo je bil osrednji dogodek tedna vdor sredin-sko-desničarske povezave. Ta novi dejavnik je sprožil vrsto odmevov in kaj različna občutja.
Za narodov blagor. Ricardo Lopez Murphy in Mauricio Macri sta končno strnila vrste. Oba najbolj vidna predstavnika desne sredine ali umirjene desnice sta se povezala za skupni nastop na oktobrskih parlamentarnih volitvah. Za dan javne objave njunega soglasja sta izbrala državni praznik 25. maja. Datum ni slučajen. Po eni strani se tega dne Argentinci spominjajo začetka poti, ki je potem vodila v državno osamosvojitev. Po drugi strani pa sta isti dan potekli dve leti od nastopa sedanjega predsednika. Zato je tudi razumljivo, da je njuna bojna napoved vladi vsebovala več kritike vladne politike kot pa predlogov za naprej. Vendar sta oba izrazila namen in prepričanje, da z njunim sog asjem nastaja nov politični prostor, ki naj bo vredna alternativa na predsednipkih volitvah leta 2007. S tega vidika je dobrodopel vsak prispevek, ki bi bil zmožen popestriti volilno ponudbo, ki zadnja desetletja preveč pepa na peronizmu, ki pa na žal nima jasne ideolopke linije in pada iz ene skrajnosti v drugo.
Za nas in nape brate. Vendar stoji ta povezava na zelo pibkih temeljih. Dejansko sta si le razdelila teritorialno območje in zagotovila, da drug drugemu ne bosta ,,hodila v zelnik". Marci si je rezerviral prestolno mesto, Lopez Murphy pa prepel v provinco Buenos Aires. Prvi bo v prestolnici kandidiral za poslanca, drugi pa v provinci za senatorja. Člani in struktura enega bo v drugem področju sodelovala z „bratskim kandidatom". Celo si nista zadala enotnega imena; vsak je ostal pri svojem: Državljanska fronta za svobodo in pravico (Frente Civico por la Libertad y la Justicia) predstavlja Murphyja, Fronta zaveze za spremembo (Fren-te Compromiso para el Cambio) pa Macrija. Določeni sta omenjeni kandidatni mesti, vse ostalo pa je pe predmet dogovora a i pogajanja, ki bo kar precej motilo prve korake po skupni poti.
Bog nam pomagaj? Presenetljivo je bila vladna reakcija na njuno objavo zelo trda. Kot da vsak državljan ne bi imel pravice, da organizira politično formacijo po svojih idejah in svojem okusu, je predsednik navalil na novo zavezo, jih obtožil vseh dosedanjih težav in vzkliknil, da ,,Bog nam pomagaj, če bi ti dosegli oblast". Kirchner je govoril iz svoje bojazni, da ne bi opozicija na oktobrskih volitvah dobila preveč glasov. Že nekaj časa vlada propagira idejo, da bodo prihod-
nje parlamentarne volitve neke vrste plebiscit, ki naj potrdi dosedanje vladno delo in njega kot voditelja te nove dobe. Razumljivo je, da ga boli tistih revnih 23 odstotkov, ki jih je dobil na volitvah, preden mu je Menem iztrgal možnost drugega kroga, kjer bi moral preseči 50%. A dejstvo je, da so argentinski volivci zelo polarizirani, kadar gre za predsednika, na parlamentarnih volitvah pa se obnapajo bolj svobodno in so glasovi zelo razprpeni. Da doseže plebiscitno potrditev je računal na razbito opozicijo, ta povezava pa mu lahko zmepa ptrene, morda ne toliko na provinci kot v prestolnem mestu. To pa bi bil zanj prehud udarec, čeprav bi prepričljivo zmagal v notranjosti države.
Položaj se zapleta. Kir-
chnerjeve izjave ob nastopu sredinske povezave pa so imele pe drug učinek. Gospa Chiche Duhalde je izjavila, da se je predsednik zmotil, ko je napadel Murphyja in Macrija. Dejala je, da je povsem logično in ,,legitim-no", da desnica ipče svoj politični izraz. Na te besede so v vladi znova jezno reagirali in kar dva ministra sta napadla gospo. Istočasno pa je postaja vedno bolj jasno, da bo presneto težko doseči soglasje med Kirchnerjevimi pristapi in duhaldisti na provinci. Potekli sta že obe vzporedni konvenciji. Guverner Sola je zbral 356 delegatov na svojem zborovanju; duhaldisti so jih napteli 524 na njihovem kongresu. Kirchneristi so že javno okli-cali senatorsko kandidaturo predsednikove žene; duhaldisti so zagrozili z izgonom iz stranke vsakemu, ki bi si upal nastopiti izven uradnih strankarskih list. V takem položaju je vedno manj prostora za razne manevre. Vendar vemo, da je pri pe-ronistih vse mogoče.
Kampanja se je že začela. Le tako si moremo razlagati, da je Kirchner pomirjevalno govoril o gospodarskem položaju, sprostil možnost pogajanj za delavske plače, pa ostro napadel gibanje ,,piketerov". Zlasti to zadnje je skoraj nerazumljivo, ko je vedno pazil, da so jih božali, namesto da bi jih tepli. Ob vsem tem opažamo, da so predsednikove „pepetalke" javnom-nenjske raziskave, ki zelo prepričljivo kažejo, kako ljudje mislijo. In množica zahteva na primer trdo roko do piketerov in nočejo nenehnega kaosa na ulicah, cestah in mostovih, ko maloptevilni izgredniki motijo normalno življenje večine. Seveda presenetljive izjave ne prihajajo samo iz vladnih ust. Do volitev manjka slabih pet mesecev. Verjetno bomo slipali pe marsikatero čudno mnenje iz ust tistih, ki plapč idej obračajo po volilnem vetru.
slovenci v argentini
Prelat Jože Gu ptin bisernoma pnik
Ob priložnosti zadnjega žegnanja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je svojo biserno mapo daroval tudi nap dragi in požrtvovalni dupni pastir, prelat Jože Guptin.
Slavljenec se je rodil 17. aprila 1919 v župniji Šentjernej na Dolenjskem. V družini je bilo dvanajst otrok in jubilant je bil drugi po starosti.
Po osnovni poli se je mladi Jože odpravil na gimnazijo v Novo Mesto in potem v Ljubljano. V vipi gimnaziji je aktivno sodeloval pri Mladcih Kristusa Kralja in pri dijapki Katolipki akciji. Tam je tudi prvič začul gospodov glas, ga poslupal in se odločil za duhovnipki poklic.
Leta vojne in revolucije so hudo prizadela tudi njega in njegovo družino. Mlajpega brata Janeza, ki je bil aktiven v katolipkih organizacijah, so partizani že v poletju 1942 odvedli v gorjanske gozdove in ga po večdnevnem zaslipevanju in mučenju ustrelili. Sedaj je na seznamu slovenskih mučencev, vključenih v postopek svetniptva.
Ob koncu vojne so Ljubljanski bogoslovci, razen zadnjega, 6. letnika, doživljali usodo domobrancev. Velika večina je bila vrnjena iz Vetrinja in so končali na različnih partizanskih moripčih Slovenije.
V zadnjem letniku bogoslovja, ki se je repl, jih je
bilo pestnajst, med njimi Ludvik Ceglar, Janez Malenpek, Vinko Žakelj, Andrej Pogačar, Jože Knavs, Mirko Kozina, Milan Palčič in drugi. Posvečeni so bili 19. maja 1945, v samem začetku begunstva, v Krki na Koropkem, kjer je pokopana sveta Hema. Posvetil jih je sarajevski nadpkof Šarič, tudi sam begunec.
Nap slavljenec je nato tri leta kaplanoval v Šmihe-lu pri Pliberku, v rojstni župniji pkofa Rožmana, ki je bila takrat pe popolnoma slovenska.
Ko so se slovenski begunci pričeli razseljevati po svetu, se je tudi Jože Guptin odločil za Južno Ameriko. Najprej je jdobra ptiri leta deloval v Čilu. 9. avgusta 1952 pa je pripel v Buenos Aires, kjer se je posvetil predvsem delu v argentinski Cerkvi. Bil je osebni tajnik kardinala Copella. Bila je težka doba napetosti med Peronovim režimom in Cerkvijo. Tako je sredi junija 1955, v znanem požigu buenosairepkih cerkva, zgorelo tudi nadpkofijsko poslopje. V tem požaru je jubilant izgubil vse, kar je pe reral iz Ljubljane.
Leta 1959 je bil imenovan za osebnega kaplana kardinala Caggiana, ki je nasledil Copella na buenosairepki nadpkofiji. Poleg tega je bil skozi 26 let kaplan pri argentinski
Federalni policiji, do upokojitve leta 1983. Zadnjih sedem let je bil njen vrhovni kurat.
Leta 1959 je pričel delovati pri Marijini legiji v Buenos Airesu. Temu apostolatu se je posvečal s posebno gorečnostjo. Po osamosvojitvi Slovenije je nekaj časa deloval v organiziranju Marijine legije tudi v rodni domovini.
Gospod Guptin, kot ga radi imenujemo, pa je ves čas rad pomagal tudi pri slovenskem dupnem pas-tirstvu, Od začetkov se je redno	udeleževal
duhovnipkih sestankov. Na skrbi je imel tudi pastoralo slovenske skupnosti v kraju Berazategui in tam vrpl svoj apostolat pe potem, ko je dom formalno prenehal delovati. Vedno je priskočil na pomoč tudi pri spovedovan-ju v raznih naph sredipčih, predvsem ob priložnostih pobožnosti svetih ur za prve petke. Koliko rojakov je spravil z Bogom, koliko jih potolažil in jim pomagal na poti krpčanskega življenja ve le Bog. V tem delu je vztrajal, dokler mu je dopustila bolezen na očeh. Skoraj brez vida sedaj preživlja svoje dni v duhovnipkem domu na Flo-resu. Kot je sam pojasnil v zahvalnih besedah na žeg-nanju, sedaj posveča Bogu žrtev svojega trpljenja.
Dragemu gospodu Guptinu ob lepem mapnipkem jubileju iz srca čestitamo, mu želimo pe obilo božjega blagoslova in milosti in se mu zahvalimo za vse dobro, ki smo ga po njegovih rokah in po njegovi dobroti prejeli.
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
Predavanje o Evropski ustavi
Na pobudo Nove Slovenije - Krpčanske ljudske stranke / Regijski odbor za Južno Ameriko je v prestižni Advokatski zbornici San Isidro, v okviru Inptituta za mednarodno javno pravo, dne 10. februarja 2005 predaval prof. Alojz Peterle, slovenski poslanec v evropskem parlamentu. Predavanje je odprl dr. Enrique A. Mussel, direktor omenjenega Inptituta, ob prisotnosti direktorja Inptituta za ustavno pravo dr. Hectorja Tan-zija. Med mnogimi povabljenci sta bila tudi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini mag. Bojan Grobovpek in Don Hernan Massini Ezcurra, direktor za Srednjo in Vzhodno Evropo na Zunanjem ministrstvu.
Sledi povzetek članka, ki je bil objavljen v reviji ,,S^n-tesis forense - Revista del Colegio de Abogados de San Isidro — N° 113, Mar/Abr 2005". Revijo prejema okoli 9.500 članov zbornice, ki povezuje odvetnike vseh disciplin. Prejemajo jo tudi na univerzah in znanstvenih knjižnicah.
Dr. Mussel je predstavil prof. Peterleta kot mladega
politika, ki je bil prvi ministrski predsednik Republike Slovenije, kasneje njen minister za zunanje zadeve, danes pa je slovenski poslanec v evropskem parlamentu. Kot uvod v svoje predavanje je prof. Peterle na kratko orisal zgodovino Slovenije, od naselitve v 6. stoletju na danapnje ozemlje, do oklica neodvisnosti ob razpadu Jugoslavije 25. junija 1991. Poudaril je hitro mednarodno priznanje nove Republike Slovenije in naptel med prvimi državami, ki so njeno samostojnost priznale Nemčijo, Vatikan in Argentino. Omenil je tudi, da je pod komunistično Jugoslavijo v Sloveniji znapal bruto dohodek domačega proizvoda USD 1.000 na prebivalca, medtem ko pride danes, 12 let pozneje, na prebivalca USD 13.600. Predstavil je Republiko Slovenijo kot mlado, napredno državo, ki je po povrpini manjpa od province Tucuman, z dvema milijonoma prebivalcev, s trinajstimi stoletji zgodovine, a le s trinajstimi leti samostojnosti, ki pa so prinesli Sloveniji ne le mednarodno priznanje ampak tudi
Tudi letos smo se zbrale na drugi četrtek meseca aprila, s predhodno sejo v marcu, da bi znova začele delo po začrtanem tiru. Bog daj, saj je letopnje že 39. leto obstoja! Oba pobudnika Zveze — asistent msgr. dr. Jure Rode in predsednica ga. Pavlina Dobovpek — z odborom in mnogimi velikodupnimi sodelavkami in dobrotniki, uspepno vodijo začeto zamisel v centralnem Domu — v Slovenski hip, z odseki po okrajnih Domovih, kjer so v vsestransko pomoč pristojnim odborom.
G. asistent msgr. Jure Rode je za prvo srečanje obravnaval nape letopnje pomembno geslo: „Družina, temelj Cerkve in naroda". Obprna tema, prime-
rna za sedanji čas, ko je v nevarnosti obstoj tradicionalne družine, kot uči katolipki nauk. Še pred kratkim so jo upoptevali vrhovi narodov, jo spoptovali kot božjo ustanovo ne samo za vernike; bila je osnovna celica zdrave družbe. Zakon je zakrament, ki je temelj, podlaga, pot, poroptvo (pa pe bi lahko naptevali) vsakega urejenega tako imenovanega civilnega življenja. V razgovoru je g. asistent, strokovno podkovan v cerkvenem pravu, pojasnjeval vpra-panja vseh zaskrbljenih navzočih mater in žena. Najleppa hvala!
Hvaležne smo tudi ge. Cirili Pernipek Žužek, ki je za majsko srečanje posredovala dnevnik svojega očeta, g. Franca Pernipka iz
tistih usodnih dni, ko smo pred 60 leti zapupčali, z neizmerno žalostjo in strahom, nape drage domove ^ Postali smo brezdomci. Zapisi so točni, pe iz Ljubljane in od tam naprej. Realnost presega vsako dramatičnost, doživetja so enkratna! Kakor na filmu so se odvijali dogodki do Vetrin-ja. Prve dni junija, ko je po posredovanju g. F. Kriptofa pripo sporočilo dr. Merpolu v roke, kjer je bila ,,črno na belem" zapisana usoda beguncev, ista kot domobrancev, je obup preplavil veliko vetrinjsko polje ^ A Bog je videl solze žena in pretresljiv jok možakarjev, slipal glasne zaupne propnje za reratev v vetrinjski cerkvi, da se pe danes, po pestdesetih letih hvaležni zahvaljujemo nebepkim silam in plemenitim ljudem, ki so razumeli napo življenjsko stisko.
Pokojnemu kronistu g. Pernipku prav tako!
ZSMŽ
nasa skupnost živi
ugled. Kot vzrok slovenskega napredka in blaginje je prof. Peterle med drugim navedel evropske institucije in razložil tudi značilnosti nove ustave Evropske zveze, ki bo po sprejetju te institucije okrepila. Sledila je kratka debata v kateri je predavatelj odgovarjal na ptevilna vprapanja.
V dneh, ki so sledila predavanju prof. Peterleta, je Inptitut za Mednarodno javno pravo načel v reviji ,,S^ntesis forense - Revista del Colegio de Abogados de San Isidro" pirpo razpravo o ustavi Evropske zveze, ki je vzbudila veliko zanimanje članov advokatske zbornice.
Za Nsi-KLS MIT
TAJNICA LETA
Na kongresu tajnic in poslovnih sekretark so v že devetič razglasili tajnico leta. Največ znanja je pokazala poslovna sekretarka v družinskem podjetju Sonal Suzi Majer. Drugo mesto je zasedla Nada Verdel iz Galexa, tretje pa Slavica Stojič iz podjetja Saturnus Embalaža.
V	četrtek, 19. maja je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena San Martin, pod vodstvom predsednice Marjete Smersu Boltežar. Duhovno misel je podala Katica Kovač Dimnik. Sledilo je predavanje Metke Havelka Magister pod naslovom: „Resnične zgodbe o zdravilih iz domače lekarne". Odbornice so tudi razdelile zavoje živil med pomoči potrebne rojake.
V	soboto, 21. maja je Slovensko gledalipče Buenos Aires pred odhodom v Slovenijo uprizorilo igro ,,Striček Vanja" Antona P. Čehova. Režiral je Blaž Miklič, sceno je zamislil in izvedel Tone Oblak. Prireditev je bila v Napem domu v San Justo.
V	nedeljo, 22. maja je bilo žegnanje v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Najprej je bila slovesna sv. mapa za žive in rajne dobrotnike cerkve in Slovenske hipe. Daroval jo je delegat prelat dr. Jure Rode ob somapevanju naph dupnih pastirjev. Sledilo je kosilo v dvorani pkofa Rožmana. Pripravile so ga odbornice Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom Pavle Škraba. Popoldne so bile pete litanije Matere božje.
V	ponedeljek, 23. maja, na večer pred praznikom Marije Pomagaj, so nape družine molile pred podobo Marije Pomagaj ob prižgani sveči v znamenju duhovne povezanosti.
V	torek, 24. maja, na praznik Marije Pomagaj, je bil dan žrtev in molitve za
napo mladino.
V	sredo, 25. maja popoldne je bil v Slovenski hip duhovnipJki sestanek, zvečer pa učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev.
Isti dan je Slovensko gledalipče Buenos Aires ponovilo v Hladnikovem domu v
Slovenski vasi igro ,,Striček Vanja".
V	Slompkovem domu je bila častitev Najsvetej pega in sveta mapa.
Prav tako isti dan je bilo na Pristavi srečanje Zveze slovenskih mater in žena odseka Pristava, pod vodstvom predsednice Marte Križ Golob. Po poročanju o dosedanjem delu je sledilo prepevanje, ob spremljavi kitare Marupke Batagelj Kle-menčič in klavirja Anke Savelli Gaser.
V	petek, 27. maja je imel v cerkvi San Juan Bautista koncert Me pani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Sodeloval je tudi madžarski zbor Coral Hungaria, ki ga vodi prof. Silvia Leidemann.
V	nedeljo, 29. maja je bila v Don Boscovem zavodu v Ramos Meja procesija presv. Repnjega Telesa. Po procesiji, ki je zaradi slabega vremena potekala v cerkvi, je bila sv. mapa za žive in rajne slovenske duhovnike. Somapevanje je vodil in pridigal misijonar p. Lovre Tomažin D.J.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
vtisi iz slovenije
Povezovalna pot treh sveti pč
(1)
Nace Novak je časnikar, ki se je pred časom odločil, da bo pel k sv. Jakobu v ppansko Kompostelo, kamor je v prejpnjih, že kar oddaljenih časih romalo veliko ljudi, tudi Slovencev (spomnimo se ovčarja Joka v Jalnovem Ovčarju Marku). Tudi danes se jih veliko poda na pot. Izbral si je različico Camino Frances, dolgo 800 km. Dogodke s te poti, njegovo notranje, duhovno doživljanje poti je potem opisal v večjem ptevilu podlistkov v goripko-tržapkem tedniku Novi glas, pred kratkim pa je tekst izpel v knjižni obliki.
Tole pisanje bo bistveno krajpe, saj se slabih 40 km ne more primerjati z njegovim podvigom, in tudi tako izčrpno ne bo. Vsekakor pa bo — za to si prizadevam — zanimivo tudi bralcu.
V Kompostelo in druge oddaljene božje poti so navadno romali posamezniki, v skupinah pa na običajne, bližje. Nekateri so se pa odločali za obisk večjih božjepot-nih cerkva, ki so se nahajale v sorazmerni bližini. Ena izmed takih romarskih poti je
tekla od Stare Gore/Castelmonte pri Čedadu mimo Marijinega Celja na Ligu nad Kanalom do Svete Gore na Skalnici pri Gorici. K tem trem Marijinim svetipčem so prihajali po pomoč, tolažbo in zahvalo verni Slovenci, Furlani in Italijani v času, ko so romanja bila res romanja.
KJE SO TISTE STEZICE?
Čas je zabrisal, bolje rečeno zameglil spomin na ta romanja, narava je pa naredila svoje: po stezah in poteh raste grmovje in zelene trave; v gozdu ni več razvidne poti.
Kljub temu, da je Evropska zveza na videz pretežno ekonomska povezava, je v sklopu njenih prizadevanj po povezovanju državljanov in prebivalcev evropskih držav namenila nekaj sredstev v poživitev skupnega spomina. Tako so dve slovenski občini (Nova Gorica in Kanal ob Soči) in ena italijanska (Prepotto/Prapotno) prijavili na razpis za Sklad za male projekte predlog za oživitev teh steza.
GB (Dalje prihodnjič)
pismo bralcev
Odpel je velik umetnik
Jan pa in domobranska prisega
Spontovani g. urednik!
Pred nekaj dnevi sem slinal, da marsikomu ni bil vpeč govor predsednika vlade RS, Janeza Janpe, ko je na Mali gori govoril o ,,nemoralnosti" domobranske prisege.
Preden ga sodimo in obsodimo, bi bilo treba premisliti, kaj pomeni izraz „nemoralen". Dejansko izraza v uporabljanem pomenu ne poznata ne katolinka moralka ne (filozofska) etika. Vsako dejanje, ki je res človeku svojsko, to se pravi, zavestno in svobodno, je moralno, bodisi moralno dobro ali moralno slabo (zlo).
„Nemoralno" bi bilo torej dejanje, ki ni polno človenko. To se pravi, da v njem ni ne zadostnega spoznanja ne zares svobodne volje. Predmoralen je otrok, ,,ki nima razuma"; nemoralen (ali amoralen) pa je bebec, ki nima oblasti nad svojim razumom in voljo.
Toda sprejmimo, da večina uporablja izraz nemoralen v smislu ,,moralno slabo" v nasprotju z ,,moralno dobrim". Odkod beseda morala? Od latinskega izraza ,,mos, moris" (množina: mores). Pomeni pa nege, navade, običaje - kar je svojsko določeni družbi. Če sprejmemo tako zožen pomen izraza moralen, potem smo blizu trditve, da je moralno dobro vse tisto, kar je v določeni družbi normalno! Mislim, da nikomur ne bo prinlo na misel, da bi bil tak pojem pravilen za izraz „moralen"! Seveda v danannji slovenski družbi ne vedno mnogi sodijo, da je bila v skladu s tem domobranska prisega nemoralna, ker jo je večina slovenske družbe obsodila — v čemer se pač ne motijo.
Toda če dajemo izrazu ,,nemoralen" tak pomen, potem moramo pomisliti tudi na to, da je bila prisega vseh pomožnih policijskih sil v državah, zasedenih po Nemcih, nekaj normalnega - ne pa zaradi tega že nekaj moralno dobrega. Seveda je treba upontevati razlike v teh „prisegah", kar zelo poudarja Boris Mlakar v svojem pomembnem delu „Slovensko domobranstvo". Razlika med prisego slovenskih domobrancev in prisegami drugih je bila že v tem, da slovenski domobranci niso prisegli Hitlerju in ga - kot samo ne Danci - niti niso omenili po imenu.
Prepričan sem pa, da bi bilo vsekakor neprimerno bolj pravilno, če bi bil predsednik Jan na uporabljal kak manj nesrečen izraz! O čem bi lahko govoril? Ne upam si izreči sodbe o tem, ali je bila prisega kot taka zakonita (legalna), vsaj v skladu z mednarodnimi zakoni; o tem naj sodijo neprizadeti pravniki.
Osebno sem mnenja, da ne bi bilo primerno imeti prisego za „nezakonito" (ilegalno), čeprav se nagibljem k temu, da je bila ,,neupravičena" (ilegitimna). Zato bi bil predvsem iz ust politika veliko boljni izraz „neprimerna". Ali morda celo „tragična", kot jo je imenovala Griesser-Pečarjeva v svoji knjigi ,,Razdvojeni narod - Slovenija 1941-1945".
Znano je, kaj o njej rekel, pokojni
predsednik NO dr. Miha Krek, potem ko je zvedel za prisego: da ,,so nam bile politično in diplomatsko s prisego posekane vse korenine, pa čeprav smo dobro vedeli, da so bili fantje in možje k prisegi prisiljeni. Zaveznikom se ni dalo dopovedati nič več". (Zbornik Svob. Slov. 1961, str. 258).
Toda on ni bil edini! V Vestniku (1961, nt. 4, str. 80-81) je zapisal EC-Italija (psevdonim za dr. Jožeta Velikonjo): „Domobranska prisega je bila po besedah, smislu, razumevanju in namenu ali resnična vez za boj proti enemu zločincu s pomočjo drugega, ali pa hinavska izjava, lažna trditev in potrditev zaveznintva z zavestjo, da nihče te vezi ne bo spontoval. Ves napor (...) prikazati moralnost, etičnost, legalnost in druge oznake za to najbolj nesrečno, če ne že najbolj sramotno dejanje slovenskih domobrancev, je res jalov. Marsikaj je mogoče opravičiti z izjavo, da je bilo prisiljeno, trditi pa, da je bilo pravilno, mi požene krivo v glavo, ker me je sram, da bi me kdo printeval k takim opravičevalcem. In vi veste, da sem bil od vsega začetka v boju s komunisti!"
Osebno sem prepričan sem, da je to bilo mnenje absolutne večine, predvsem in celo tistih, ki so bili prisiljeni iti na to parodijo .
Prav napačno uporabljen izraz „nemoralna" pa nas spominja na to, da ni mogoče obsoditi domobrancev zaradi te prisege. (Saj so komunisti z isto krutostjo pobili gorenjske in primorske domobrance, ki niso bili prisegli.) V bistvu izraz „moralen" za mnoge pomeni isto kot ,,etičen" oz. ,,nraven", torej polno človenko dejanje. Nravno dobro je potem nekaj, kar je polno človenko dejanje, ki je v skladu z njegovo osebno vestjo (pa seveda z nravnim naravnim ali božjim zakonom), ne pa nujno v skladu z družbo in njenimi (pretiranimi, neumnimi, večkrat celo zločinskimi) zahtevami.
Res je treba Boga bolj ubogati kakor človenke oblastnike, kot nas uči sv pismo (npr., Apd 4,19). Res je pa tudi, da ljudje večinoma nismo ne junaki ne svetniki. In kar je ne več: večina uponteva okolinčine; ne misli samo na svojo usodo, temveč na usodo svojih najbližjih, pa tudi vsega naroda. Kaj bi Nemci naredili z domobranci in slovenskim ljudstvom, če bi domobranci ne bili prisegli? Na vseh frontah so tedaj nacisti že izgubljali, imeli pa so ne zadosti moči, da bi lahko iztrebili ves slovenski narod!
V skladu s svojo vestjo pa večina domobrancev ni prisegla, saj je bila njihova „prisega" prisiljena! To dejstvo bi bilo treba bolj upontevati kakor ravnanje ustanove, katere poveljstvo je na okupatorjev diktat ukazalo neprimerno, zmotno in tragično dejanje. Če bi pe obstajalo kakraio domobransko poveljstvo, bi moralo za to dati odgovor — v kolikor ga že ni s svojim trpljenjem, krvjo in smrtjo. Tako kot bi se komunistično in NOB-ovsko vodstvo moralo priznati odgovorno za medvojne in povojne poboje — a seveda je laže metati krivdo na „bivno" partijo ali jugoslovansko vojsko ali celo na ,,očka Tita"!
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
Haedo, 22. maja 2005
skrbimo za zdravje
Je redno uživanje aspirina tvegano?
Znanstveniki iz univerze v Tasmaniji so ugotovili, da starejp ljudje z rednim uživanjem majhnih količin aspirina lahko svojemu zdravju prej pkodijo kot koristijo. Aspirin namreč zdravniki pogosto predpinejo kot preventivno sredstvo proti boleznim srca, vendar pa radi pozabijo na negativne posledice jemanja zdravila -zlasti na želodčne krvavitve.
Iz raziskav je znano, da manjpe količine aspirina kri
razredčijo, zaradi česar se zmanjpa verjetnost za srčni infarkt. Toda po besedah tas-manskih raziskovalcev to pe ni zadosten razlog, da bi vsem starejnim ljudem priporočali redno uživanje tega zdravila. Znanstveniki so si na 20.000 osebah monkega in ženskega spola starih med 70 in 74 let ustvarili model, s pomočjo katerega so preverili veljavnost svoje trditve.
,,Kljub trdnim dokazom
o učinkovitosti aspirina pri preprečevanju bolezni srca in ožilja v starejnem prebivalstvu pa zdravniki vseeno ne bi smeli pretiravati pri predpisovanju tega zdravila. Epidemiolonki model je namreč pokazal na veliko ptevilo resnih krvavitev, do katerih pride zaradi rednega uživanja zdravila," so pojasnili strokovnjaki. Ekipa je za konec pe dodala, da je potrebno izvesti klinične ptu-dije, ki bodo natančno pokazale prednosti in slabosti rednega jemanja aspirina.
Umrl je velikan slovenske umetnosti Zoran Murač. Slikar in grafik je v 96. letu umrl na svojem domu v Benetkah. Začel se je uveljavljati sredi ptiridesetih let v Benetkah, njegova dela pa so danes uvrnčena v ptevilne svetovne likovne zbirke. V Gorici je prav zdaj na ogled okrog 180 Mupčevih risb, grafik, akvarelov manjrah dimenzij, 11 umetninkih knjig in katalogi skoraj vseh njegovih razstav.
Mu nič je bil umetnik izrazito osebnega profila. Samohodec, ki je sicer poznal in tudi uponteval odkritja novih umetnostnih smeri, pri tem pa ostal dosledno sam svoj in v osnovi nespremenljiv. Pretanjen v svoji barvitosti, ki je skoraj vedno skopa, v liniji, ki rajn nakazuje, kot pa zatrjuje, in v strogo omejeni izbiri motivov. Močna čustva je izražal na zadržan način tako, kot je to ustrezalo njegovi miroljubni in opazovalski naravi. Murač je bil likovni lirik in tudi v žgočem protestu umetnik.
Zoran Munč se je rodil
12. februarja leta ^909 v Bukovici pri Gorici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je leta 1934 diplomiral iz slikarstva. Po italijanski zasedbi se je leta 1 941 vrnil v Gorico. Leta 1944 je bil interniran v taborinče Dachau, potem se je vrnil v Gorico in kmalu odpotoval v Benetke. Leta 1952 je kot dobitnik parinke nagrade (Premio Pari-gi) v Cortini prvič razstavljal v Parizu, pogodba s Francosko galerijo (Galerie de France) pa mu je omogočila ustalitev v tem mestu. Od tedaj je živel med Benetkami in Parizom.
Od leta 1991 je v obnovljenem gradu Dobrovo v Gorinkih Brdih na ogled stalna zbirka Muničevih grafik. Po svetu -v Benetkah, Parizu, Rimu, Milanu, Frankfurtu in drugod - so umetnika počastili z obnirnimi samostojnimi predstavitvami.
Munč je grozljive prizore taborinčnega življenja, kateremu je kasneje posvetil tudi cikel Nismo poslednji, na skrivaj skiciral že v času internacije.
Za svoje delo je bil Murač večkrat nagrajen: leta 1979 je prejel Jakopičevo
nagrado, leta 1981 veliko častno nagrado 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, leta 1991 Prenernovo nagrado za življenjsko delo.
Slovenci zadovoljni z življenjem
Slovenci so na splonno baolj zadovoljni z življenjem, kot je povprečje v novih državah članicah Evropske unije, kažejo rezultati raziskave o kakovosti življenja v Evropi, ki jo je opravila Evropska fundacija za izboljpanje življenjskih in delovnih razmer.
Kakovost življenjskih pogojev v Sloveniji je bližje starim članicam unije kot novim, podobna je tudi raven ekonomske prikrajpanosti in razumevanje stanovanjskih standardov. ,,Kot kažejo izsledki raziskave, na splonno nizek dohodek, nižja izobrazba, nizek poklicni status in brezposelnost bolj vplivajo na kakovost življenja v manj premožnih državah," je pojasnil v. d. direktorja fundacije Willy Buschak.
Slovenci so v primerjavi z drugimi evropskimi državami bistveno bolj optimistični glede svoje prihodnosti. Kar 27 odstotkov ljudi svojo prihodnost vidi pozitivno, medtem ko znana povprečje v uniji manj kot 20 odstotkov. Med novimi članicami so najbolj črnogledi na Slovankem, med starimi članicami unije pa v Nemčiji in v Avstriji.
Raziskava razkriva, da znana povprečni mesečni dohodek v Sloveniji 757 evrov, kar je več kot v novih članicah, pa tudi več kot denimo v Grčiji in zelo blizu povprečnemu dohodku v Španiji. Po Buschakovih besedah se Slovenija na tem področju primerja s Francijo in Belgijo.
Vsakoletnega enotedenskega dopusta si ne more privončiti 24 odstotkov Slovencev, kar je toliko, kot znana povprečje v EU, težave pri plačevanju računov pa ima osem odstotkov ljudi oz. toliko kot v uniji. Osebni ekonomski pritisk čuti 12 odstotkov ljudi, kar je približno toliko kot v petnajsteri-ci.
Kot je razvidno iz raziskave, Slovenija izstopa pri lastnintvu hin oz. stanovanj brez hipoteke. Kar 80 odstotkov ljudi je lastnikov stanovanj, kar je v povprečju več kot v novih članicah (66 odstotkov) in tudi starih članicah unije (38 odstotkov). Slovenci imajo v lasti v povprečju sicer majhna, 1,5-sobna stanovanja.
Vendar pa Slovenci, starejn od 65 let in več, poročajo o nižji osebni blaginji in o nekoliko večjem materialnem pomanjkanju kot mlajra ljudje. Več je tudi razlik v dojemanju kakovosti življenja med monkimi in ženskami kot v mnogih drugih državah članicah EU.
Zaskrbljujoči so podatki o uporabi interneta, saj ga ne uporablja kar 61 odstotkov Slovencev. To je sicer nižje od povprečja v novih članicah (75 odstotkov), a vipje od povprečja petnajsterice (54 odstotkov).
Nekoliko slabne kot prebivalci ostalih evropskih držav pa Slovenci ocenjujejo svoje zdravstveno stanje. Raziskava je pokazala, da ima kar ena tretjina prebivalcev, starejrah od 65 let, dolgotrajno bolezen oz. so invalidi, kar je občutno več kot v ostalih državah. Najnižje je seveda povprečje v petnajsterici starih članic, po deležu oseb, ki so v raziskavi navedli slabo zdravje, pa Slovenija prednjači celo pred državami kandidatkami za vstop v EU, je pe dodal Anderson.
Buschak upa, da bo raziskava, ki oblikovalcem politike in aktivnim udeležencem socialne družbe nudi vedenje o tem, kako ljudje dojemajo svoj položaj in kako je ocenjena kakovost življenja z vidika posameznika, pomagala pri premončanju vrzeli med starimi in novimi članicami EU.
Raziskavo o kakovosti življenja je fundacija s sedežem v Dublinu izvedla poleti in jeseni 2003 v 28 evropskih državah (poleg petindvajseterice pe v Romuniji, Bolgariji in Turčiji). V tem času je opravila več kot 26.000 intervjujev. Rezultati raziskave predstavljajo podlago za prihodnji razvoj zaposlovalne in socialne politike v Evropi.
KAJ HOČEJO FRANCOZI?
Proti ratifikaciji evropske ustave je na nedeljskem referendumu v Franciji glasovalo skoraj 55 odstotkov volivcev. Francoski zunanji minister Michel Barnier je izid že označil za „veliko razočaranje", obrambna ministrica Mihele Allot-Marie pa je dejala, da je to ,,poraz za Francijo in za Evropo". Referendum je zaznamovala visoka volilna udeležba, saj je do 19. ure na volinča, ki so bila v večini države odprta do 20. ure, v Parizu in Lyonu pa do 22. ure, prinlo 66 odstotkov volivcev. Izid je precej pod uplivom notranje francoske politike. Predstavlja pa močan zastoj v posptopku političnega zedinjenja Evrope. Obenem je rezultat volitev sprožil tudi hudo vladno krizo in prepire tudi med socialisti.
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
NOVI PRAZNIKI, A DELOVNI
Vlada je na dopisni seji pripravila novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki jo predlaga za sprejem po skrajpanem postopku. Tako bi obeleževali 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra, oba kot praznika in ne dela prosta dneva. Dosedanji dan samostojnosti, 26. december, pa bi preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti. Vlada ocenjuje, da sta omenjena datuma izjemno pomembna mejnika v slovenski zgodovini. 15. september je dan spomina na uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ko je bil matični domovini vrnjen velik del Goripke. 23. novembra 1918 pa je Rudolf Maister prevzel vojapko oblast v Mariboru, s tem pa so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koropke in za združitev Prekmurja z matično domovino.
SATANOVI VERZI V SLOVEN©ČINI
Po 17 letih so pkandalozni Satanski stihi Salmana Rush-dieja v prevodu Jureta Potokarja izpi tudi v slovenpčini. Za založnipki podvig se je odločila založba Učila International. Urednica knjige Tina Kozin je na časnikarski konferenci dejala, da gre zamudo izida Satanskih stihov v slovenpčini pripisati dejstvu, da sta Rushdiejeva romana Otroci polnoči in Mavrov poslednji vzdih enostavno boljpa.
NA POTI DO EVRA
Slovenija trenutno pe ne izpolnjuje vseh p:tirih, z upoptevanjem stabilnosti tečaja petih, maastrichtskih kriterijev za prevzem evra. Največja težava je pe vedno previsoka stopnja inflacije, ki pa naj bi marca oziroma aprila prihodnje leto vendarle dosegla okvire predpisanih kriterijev, je na predavanju v okviru 22. finančno-borzne konference v Portorožu povedal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. - Dvojno označevanje cen pa je možno le ob fiksaciji menjalnega tečaja med evrom in tolarjem. Če je možno fiksni tečaj določiti deset mesecev pred dejansko uvedbo evra, ki je predvidena 1. januarja 2007, se trgovci s tem strinjamo, je na seji upravnega odbora Združenja za trgovino na GZS poudaril predsednik odbora Stanislav Brodnjak. Vlada je v četrtek sicer odločila, da se dvojno označevanje cen uvede s 1. marcem 2006, ko pa fiksni tečaj evra najverjetneje pe ne bo določen.
SEVERNI SIJ PO FRANCOSKO
Pri založbi "Esprit de Peninsule" je v francoskem prevodu nedavno izpel roman Draga Jančarja Severni sij. Ista založba je leta 2003 že izdala Jančarjevo zbirko novel z naslovom Joycev učenec, ki je dosegla zavidljiv odmev med bralci in kritiko. Jančar je Severni sij predstavil na dveh literarnih večerih - v torek na Inptitutu za slovanske jezike in v sredo na veleposlaniptvu RS v Parizu.
ZA EN CM VI©JA SEDEČA DEKLICA
V parku, ki raste med Navjem in Župančičevo jamo v Ljubljani, stoji kip - sedeča deklica s knjigo v naročju. To je edini kip v Ljubljani, katerega podstavek se vsako leto 26. maja dvigne za centimeter, ta pa odkrije novo geslo ali sporočilo o pomembnosti sožitja, strpnosti, izobraževanja, osebne in skupne slovenske rasti v prihodnost. Druptvo Rastoča knjiga, ki skrbi za kip, je pripravilo prireditev, ki je pospremila letopnjo fizično rast spomenika za prvi centimeter.
MEDVEDI V LJUBLJANI
Medvedja družina v ljubljanskem živalskem vrtu bo po novem bivala v prenovljeni ogradi. V večji del pregrajene ograde so že namestili medvedko Meto s ptirimesečnim mladičem, v manjpem delu pa biva samec Jaka, ki bi bil mladičku lahko nevaren.
po svetu
RUDIJA V TEMI
V Moskvi je pripo do obsežnega izpada električne energije, zaradi česar je v mestu nastal pravi kaos. Okoli poldneva po lokalnem času je zmanjkalo elektrike, v južnem delu enajstmilijonske ruske prestolnice se je ustavil promet in več deset tisoč ljudi je ostalo ujetih na podzemni železnici. Skupno je obstalo pet linij podzemne železnice, v ptevilnih predelih mesta so prenehali delovati semaforji, brez elektrike so ostale tudi bolnipnice. Po prvih ocenah je povzročil gospodarsko pkodo, ki znapa najmanj 800 milijonov evrov.
Tri dni po najhujpem izpadu električne energije v zgodovini Moskve je v soboto v Rusiji ponovno pripo do delnega izpada električne energije, tokrat v južnoruskem črnomors-kem letovipču Soči. Požar na neki trafo postaji je namreč povzročil električni mrk v tamkajpnjem pristanipču, v ptevilnih zdravilipčih, prav tako pa tudi v mestnih četrtih.
Odgovornost za izpad električnega toka v ruski prestolnici Moskva je v sporočilu, objavljenem na neki spletni strani, prevzel vojapki vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev. "Nape prevratnipke skupine so zadale velik udarec enemu najvitalnejph sistemov ruskega imperija," je zapisal Basajev na spletni strani. Ruski uradniki so sicer povedali, da je izpad povzročila izrabljena oprema.
GORE
Slovensko Planinsko Druptvo v Buenos Airesu je s sodelovanjem onega v Bariločah izdalo prvo ptevilko svojega letnega glasila ,,Gore" (Las Montanas). Slovenski alpinisti, ki so se na tem kontinentu zaradi Andov preimenovali v andiniste, so svojemu tragično preminulemu gornipkemu tovaripu Tončku Pangercu dali prvo mesto v ,,Gorah". Panoramska fotografija gore Paine, kjer se je Pangerc ponesrečil, začenja nekrolog, ki ga v Requiemu odpoje Dr. Tine Debel-jak. Tončkova fotografija in kratko posvetilo s podatki o nesreči zaključuje prve ptiri strani revije. Uvodničar je dr. Tine Debeljak, ki poln hrepenenja po slovenskih gorah spreminja Alpe v Ande in vzklika: ,,O, pogled z gora je kot orla perut, ki nas veže spet v eno z domovino!"
SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN
V	Vjlla Ballester je umrl v torek 24. maja t.l. g. Anton Skerlj, stari slovenski naseljenec. Pokopan je bil dne 25. maja 1955 na pokopalipču v San Martinu. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil g. duh. svetnik Karel Škulj. Naj počiva v miru, preostalim nape iskreno sožalje.
Zabavna prireditev Slovenske besede je privabila v soboto 21. maja v prostore kluba Excelsior v Santos Lugares lepo ptevilo rojakov. Vsi so v veselem družabnem razpoloženju prebili večer ter s svojo udeležbo na prireditvi podprli slovensko kulturno revijo.
LANUS
Župnija Sv. Jožefa v Lanusu ima kaplana g. Malenpka. Večerna mapa, začenra s prvo soboto v juniju, bo vnaprej vsako soboto ob sedmih zvečer.
V	Slovenski vasi raste dvorana, ki ima že postavljene temelje. Največje delo se je izvrplo te dni, ko se je zbralo na delu kakih 30 prostovoljcev.
OSEBNE NOVICE
Poroki. V župni cerkvi v Palomarju sta stopila pred oltar dne 25. maja t.l.^g. Franc Mikuž izpod Domače gore in gdč. Štefka Steblaj iz Zapotoka nad Igom. Poročil ju je g. Janko Mernik. Prav tako sta se poročila g. Anton Trček in gdč. Kunigunda Heit. Obema paroma ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova.
+Agata Pregelj. Po hudi bolezni je dne 13. maja t. l. umrla v Ljubljani blaga slov. mati ga. Agata Pregelj, roj. Zore. K zadnjemu počitku k Sv. Križu jo je v nedeljo 15.^maja 1955 spremljalo veliko znancev in prijateljev Šentpeterčanov. Za pok. žalujeta v Argentini njene hčerka Ivanka, poročena z ing. Vivo-dom v Comodoro Rivadavia in njen sin Bogomil z družinama, v Španiji pa njen sin Srečko. Blaga pok. naj počiva v miru v domači zemlji, vsem preostalim pa nape iskreno sožalje.
Družinska sreča. V družini g Jenka Janeza in njegove žene ge. Angela roj. Rogelj v San Martinu, se je rodila hčerka. Hčerka je prav tako razveselila družino g. Stanka Oberžana in njegove žene ge. Frančipke, roj. Rupnik v Carapachayu. Srečnim družinam nape čestitke.
Svobodna Slovenija, 2. junija 1955 - pt. 22.
slovenci in ©port
Krst
V soboto, 28. maja je bil v cerkvi Jesus en el Huerto de los Olivos krpčen Gappar Markež, sin Matjaža in Mikaele roj. Leni. Botrovala sta Cecilija in Marjan Markež. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
TRETJE MESTO V SPEEDWAYU
Najboljp slovenski speedwayist Matej Žagar (foto) je na tretji letopnji dirki serije Grand Prix v Krpkem osvojil tretje mesto. Zmagal je vodilni v skupnem septevku Šved Tony Rickardsson, drugi pa je bil Danec Nicki Pedersen. Žagar, ki je v polfinalu osvojil prvo mesto, je za svojo uvrstitev dobil devet točk za svetovno prvenstvo.
Mateju Žagarju sta gledala v hrbet tudi Tomasz Gollob in Lee Richardson.
NAJBOLJŠI V SREDNJI EVROPI
Šahovska reprezentanca Slovenije je pod vodstvom kape-tana Georga Mohra odlično nastopila na letopnjem pokalu Mitropa, ki je potekal od 21. do 29. maja v avstrijskem Ste-inbrunnu nedaleč od Dunaja. Na tekmovanju je sodelovalo deset srednjeevropskih držav, obe slovenski izbrani vrsti pa sta zmagali. Za mopko reprezentanco so nastopili velemojstri Du p:an Pavasovič, Dražen Sermek, Adrijan Mihaljčipn in mednarodni mojster Matej Šebenik. Ženska reprezentanca je nastopala v postavi velemojstrica Ana Mozičuk, mednarodna mojstrica Vesna Rožič in mojstrica Karmen Mar.
NAJVEČJI USPEH
Slovenski kolesar Tadej Valjavec je v 14. etapi dirke po Italiji dosegel največji uspeh v karieri. Po 210 zahtevnih kilometrih je v cilj v Livigno pripel kot drugi, zaostal je le za Kolumbijcem Ivanom Parro, ki je zmagal drugič zapored, pred Besničanom pa je imel minuto in 50 sekund prednosti.
ŠE JE UPANJE
Slovenska mopka odbojkarska reprezentanca je v uvodnem srečanju turnirja drugega kroga kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2006 izgubila s Finsko z 0:3, v drugem pa z Nemčijo z 1:3. Popravila si je položaj in z zmago nad Hrvapko s 3:0 zasedla tretje mesto. Vendar nima pe mesta za napredovanje. Tretjeuvrpčene ekipe bodo dobile pe eno priložnost sredi avgusta v bolgarski Varni, ko se bodo pomerile pe za zadnjo evropsko mesto.
LANGERHOLC TRETJA
Škofjeločanka Brigita Langerholc je na atletskem mitingu EAA v nempkem mestu Dessau v teku na 800 m zasedla tretje mesto (2:03,04). Zmagala je Rusinja Natalija Kutkina (2:02,66) pred Nemko Moniko Gratzky (2:02,90).
ČOP (LE) TRETJI
Najboljp slovenski veslač Iztok Čop je v finalu mopkih enojcev na prvi letopnji tekmi svetovnega pokala v britanskem Etonu osvojil tretje mesto. Presenetljivo je zmagal Čeh Ondrej Synek, ki je vodil od ptarta do cilja, med slovenskega pampiona in Syneka pa se je vrinil svetovni prvak iz leta 2002, Nemec Marcel Hacker.
DRUGI V DIVJIH VODAH
Slovenski kanuist Simon Hočevar je na mednarodni tekmi v slalomu na divjih vodah v Meranu osvojil drugo mesto. Zmagal je Nemec Nico Bettge s 3,39 sekunde prednosti pred Hočevarjem, tretji pa je bil Grk Christos Tsakmakis (+4,24). V Meranu je v isti disciplini nastopil tudi Marko Mihelič, ki je bil s 26,63 sekunde zaostanka sedmi.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj /
Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, dr. Jože Rant, Jože Horn, Pavlina Dobovpek, Irena Fajdiga, Ivana Tekavec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Ob 60. obletnici - Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 5. junija 2005, ob 16, uri v Slovenski hipi
-	Koncelebrirana sveta ma pa — Pel bo Mepani pevski zbor San Justo
pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar
-	Poklon pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Slavnostni govor: arh. Jure Vombergar
Odrski prikaz: V znamenju križa. — Režija: Blaž Milič Scena: Tone Oblak (Ta prikaz bo skupina predstavila na slavnosti 60-letnice v Cankarjevem domu.)
Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije na Slovenskem in se spomnili napega odhoda v svet
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
Na Himalaji umrl Slovenec
Na pobočju Everesta je ugasnilo pe eno slovensko življenje; perpe so namreč nanle truplo Marka Lihten-ekerja. Lihteneker in njegov kolega Viktor Mlinar sta 21. maja osvoj i la najvipo točko planeta. Mlinar se je zvečer vrnil v viranski tabor, ki leži na virani 8300 metrov, Lihten-eker pa naj bi zaradi slabega vremena izgubil nadzor na volumnom kisika.
To je sicer že druga slovenska smrt v Himalaji v zadnjem letu. Sredi julija lani so namreč ob vznožju himalajskega osemtisočaka
Daulagirija nap^i truplo 57-letnega Jožeta Šepiča, ki je v drugi polovici maja izginil ob sestopu z omenjene gore. Šepič je želel kot prvi slovenski alpinistični turist osvojiti vrh 8167 metrov visokega Daulagirija, zato se je spomladi pridružil pest-članski odpravi pod vodstvom alpinista Andreja Štremflja.
Zanj je bil usoden sestop z gore, saj se je odprava v dolino spupčala v zelo gosti megli, ostali člani odprave pa so pele po vrnitvi v^baz-ni tabor opazili, da Šepič manjka.
obvestila
Še o fojbah
Po 60 letih - resnica
Skupina 35 znanstvenikov, strokovnjakov in umetnikov, ki živijo in delajo v Ljubljani ter jih družijo korenine s Krasa, Goripke, Vipavske in Tolminske, je evropskemu komisarju iz Italije Francu Frattiniju nedavno poslala odprto pismo, v katerem ga poziva, naj pri iskanju odgovorov na v zadnjem času spolitizirano vprapanje fojb deluje v okviru civilizacijskih norm Evropske unije, ki temeljijo na svobodi in enakopravnosti narodov, narodnostnih manjran in posameznikov.
V zvezi s fojbami pa so komisarja pe opozorili, da italijanska vlada pe do danes ni poskrbela za uradno objavo zgodovinskega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880-1956, ki si med drugim prizadeva razjasniti tudi to vprapanje. Kljub predlogom in prizadevanjem, da se problem fojb kar se da celovito pojasni, italijanska stran ne omogoča, da bi se nepristransko in z udeležbo strokovnjakov pregledala notranjost fojb na Tržapkem.
Pismo so podpisniki - med njimi sociolog Marko Kerpevan, akademska slikarja Vladimir Makuc in Jože Spa-cal, dirigenta Marko Munih in Anton Nanut ter akademik Ciril Zlobec - poslali tudi drugim evropskim osebnostim.
Razstava o Klementu Jugu
ČETRTEK, 2. junija:
Izredni občni zbor Zveze slovenskih mater in žena , ob
15. uri v Slovenski hip. Sledil bo razgovor z go. Jožo Šturm o tragičnih dogodkih v letu 1945.
SOBOTA, 4. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
Mladinska mapa ob 19. v Slovenski hira. Sledi predavanje o mladini; govori p. Alfredo Saenz S:J:
NEDELJA, 5. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije ob 60-let-nici.
SOBOTA, 11. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira.
ČETRTEK, 16. junija:
Mesečni sestanek ZSMŽ-San Mart^n. V spomin na 60. obletnico odhoda od doma bo ga. Pavči Maček-Eiletzova pripovedovala o svoji izkupnji, ko sta bili s sestro ,,Zaprti v Teharjih".
SOBOTA, 18. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira.
Poslovilni večer RASTi XXXIV v Slovenski hi pi. Ob 19,15 sv. mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj; ob 20,30 kulturni program v dvorani pkofa G. Rožmana.
NEDELJA, 19. junija:
V Argentini očetovski dan.
Konferenca Odbora SDS-Slovenske demokratske stranke, Argentina. Ob 9,30 sv. mapa za Slovenijo. Ob 10,30 začetek volilne konference (občnega zbora).
V Narodni in univerzitetni knjižnici so pripravili razstavo o filozofu in alpinistu dr. Klementu Jugu. Na ogled so originalni Jugovi rokopisi filozofskih del, dnevniki,	njegova
korespondenca, osebni dokumenti in oprema, ki jo je uporabljal na svojih plezalnih turah.
Klement Jug velja za človeka, ki je svojo filozofijo -temeljna postulata njegove filozofije sta bila volja in etika - udejanjil v lastnem življenju. Z asketsko predanostjo je sledil notranjemu klicu in čeprav se je z gorniptvom ukvarjal le dobri dve leti, je v tem času v slo-
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 2. Ale-luja; 9. uk; 11. etika; 12. ar; 13. krade; 15. Azori; 17. nit; 18. res; 20. bas; 21. es; 23. ko; 24. anatomija; 28. kreda; 29. aleja; 31. in; 32. Emona; 34. dr; 35. polž; 36. tros.
NAVPIČNO: 1. sukno; 3. led; 4. eter; 5. LI; 6. ukaz; 7. jaz; 8. vrisk; 10. kri; 12. ara; 14. Atene; 16. oboje; 19. ego; 22. sadež; 23. kilat; 24. Arno; 25. tam; 26. MAN; 27. Ajdo. 28. kip; 30. ars; 33. on.
venskih stenah opravil vzpone, ki so se zdeli do tedaj skoraj nepredstavljivi. Prizadeval si je opraviti čim več prvenstvenih domačih vzponov in z opisi svojih podvigov v Planinskem vestniku navdurati mlade, da bi mu sledili.
Klement Jug, rojen v Solkanu leta 1898, je na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani ptudiral filozofijo in naravoslovje. Doktoriral je leta 1923 in postal asistent Franceta Vebra na fakulteti.
Njegovo življenje je končal padec v Triglavski severni steni avgusta 1924, ko je skupal sam preplezati novo smer.
V Muzeju novejpe zgodovine Celje je bilo za ta torek, 31. maja napovedano odprtje razstave „Prikrito in očem zakrito", v okviru katere bodo predstavili dokument, ki naj bi potrjeval, da je takratna oblast vedela za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni.
Po besedah avtorja razstave, profesorja za sodobno zgodovino, Mitje Feren-ca, gre za depepo, ki jo je takratni podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj poslal predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču in v njej zapisal, da ni več nobenega vzroka za počasnost pri ,,čipčenju". Dokument so napli v Arhivu Slovenije.
,,Doslej zbrane ptevilke o prikritih grobi pčih so pokantne. Več kot 400 jih je že evidentiranih, opravljene so bile sondaže in ponekod tudi izkopi - ekshumacije. Šestdesetletnica konca druge svetovne vojne je pomemben mejnik, ob katerem velja spomniti tudi na to razsežnost vojne na napih tleh, ki je v marsičem izjemna in specifična in je drugi narodi v takpnem obsegu in v takpni obliki ne poznajo," meni Ferenc.
Prikrita grobipča so bila in so pe danes očem javnosti zakrita in različno (ne)urejena. Ljudje bi morali biti podrobneje seznanjeni z razsežnostmi in podrobnostmi teh krvavih in prikri-
tih posledic 2. svetovne vojne na slovenskih tleh. Razstava nima namena vnovič obujati travm pretekle zgodovine in razdvajati naroda, temveč prikazati tiste vsebine narodove biti, ki jo nosi s seboj v svojem spominu in koreninah. Šestdeset let po tragičnih dogodkih se je treba soočiti z zgodovino, ki ni bila vselej takpna, kot smo jo spoznavali.
V Sloveniji so izvensodno usmrtili tudi pripadnike drugih narodov, največ pripadnikov oboroženih sil Neodvisne države Hrvapke, pripadnikov Srbskega dobro-voljskega korpusa, črnogorskih in drugih četnikov ter tudi civilistov, ki so se umikali z oboroženimi enotami čez Slovenijo na Koropko. Grobipč, v katerih so osebe neslovenske narodnosti, je več kot „slovenskih". Kljub ptevilnim „marpem smrti" po nekdanjih jugoslovanskih pokrajinah, kjer so končali vrnjeni in zajeti vojaki in tudi civilisti, jih večji del leži na slovenskem ozemlju. Med evidentiranimi grobipči jih je 108 s Slovenci, 84 s hrvapkimi žrtvami in 61 nempkih. V 59 grobipčih so skupaj žrtve različnih narodnosti, za 62 pa podatki o narodnosti ne obstajajo.
Tako tudi uradna Slovenija priznava, kar je napa emigracija pričala zadnjih 60 let, in slovenska javnost lahko spozna vso grozo revolucije in povojnih pobojev.
„za soncem v svobodo" RAST XXXIV POSLOVILNI VEČER
V SLOVENSKI HIŠI, V SOBOTO 18. JUNIJA 2005
19,15 sv. mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 20,30 kulturni program v dvorani pkofa G. Rožmana
Prosimo za prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni za kritje stro pkov potovanja!
Prisrčno vabljeni!