Poštnina plačana v gotovini. Štev. 40. Posamezna številka stane Din 1.—. Letnik L DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta L Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po cenika. — Izhaja vsako soboto zjutraj Kranlshl siroti že brnijo! Kranjski stroji že brnijo, tekstilno delavstvo jih je zopet pognalo v obratovanje, kolektivna pogodba je sklenjena. Pa vendar je ostalo kranjskemu delavstvu še polno spominov, od katerih se nekateri zelo trpki in polni razočaranja, na zadnje mezdno gibanje ter stavko, ki je zavzela nepredviden obseg in se je gibala v novih mejah. Teh občutkov se ne morejo znebiti niti vodje strokovnih organizacij, ki so bili poklicani, stavko voditi v pravih mejah in po delavskih interesih. V tej zavesti je spregovorila zadnja »Delavska Pravica«, glasilo kršč. socialistov, v dveh člankih, v katerih skuša zmanjšati utis »Slovenčevih« nedeljskih' izvajanj ter opravičiti dejstvo, da so neodgovorni revolucionar-no-politični činitelji dejansko igrali glavno vlogo pri vodstvu stranke. Res, da kranjsko tekstilno delavstvo po večini ni bilo organizirano strokovno, toda gotovo je, da bi moralo 40% organizirano delavstvo bolje pokazati sadove organizacijske vzgoje kot se je pa to zgodilo. Stavka more imeti uspeh čim preje, če jo vodijo disciplinirani strokovničarji in če je dobro organizirana. Ravno v stavki se pokaže vrednost organizacijskega dela. V kranjski stavki je bilo pa lahko opaziti, da so obstoječe organizacije odpovedale, da so prevzeli pravo vodstvo stavkujočih v roke temni agenti in da so ti to vodstvo tudi držali v svojih rokah, dokler ni posegla vmes oblast in naredila konec njihovemu uplivu. Kar je ravno tako žalostno, je pa to, da so nekateri iz poklicnega vodstva sedeli tudi v samozvanem hujskaškem vodstvu. Nihče ne more kriviti za nezakonita dejanja delavskih mas, ki prav za prav niso vedele, zakaj gre, temveč le tiste činitelje, ki iščejo v vsakem delavskem gibanju pota do svojih ciljev. Odgovornost za nezakonita dejanja pripisuje naša javnost ravno tem mračnim elementom. Kajpada nosijo delno odgovornost tudi vsi oni, ki vidijo rešitev in zadovoljitev delavstva v »enotnih frontah proletarijata«, ki jih je postavil komunist Zinovjev že pred 13 leti na kongresu kominteme za cilj komunističnega udejstvovanja. In še bolj žalostno je, če kdo po bridkih izkušnjah ne vidi svoje zgrešene poti in se še dalje vnema za skupne fronte, v katerih igrajo komunisti kot najbolj levičarsko usmerjeni, glavno violino, in če še dalje jadikuje, kako strašno je delavstvo razbito na razne organizacije in »partije«. Čuditi se je le, da vsi ti prijatelji enotnih front ne gredo k marksistom, temveč se igrajo še nadalje z raznimi barvami. Bridko se moti vsaka organizacija, ki misli pridobiti nekaj zase s frazami o enotni fronti. S tem goni delavstvo samo na vodo, ki jo gom mlin Moskve. Nekateri komunistov ne vidijo in jih nočejo videti. Ti posili slepci so najboljši pomagači komunizma. Ravno kranjski slučaj je pokazal, da komunistov od prevrata sem ni konec, čeprav se ne morejo kot taki udejstvovati, temveč da še vedno obstojajo. Ubirajo le drugo taktiko. Gibljejo se med članstvom obstoječih organizacij in ga radikalizirajo. Organizacije pa proti njemu niso odporne zaradi po sili slepote. Komunisti so ravno nosilci ideje o skupnih frontah. Niso pa samo med članstvom in v nižjih organih, temveč se prerinejo s frazami o skrbi za delavske koristi tudi do vrhov strokovnega gibanja. Za to so dokazi v — sodnih arhivih. Menimo, da bo to pojasnilo popolnoma zadostovalo vsakomur in tudi »Pravičar- „Pohod“, glasilo male skupine JU«. Uboga .Delavska politika1. V veliki zadregi so sodrugi pri »Delavski politiki«. S takšno naslado so svojčas poročali o zmagi sodrugov na Francoskem in v Španiji, kake slavospeve so peli Blumu. Sedaj pa morajo zagovarjati blamažo francoskih in španskih rdečkar-jev. Polom francoskega franka, ki je posledica umnega socialističnega gospodarstva in Blumove politike, skušajo pred- jugo-fašistov, nekoliko skreganih z JNS, piše v št. 20.: »Nevarnost je, da se bo narod naveličal ljudskih front, pa si bo v svoji zdravi pameti sam zaželel močne roke, ki bi enkrat za vselej pomedla z vsemi temi frontami.« Pred tem kremenitim izvajanjem pa polemizira z marksistič. ljudskimi frontami in ljudsko skupnostjo JRZ. Mora biti res hudo za tako skupinico ljudi, da je nihče ne mara in da mora šele vživati nad bodočim svojim položajem, ki ga nikdar ne bo dosegla. Jugoslovani namreč so zaenkrat pri tako zdravi pameti, da jih ne mika pod protiljudski fašistični korobač in da se raje zadovolje z demokracijo, čeprav je včasih bolj skromna. V isti številki »Pohod« (v resnici za ljudstvo le »Mimohod«) prinaša članek o narodnih svetnikih, v katerem ljubeznivo namiguje, da skušajo katoliški Slovenci priboriti za A. M. Siomšeka čast oltarja, da zato že zbirajo denar in da taka stvar precej stane. Torej čisto v fašističnem žargonu, ki je tako zelo soroden v teh stvareh z marksističnim. Med vrsticami izraža tudi željo, da Slomšek ne bo vedno šolski patron. Res hudo, da jugoslovanska vlada več ne sprašuje »Pohodovcev«, kateri možje naj se slave v šolah. Mogoče bi priporočil »Pohod« paganskega Peruna. Pa je že tako, da fašizem pri nas ni v modi. Pa pustimo. Hud kontrast povzroča »Pohod« vsekakor, ko piše na eni strani tako malo katoliško o Slomšeku, na drugi strani pa prinaša sliko župnika Barleta, podpredsednika N. O. Ne vemo, komu naj na tej enotnosti bolj čestitamo. Železniški delavci, elani J»Z iz Maribora -pri svoiem ministru dr. Spahu. Po priporočilu g. ministra dr. Kreka in tajnika JRZ v Mariboru g. Krajnca so bili sprejeti pri g. železniškem ministru dr. Spahu v Belgradu železniški delavci iz Maribora, člani kluba železničarjev JRZ. Deputacija mariborskih železniških delavcev je potovala v Belgrad brez dijet in na svoje stroške in ni hodila tja samo na uro gledat, temveč je prišla do najmerodaj-nejšega mesta, kjer je predočila ministru skrbi in težave, ki padajo danes na slovenskega železniškega nameščenca. In prav je tako, da gredo delavci sami na take intervencije. Oni bodo vedno znali najboljše zastopati svoje interese, ker sami najbolje vedo, kje jih čevelj žuli. Deputacija si je nadela nalogo, rešiti nekaj najbolj perečih vprašanj železniškega delavstva. Vedoč pa, da se dajo take stvari le postopoma reševati, je predložila g. ministru zaenkrat samo štiri najnujnejše stvari, pri katerih pa je dobila zagotovilo, da bodo vse rešene. Ta vprašanja so: 1. Za progovno delavstvo naj se izda kredit gradbenemu oddelku ljubljanske oblastne direkcije, da se ne bodo pošiljali več na brezplačen dopust, kakor druga leta. Saj se nahajajo progovni delavci v najtežjem materijalnem položaju, najmanj zaslužijo, potrebni pa so kakor vsak človek vsaj takega zaslužka, da bodo lahko skromno živeli. G. minister je deputaciji zagotavljal, da bo izposloval za gradbeni oddelek ljubljanske direkcije tozadeven kredit, ker sam uvideva, da je delo na progah potrebno. 2. Deputacija je prosila g. ministra, naj se prekliče odlok generalne direkcije, s katerim se je ukinilo izdavanje starih lesnih odpadkov, ki so samo za drva. Naj se izda novi odlok, da se taka drva smejo zopet prodajati delavcem, kakor poprej. To vprašanje se je rešilo na ta način, da je g. minister podpisal akt, da sme delav- nica prodajati stare odpadke delavcem po Din 5.— za kub. meter, ne pa kakor poprej za Din 20.—. Vidi se, da pozna g. minister težek položaj železniških delavcev, ker je znižal ceno drv. Od podrejene oblasti si železničarji ^elijo samo še to, da se ta rešitev čimprej pošlje na delavnico drž. železnic, ne pa da bi se zavlačevala mesece in mesece. Sedaj je najpriprav-nejši čas, da se vsak založi s kurjavo za zimo ter si že beli glavo, kje vzeti denar za drva. . 3. Delavci in dnevničarji, ki vršijo službo reguliranega osobja in imajo strokovni izpit, naj se regulirajo po zakonu o železniškem osobju. Pri nas v Mariboru vršijo delavci in dnevničarji, ki so vsi položili strokovni izpit, regulirano službo že leta in leta, ni pa bilo za nje nikdar potrebnega kredita. Na tretjo točko je g. minister odgovoril, da stremi za tem, da se postopoma regulirajo vsi, ki vršijo regulirano službo, da pridejo vsi na vrsto in da je ravno sedaj prevedbo prve skupine že podpisal. Tudi iz tega se vidi, da vlada sedaj v ministrstvu stremljenje, da se še ta pereča krivica popravi. 4. Važna je bila četrta točka, ki jo je deputacija predložila g. ministru: Premija za pospešeno delo v železniških delavnicah naj se uredi v vseh delavnicah enako. Dosedaj je v Mariboru ta premija najnižja, življenjske potrebščine pa so najdražje. Pri tej točki je g. minister začuden ugotovil, da ima obvestilo, da so premije v mariborskih delavnicah najvišje. Deputacija mu je dokazala ravno nasprotno ter je na podlagi tega uvidel, da so njene navedbe pravilne in da je premija v resnici najnižja v Mariboru. Izjavil je, da bo to vprašanje proučil in bo potem odredil, da bodo mariborske železniške delavnice plačevale iste premije, kakor se plačujejo v vseh drugih delavnicah. Krasno zmaga jri v Morovshi banovini. Preteklo nedeljo so se vršile v Moravski banovini občinske volitve v 740 občinah. Krasno zmago je odnesla JRZ, ki si je priborila 631 občin. Združena opozicija je zmagala samo v 58, Hodžerovci v 35, JNS v 9. Glavni odbor Ace Stanojeviča pa v 3 občinah. Te volitve so pokazale, da ima JRZ tudi v Srbiji ogromno večino. JRZ je dobila skupno 230.129 glasov, vsa opozicija pa 69.845. očiti kot veliko pridobitev, od katere bodo imeli škodo bogataši, delavci pa dobiček. Vprašamo pa »Delavsko politiko«, kedaj so imeli še siromaki kakšen dobiček od poloma valute. Spomnimo se samo na naše razmere ob zaključku vojne, ko je prišel polom denarja. Pridobili so s polomom samo bogataši in verižniki, revno ljudstvo pa je nosilo stroške. Tako bo sedaj tudi v Franciji. Kdo pa bo najbolj udarjen z draginjo, ki je posledica razvrednotenja denarja, če ne delavec in ubogi, kmet? Saj vidimo, kako je bilo pri nas. Bogataši so svoj denar že zdavnaj pred polomom spravili na varno in so kvečjemu z njim samo profitirali na škodo delavca. »Delavske politike« res ne zavidamo, ko mora zagovarjati polomije svojih sodrugov v Franciji. — Zanimivo je tudi »vojskovanje« Delavske politike v Španiji. Še vedno naprej zmaguje s svojimi rdečimi teroristi, pa je »zmagala« tako daleč, da v svoji zadnji številki že obupno toži, da so prišle bele čete pred Madrid in da je položaj zelo resen. Takšnih »zmag« privoščimo Delavski politiki še več, pa bo kmalu konec bratomornega žalostnega klanja na Španskem. Krekov spomin oftlia-iamo... 8. oktobra 1917 je umrl dr. Janez Ev. Krek, na j več ji slovenski genij in mož zadnjih stoletij. Umrl je v borbi, sredi borbe za novo narodno državo Jugoslavijo. Boril se je zanjo, dočakal je ni. Njen prihod je le slutil in gledal v svoji preroški viziji. Kot Mojzes, je tudi on pripeljal svoje ljudstvo do svobodne države, vanjo pa tudi on ni vstopil. Dr. Krekova borba za narodnostno-državljanski sen Slovencev in Jugoslovanov sploh je bila njegova zadnja borba. Dr. Krek je začel z borbo, ki jo je organiziral med delavci za njihove pravice. Vedoč, da je delavstvo glede na značaj svojega stanu poklicano v prvi vrsti za boj, je najprej organiziral ta stan in se ga ves čas svojega udejstvovanja posluževal pri svojih prizadevanjih. Po dr. Krekovi zaslugi je dobilo delavstvo pri nas tisto mesto v krščanskem ljudskem gibanju, ki ga zavzema. Krek je bil delavstvu nosilec luči in sovražnik teme. Mahnič je bil tisti, ki je prinesel luč in povzročil opredelitev po nazorih v naših srednjih in izobraženih slojih. Dr. Krek pa ima zaslugo, da je prinesel luč resnice med slovensko delavstvo in ločil krščanski tabor od proti -krščanskega, marksističnega. Do Kreka nismo poznali zavednega, krščansko mislečega delavstva. Vse je bilo zavito v neko meglo, v kateri se je motala Karl Marksova postava in dajala delavstvu svoj pečat. Dr. Krek pa je pokazal na socialni program krščanstva in zbral zanj močan del slovenskega delavstva v organiziranih vrstah. Pričel se je pohod kršč.-socialnega gibanja. Prišla je svetovna vojna, dr. Krekova smrt, boljševiška revolucija in mir. Te-žina delavskega vprašanja in socialistična propaganda sta napravili povsod in tudi med vrstami krščanskega delavstva mnogo častilcev in vernikov Karla Mar-ksa. Socialisti so že prišli do upanja, da bo krščansko strokovno gibanje utonilo počasi v njihovem socialističnem gibanju. Prezgodnje veselje! Dokaz za to je, da se krščansko delavstvo drami, da se organizira pri nas v novih krščanskih strokovnih organizacijah, v katerih hoče gojiti pristen in nepokvarjen krekovski duh, ustaviti marksistično poplavo in delati za rešitev delavskega vprašanja po krščansko-socialnih načelih. Ta današnji pojav je prav tako zelo nujen, kot je bil nujen dr. Krekov nastop pred 40 leti. Kdor hoče spoznati dr. Kreka, naj bere njegove spise. Iz njih priobčujemo v naslednjem nekatere njegove najznačilnejše misli, ki jih je govoril ali zapisal. Naša pesem. Bratje, tesno se združimo, pojmo vnetega srca! Svetu glasno naznanimo, da smo enega duha! K zmagi prapor naš se vije v varstvu Matere Marije; njemu ne preti propast, delu veje v slavo, v čast! Bog nas je za srečo ustvaril, v kazen pa zaprl nam raj, glavo, roke nam podaril, da dobimo ga nazaj. Zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje. Delo je človeku last: delu slava, delu čast! A gorje mu, kdor nesrečen se samo prsti drži, mu neznan namen je večen, sreče si le tod želi. V teh željah, da tukaj srečo zamenjali tam bi z večno, trdno stojmo, kakor hrast, delu pojmo slavo čast! Zasebna lastnina. »Zasebna lastnina mora ostati nedotakljiva, a vendar ne sme biti neomejena.« Pomen dela — zabloda socialistov. »Kristjanu je delo v čast in dostojanstvo, ki ga preveva v zavesti, da je človek, se mu poraja in še bolj utrjuje pri delu. Pamet ga uči, da delo ni samo njegova težka dolžnost, marveč da je njegovi naravi povsem prikladno. Kristjan pa ve tudi, da delo človeku ni samo v veselje; razodetje ga uči, da se dela drži kazen in uči ga tudi, da je to kazen zaslužil. Res je, da te kazni ne sme nikdo drugemu nakladati, da bi se sam osvobodil. V tem se ujemamo s socialisti. Toda sila, s katero oni žugajo, ni pravo sredstvo. Kar si pridobe po sili, ne bo trajno. Treba je sicer sile. toda samo moralne sile, ki poganja iz živega krščanskega prepričanja.« Gospodarstvo — gibalo življenja? »Človek je čutno bitje. Pogoji, s katerimi si ohranjuje telesno življenje, so v ozki zvezi z njegovim umstvenim življenjem. Ta resnica je zapeljala materialistične narodno-gospodarske učenjake, da bo kar naravnost trdili, da je vse človekovo duševno življenje nujen učinek gospodarskih razmer tiste dobe, v kateri Živi. Ta trditev odreka duševnemu življenju vsako samostojnost. To socialdemokratično, v svojem bistvu popolnoma nihilistično naziranje smo tu omenjali vsled tega, da opozorimo bralce, kako potrebno je, da tudi mi s krščansko-brambnega stališča premotrivamo svoje gospodarske razmere.« Delavcu pravico! »Predstavljati si moramo, da ne delimo delavcem milosti, ampak pravico. Delavcu se mora dati priložnost, da dobi kako stvar, katero imenuje svojo. Za to ima vsak pravico, tudi delavec. Krek — korporativist. »Sedanjemu družabnemu redu pridemo v okom po pravi, zakoniti in pravični poti samo tedaj, če postavimo načelo, da je delavec solastnik produkta svojega dela. Potrebno je, da delavec ne uživa samo delavskega varstva, ampak da ima besedo tudi pri vodstvu poslov, kjer dela, (Se nočemo, da je le suženj.« Krščanska strokovna organizacija. »Naša organizacija je delavska in ne delodajalska. Delavskemu ljudstvu se godi mnogo krivic. Zoper te se bojujemo in i». ta boj vzgojujemo vojake. Sredstva, s kateremi skušamo doseči svoje namene, so poštena, v vesti dovoljena in v postavi utemeljena. Kapitalizem je in ostane naš trajni nasprotnik. Ponavljamo, da strokovna društva na socialdemokratičnem temelju ne morejo nikoli uspešno delovati za delavce, ker vmešavajo v gospodarski boj svoje protiverske, protirodne, politične in sanjarslte težnje. Zato pa je toliko bolj potrebno, da na zdravem pametnem temelju osnujemo nova strokovna društva. Ta naj bodo v prvi vrsti posredovalna med delavci in delodajalci, da se čim bolj odstranijo nasprotstva in ohrani mir. Če pa to ni mogoče, potem morajo biti tudi obrambna in bojevita.« . Socializem — nemogoč! »Če stoji socialna demokracija na Marksovem stališču — in na njem stoji — mora držati svoje delavce v nezadovoljstvu, dokler rii po komunističnih načelih urejena ne samo ena država, ampak ves svet. Program te stranke gre za tem, da najdejo notri prostora vsi nezadovoljni elementi, da pa ni prostora notri za ni-kako pozitivno socialno-politično delo.« Socialisti — Cerkev. »Socialna demokracija in katoliška cerkev sta tisti sili, med katerima se bo bil zadnji boj. Vsi vmesni kričači, naj se imenujejo liberalci ali kakorkoli, so brez pomena, ker jim nedostaja doslednosti in žilavosti.« Dr. Krek o socialističnih prvakih. Mož (Marks namreč), ki je vrgel v svet geslo: »Proletarci vseh dežel, združite se!«, je s podlim zaničevanjem grdil zatirane slovanske narode, ki so hpi in so še večinoma narodni in gospodarski — proletarci... Ni lepšega spričevala za avstrijske Slovane, kakor so Marksove klevete ... Lassalle sam o sebi priznava, da je sebič-nik ... Lassalle ni bil značaj. Marks je sprejel materializem kot dokazano dejstvo, in je zato postavil kot temelje svojemu modroslovju te-le zmote: 1. Ni Boga in ni duše. 2. Nobene bistvene razlike ni med stvarmi. 3. Tvar je večna; gibanje njeno je večno in čas je večen. 4. Človeški rod se je razvil iz živali. 5. Nobene ideje ni, ki bi ne bila plod tvarnega razvoja.« Politične vesti. Živko Topalovič in Maček. Bogati »so-drug« Živko Topalovič ima po Južni Srbiji shode. Rad bi si pridobil vsaj nekaj pri-Btašev, ker misli, da bodo tam še najboljša tla za njegove potegavščine. Na ten shodih pa silovito grmi proti takozvani »Združeni opoziciji« ,zlasti pa še proti dr. Mačku. Topaloviča jezi, ker mu je Maček preprečil, da bi se bil še sam vštulil v združeno opozicijo ter z njeno pomočjo vendarle dosegel kak mandatič. Zanimivo je, kedaj bodo dobili slovenski mačkovci lekcijo od Mačka, da se morajo otresti rdečih sodrugov. Sedaj je obojih še za pest skupaj, če pa se bodo naši mačkovci pokorili povelju dr. Mačka ter pustili »ljudsko fronto«, bomo pa vsake za sebe lahko na prste prešteli. Madžarska zahteva oborožitev. Skupščina Društva narodov še vedno zaseda, dasi se sicer svet za njeno zasedanje dosti ne zmeni. Pozornost pa je vzbudila zahteva madjarskega delegata, ki je nastopil z izjavo, da se mora dovoliti Madjarski svobodno oboroževanje. Po mirovnih pogodbah Madžarom oboroževanje ni dovoljeno in tudi sedaj je Mala zveza nastopila proti taki zahtevi. Lep primer socialističnega gospodarstva vidln^o sedaj v Franciji. Socijalisti, ki tam vladajo, so jo v svoji brihtnosti tako daleč zavozili, da so sedaj morali razvrednotiti francosko valuto. Za 25—30% je frank padel, kar je povzročilo po vsem svetu ogromen vrtinec. Francoski frank je do prihoda socialistov na vlado veljal na svetu za najtrdnejšo valuto, saj je imel ogromno zlato podlago, vredno nad 70 milijard. Vsak papirnat frank je bil nekajkrat pokrit z zlato protivrednostjo, naloženo v ogromnih tresorih francoske Narodne banke. Zlato je še vedno prihajalo iz vsega sveta v Francijo ter ustvarjalo tam blagostanje vseh plasti prebiyalstva. Ko so pa prišli na vlado socijalisti, so najprej s svojimi brezmiselnimi ukrepi zaprli dotok zlata iz tujine, potem so povzročili, da se je začel še domač kapital seliti v inozemstvo in sedaj je prišlo tako daleč, da je še frank zdrknij navzdol. S tem se je omajal takozvani »dati blok«, katerega so tvorile s svojo valuto poleg Franpije še Nizozemska in Švica in tudi obe slednji državi bosta prisiljeni, da raz-vrednptita svoj denar. Posledice padca franka se v Franciji že poznajo. Draginja rekoč ujetnica anarhistov. Ministri so si dali sredi mesta za svojimi palačami zgraditi malo letališče, s katerega so mislili v slučaju nevarnosti pobegniti, pa so jim anarhisti uničili njihova letala. Španski uporniki zmagujejo. Zavzeli so Toledo, kjer so osvobodili oblegance, ki so se nad mesec dni tako junaško branili v trdnjavi Alcazar proti rdečim miličnikom. Približali so se Madridu že na 30 km. Na severni fronti oblegajo in obstreljujejo Bilbao, ki se bo lahko držal samo še nekaj dni. Njihova letala so napadla pred Bilbaom rdeče brodovje ter več ladij poškodovala z bombami, da so nesposobne za borbo. Za španske upornike zmagovita pomorska bitka. Dne 29. septembra je došlo pri Gibraltarju do pomorske bitke, katere so se udeležile ladje: na strani upornikov bojni ladji »Canarias« in »Almirante Cervera«, na strani vladnega brodovja pa torpedni rušilec »Almirante Femandez« in križarka »Gravina«. Torpedni rušilec se je po topniškem boju potopil, križarka »Gravina« je pričela goreti in se ni mogla več boja udeleževati. Potapljajoči se vladni rušjlpc je klical na pomoč in je v bližini se nahajajoči francoski parnik »Cucudobia« rešil 40 mornarjev potopljenega vladnega rušilca. Na rušilcu sploh ni bilo častnikov. Poveljeval je ladji narednik. Vsi rešeni so ranjeni, med temi 25 hudo. španska vlada v Madridu je mobilizirala v obrambo Madrida vse ženske od 18. do 50. let. Ženske bodo pomagale pri utr-jevalnih delih in pri organizaciji preskrbe dovoza živil. Vlada je sklicala za 1. oktobra parlament, ki se bo posvetoval glede obrambe republike. Nova presenečenja iz Rusije. Iz Rusije smo raznih presenečenj že navajeni. Najnovejše vesti pravijo, da se namerava sovjetska vlada preseliti iz Moskve v Omsk v Sibiriji. Za vzrok preselitve navajajo izpostavljenost Moskve zračnim napadom, najbrže bo pa kaj drugega vmes. Velike izpremembe so se izvršile tudi v vladi sami. Rykov, nekdanji vladni predsednik in sedanji poštni minister, je končnoveljavno odžagan, na njegovo mesto pa je prišel dosedaj vsemogočni notranji minister in šef proslule GPU žid Jagoda. Za notranjega ministra .in šefa varnostne policije (GPU) je imenovan Rus Je$OV. Tudi v armadnih poveljstvih so izvršene velike izpremembe. Nova imenovanja v vladi in armadi dokazujejo, da je dobil premoč vojni minister yorošilov, ki se je dolgo časa boril z Jagodo za Stalinovo naklonjenost. narašča in zavzema neznosne oblike. Najbolj bodo prizadeti zaradi tega nižji sloji in delavstvo. Komaj si je s stavkami izsililo nekoliko izboljšanje mezd, že mu bo to pridobitev požrla draginja, pa še' na slabšem bodo, kakor so bili poprej. Tudi za zunanji svet bodo posledice občutne. Francija zaradi svoje nizke valute ne bo mogla več toliko kupovati v inozemstvu, kakor doslej in tako bo prizadeta s tem tudi naša država, ker bo naš izvoz na Francosko padel. Prizadeti pa bodo tudi tisoči naših rudarjev in sezonskih delavcev na Francoskem. Kako so se ti dosedaj postavljali s svojimi franki in kako lahko so pomagali domačim. Sedaj pa, ko bo frank vreden komaj nekaj več, kakor naš dinar, bo tudi z njihovimi prihranki slabo. — Tako izgleda socialistično gospodarstvo v praksi! Zopet ponoven dokaz, da se marksizem ne more prenesti v praktično življenje in je vsak tak poskus že naprej zvezan š propadom. In vendar tudi taki primeri, kakOr je sedaj francoski, ne bodo naših socijev izučili. Kar vnaprej tulijo svojo in so njihove trde glave nedostopne za vsako lekcijo. Rlumu slaba prede. Razvrednotenje franka in druge polomije, ki jih je Blumo-va vlada zadnje čase napravila, so močno ohladile razmerje med socialisti in radikali in vsak hip preti sedaj končni prelom med pbema zaypzpiliorr^. Tp bi pomenilo tudi konec Elumove ^ njegove slave. Ljudska fronta se v Franciji na vseh koncih in krajih krha. Kako se je izpre-menilo sedaj razpoloženje množic, ki so bile skraja navdušene za »ljudsko fronto«, dokazuje najbolj rezultat nadomestnih volitev v parlament v dveh okrajih, ki sta veljala za trdnjave »ljudske fronte«. Kandidata »ljudske fronte« sta gladko propadla in proti vsemu pričakovanju sta zmagala kandidata desnice. V Madridu vladajo anarhisti. Zlom bolj-ševiško-socijalističnega režima na Španskem je že popoln. Vso oblast so v Madridu prevzeli sedaj anarhisti, najbolj zagrizeni nasprotniki javnega reda. Predsednik republike Azana, ki je spravil na površje socijalističen režim, je sedaj uvidel, da jo je pošteno zavozil ter je podal ostavko. Rad bi pobegnil iz Madrid^, pa mu tega 'anarhisti ne pyste. Tudi vlada se ne sme ganiti iz giavnega mesta in je tako- Domače vesti. SOletnlco Je obhajal 29. septembra monslgnor Mihael Umek, mariborski stolni župnik, kanonik in dekan. Znani prekmurski g. župnik umrl. V Vel. Dolencih v Prekmurju Je umrl v najboljši moški (lobi tamošnji g. župnik Jožef Klek} ml. V Dolencih je pastirov^l od 1. 181}. Ppk