ép GLASILO LETO V. TOREK, 15. JULIJA 1975 ši. 7 «Julijski prazniki Jubilejne 30. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom proslavljamo s številnimi svečanostmi, ki se vrste že od začetka leta. Vrhunec slavja po Vsej Jugoslaviji im Sloveniji pa je v mesecu juliju. Prav ta mesec pred štiriintridesetimi leti pomeni prelomnico v naši novejši zgodovini in predstavlja mejnik novega obdobja, ki se je začelo z oboroženo vstajo proti fašizmu in se nadaljevalo z narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo. Med najpomembnejše julijske dneve sodi 4. in 22. julij, ki so postali naši prazniki. 4. julij — dan borca, slavimo v spomin na začetek organiziranega oboroženega boja proti tujim zavojevalcem, v katerem so družno sodelovali vsi narodi in narodnosti Jugoslavije. Tega dne je politbiro CK KPJ na zgodovinski seji, ki je bila v hiši Vladislava Ribnikarja ma Dedinju v Beogradu, sklenil, da se vse uporniške skupine organizirajo v partizanske odrede in začnejo organizirano borbo proti okupa- torju. Takrat je bil ustanovljen glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije pod poveljstvom tovariša Tita, za znak partizanske vojske pa je določena peterokraka rdeča zvezda. Sedmega julija se je po navodilu glavnega štaba začel oborožen upor v Srbiji, 13. julija v Črni gori, 22. v Sloveniji, 27. v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem in avgusta v Makedoniji- Letošnji 4. julij in 22. julij v Sloveniji proslavljamo z velikimi jubilejnimi proslavami. Na Gorenjskem je bila 4. julija osrednja slovesnost v Begunjah, ki je bila posvečena tudi 30. obletnici osvoboditve, tako kot bo tudi 22. julija proslava v Dražgošah. Vsa ta slavja, v katerih so s svojim deležem pripomogli vsi naši delovni ljudje in tudi člani kolektiva LIP Bled, so bila dokaz visoke narodne in razredne zavesti, samoupravne osveščenosti in vsestranske pripravljenosti, odločno braniti vse pridobitve NOB in povojne socialistične izgradnje. Ko proslavljamo dan borca in dan vstaje slovenskega naroda v jubilejnem 30. lotu svobode in zmage nad fašizmom, se hkrati spominjamo časa, ko so svobodoljubni narodi sveta s skupnimi napori premagali in uničili najmračnejše sile nazadnjaštva — fašizem in nacizem. Nauki tega časa so postali vodilo in opozorilo za današnje in bodoče rodove, da se nikoli več ne bo po- novilo to, kar se je dogajalo v letih 1941—1945. Julijski prazniki pomenijo tudi vzpon v naše uspehe in zmage v mirni izgradnji nove samoupravne socialistične družbe. PRIZNANJA DRUŽBENIM IN KULTURNIM DELAVCEM ZASIPA V počastitev 900 letnice Zasipa, 50. obletnice KPD Zasip, 40-letnice zleta Svobod v Celju in 30-letnice osvoboditve so bile prejšnji mesec v Zasipu jubilejne slovesnosti. — Od četrtka, 12. do sobote 14. junija se je vsak večer na prireditvenem prostoru pri tamkajšnjem kulturnem domu zvrstilo vseh 12 zborov radovljiške občine, zadnji večer v soboto pa se je navdušeno pozdravljen od številnih obiskovalcev, predstavil tudi mešani zbor RKUD Sloboda — VIS Varaždin. Mogočna kulturna manifestacija, ki bo odslej vsako leto v Zasipu, je postala prava revija dosežkov vokalno glasbene amaterske dejavnosti v občini, ki je požela vsesplošno priznanje obiskovalcev, ki so se trumoma zbirali na vseh prireditvah. Velika udeležba in zanimanje občanov za zborovsko petje je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev ZKPO Radovljica in marljivih članov upravnega Odbora KPD Zasip. Razen pevskih prireditev so v teh dneh s posebnimi slovesnostmi počastili pomembne jubileje tudi s podeltvijo številnih priznanj in nagrad najzaslužnejšim družbenim in kulturnim delavcem Zasipa. Na petkovi slovesnosti je predsednica skupščine Kulturne skupnosti Radovljica ing. Elza Osterman podelila za 50-letno uspešno dejavnost KPD Zasip, bronasto plaketo A. T. Linhart ter priznanje — diplomo Kulturne skupnosti Jakobu Kokalju za neprekinjeno 50 letno sodelovanje v pevskem zboru in Marjanu Kraigherju za dolgoletno požrtvovalno dejavnost v dramski, likovni in glasbeni sekciji. Posebno priznanje domačemu društvu ob 50 letnici je podelil tudi predsednik ZKPO Radovljica prof. Niko Rupel. Na tej slovesnosti so prejeli Gallusove značke ZKPO Slovenije za več kot 30-letno sodelovanje v pevskem zboru Andrej Burja, Janko Fajfar, Berto Jesenšek, Jakob Kokalj, Marjan Kraigher in Ivan Šubic. Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne v dvorani kulturnega doma, ko je bila slavnostna seja KPD Zasip. Razen članov društva, predstavnikov krajevne skupnosti in vseh krajevnih družbenopolitičnih orga- nizacij, so se je udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, kulturne skupnosti in ZKPO. Sejo je vodil predsednik skupščine KS Ivan Povšin, o zgodovini in delu KPD Zasip pa je govoril predsednik Ciril Kraigher. Najprej so podelili društvena odlikovanja. Zlate plakete sta prejela Miha Frčej in Marjan Kraigher, srebrne Andrej Cerkovnik, Martin Humer, Ciril Obračun proizvodnje za obdobje januar—maj 1975 je pokazal, da poslujemo v letošnjem letu z Izgubo. Celo podjetje ima za to obdobje 3,043.656 din izgube, od tega TOZD Bohinj 2,024.537 din, TOZD Bled 685.637 din in TOZD Mojstrana 611.204 din, dočim pa ima TOZD Podnart 84.711 din in TOZD trgovina 193.011 din ostanka dohodka. Dokončni rezultat je nekoliko boljši oziroma je izguba nekaj manjša zaradi vplivov izven tekoče proizvodnje in prodaje. Kaj in kako ukrepati? 1. Cenejše proizvajati Iz obračuna je razvidno, da so pri večini proizvodov preseženi direktni stroški, v primerjavi s planiranimi. V tem delu posebno izstopa TOZD Bohinj, ki ima v porabljenem materialu, energiji in osebnih dohodkih presežene planirane stroške na proizvodne količine izdelkov za 1,846.314 din. Ravno tako so močno preseženi tudi fiksni stroški na vseh ravneh, to je v oddelkih, vodstvih TOZD ln DSSS in so v celoti večji od planiranih za 2,023.000 din. Iz teh podatkov je razvidno, da v letošnjem letu proizvajamo dražje in trošimo več, kot smo se dogovorili s planom za leto 1975. Nujno je torej spraviti visoko potrošnjo, pa naj si bo to izkoristek materiala, poraba energije, izkoristek delovnega časa, stroške vzdrževanja, splošno režijo, osebne dohodke, reprezentanco, stroške potovanj in drugo v okvir planirane in do- Kraigher, Nežka Iskra, Alojz Pretnar in Štefka Rekel j, bronaste pa Jaka Beguš, Janko Fajfar, Berto Jesenšek in Milena Kelih. Razen tega so prejeli društvene diplome Anton Burja st., Anton Burja ml., Cilka Burja, Jože Frenk, Jože Janša, Reza Lipovec, Mirko Pavlič in Slavka Pogačnik. Skupščina krajevne skupnosti je v znak hvaležnosti in prazna-nja društvu darovala veliko oljno sliko Zasipa, avtorja Marjana Kraigherja. Na slavnostni seji je predsednik krajevne konference SZDL podelil priznanja za dolgoletno požrtvovalno družbenopolitično dejavnost Francu Bergantu, Viktorju Dovžanu, Ivanu Povšinu in Anici Špoljar. Na večerni prireditvi so se priznanjem društvu pridružili tudi gostje iz Varaždina, ki so v spomin na prvo srečanje v Zasipu darovali knjigo o Varaždinu in več manjših nagrad. V zameno pa so gostitelji poklonili svojim gostom oljno sliko Zasipa s posvetilom. Številna zaslužna priznanja, ki so jih ob svojem visokem jubileju prejeli zasipniški družbeni in kulturni delavci, bodo velika spodbuda sedanjim in bodočim članom društva in vsem občanom Zasipa, ki so na tej večdnevni slovesnosti dokazali, da ji je kultura resnično skupna skrb in potreba. R. Jošt govorjene potrošnje, oziroma jo celo zmanjševati, da bi dosegli še boljše rezultate. 2. Več prodati V prvih petih mesecih letošnjega leta smo prodali naših izdelkov za 80,884.893 din, planirali pa smo, da bomo v tem času prodali za 114,248.631 din, torej smo dosegli plan prodaje oziroma realizacije 70,79 %. Realizacija je največja v TOZD Podnart 94,21 %, najmanjša pa v TOZD Bled 62,33 %. Zaradi tako majhne prodaje so v tem času močno porasle zaloge, posebno pri vratih in ploščah, to je artiklih, ki predstavljajo večino proizvodnje. Kljub izredno težkim pogojem prodaje na domačem in tujem trgu je nujno poleg zniževanja stroškov več prodati, kajti le na ta način bomo v stanju pokrivati našo tekočo potrošnjo. Prodaja mora pripraviti in izpeljati nove akcije za povečano prodajo. Naša skupna odgovornost je, da pogledamo resnici odkrito v oči in da storimo vse, kar je potrebno, da spremenimo sedanje gibanje. Stanje je kritično, vendar ni še katastrofalno, takšno, da ga ne bi mogli popraviti. Ce bomo zmogli v sebi dovolj moči, poguma, znanja in odločnosti, bomo te negativne rezultate spremenili v pozitivno smer. Prepričan sem, da to moramo in bomo storili in da je to ta trenutek naše življenjsko vprašanje. Franc Bajt Ta trenutek Volitve v samoupravne organe Čeprav od zadnjih volitev še ni preteklo dve leti, smo delavci naše delovne organizacije imeli 30. junija 1975 ponovne volitve v vse samoupravne organe v temeljni organizaciji, delovni organizaciji in SOZD-u. Ponovne volitve je bilo treba izvesti zaradi nove organizacije in skorajšnje registracije pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Kandidacijske liste za vse samoupravne organe so predlagale družbeno politične organizacije v DO, potrdili pa so jih delavci na zborih v dneh od 23.—25. junija 1975. V vseh temeljnih organizacijah kot tudi v skupnih službah, so volitve potekale v redu in so bile zaključene v zgodnjih dopoldanskih urah. V TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se je volitev udeležilo 340 volil-cev, v TOZD Lesna predelava Rečica 241 volilcev, v TOZD Lesna predelava Podnart 48 volilcev, v TOZD Trgovina lesnih proizvodov 5 volilcev, v delovni skupnosti skupnih služb pa 63 volilcev. V posamezne samoupravne organe pa so bili izvoljeni: Ponovno - o izvozni problematiki V prvi polovici junija smo ponovno obiskali naše poslovne partnerje v Švici in v razgovorih ponovno slišali o težki situaciji v gradbeništvu in o vseh težavah, katere imajo s prodajo gradbenega materiala in opažnih plošč. V začetku leta so bile med drugimi, tudi napovedi o izboljšanju gospodarske situacije v Švici. To izboljšanje je pričakovano v drugi polovici leta. Danes pa je vsakomur jasno, da ne samo, da do izboljšanja ne bo prišlo, temveč da bo 1975 leto najslabše v povojnem času. Švica je svoja gospodarska gibanja usmerila po poti, ki je za večino zelo težka, sigurno pa je, da je ta pot edina, ki vodi k stabilizaciji in normalnemu obnašanju gospodarstva. Temu v prid govori rezultat, da je inflacijska stopnja iz 1973 in 1974 leta za cca 10 % padla na letošnjo od cca 5 %! Zaradi zmanjševanja obsega gradbenih del, nesigurnosti pri sklepanju novih poslov, redukcije zaposlenih (posebno tuje delovne sile) in splošnega varčevanja, se je zmanjšala poraba materialov in s tem uvoz. Po podatkih švicarske carine je v primerjavi z 1973. letom bil uvoz opažnih plošč v letu 1974 še 64 %, letos pa primerjava prvih kvartalov kaže uvoz plošč vsega 15 °/o od uvoza v letu 1973. V primerjavi s celotnim uvozom opažnih plošč se je udeležba Jugoslavije v primerjavi z ostalimi dobavitelji iz Evrope povečala v prvem kvartalu letošnjega leta za cca 9 % kar pa ne pomeni izboljšanje naše prodaje, ampak zaradi zelo majhnega celotnega uvoza. V ostalih državah Zah. Evrope v katere izvažamo naše blago (Zah. Nemčija, Avstrija, Italija) je gospodarska situacija ista ali še, slabša. Po izjavah naših poslovnih partnerjev in pisanju tujega časopisja, ni pričakovati izboljšanja v doglednem času. Ugodne (po nekaterih ocenah — nenormalne) prodaje iz obdobja 1970 — 1973 se ne bodo več ponovile. Zaradi izrednih prodajnih rezultatov v tem obdobju je prišlo do izrednega povečanja proizvodnih kapacitet in je danes nemogoče prodati ogromnih količin proizvodov na tržišča, katerih absorbcijska moč je za polovico manjša. I. SAMOUPRAVNI TOZD TOZD TOZD TOZD TOZD DSSS ORGANI BOHINJ REČ ICA PODNART MOJSTRANA TRGOVINA TOZD 1. Delegati za Gašper Karel Burja Alojz Pangerc Franc Kovačec Polde Zbor Kraigher Ciril delavske svete Iskra Ljubica Jan Janez Rozman Janez, P. Makovec Jože delavcev Jirasek Štefi Štros Zora Luskovec Alojz Varl Janez Matjaž Jože Blaževič Jordan Pretnar Franc Marolt Jože Golmajer Jože Pečar Vida Mašič Ivo Repinc Viktor Poklukar Vinko Golob Vencelj Troha Ante Koman Miha Rozman Adolf Potočnik Janko Tomažin Alojz Kilibarda Vukašin Toman Jože Pikon Franc Žemva Anica Toplak Lojzka Noč Anton Cilenšek Ana Sedlar Pavel Ambrožič Vinko Urbanč Pavla ' Ravhekar Tomaž TCiti? ZH ra vic n Pn n Hr i č Jan p 7 Varl Kati Rohi? Prano tt-L VIC ZJU1 UV I\U Čoralič Esad k/Uitui u, Cupar Antonija v O. X J. l\ct li Koselj Ivanka llUUiC J. X uilL Troha Ivan Arh Martin Franc Boris Krek Francka Mencinger Franc Jakopič Franc ml.Rozman Janez, L. Petek Ivanka Knaflič Marjan Tavčar Janko Skalič Janez Smukavec Anton Golja Roman Oblak Alojz Gracelj Janez Dobravec Franc Korošec Ivan Rozman Ciril Mrak Jakob Cerkovnik Janez Poklukar Franc Kravanja Anton Primožič Janko Štros Stanko Smolej Ivanka Medja Janez Odar Jože Sodja Branko Žitnik Marija Bučar Ivica Jeklar Jakob 2. V odbor samoupravne delavske kontrole Črnko Jože Zalokar Anton Krapež Edo Iskra Peter Žnidar Janez Ličar Dionizij Ažman Stanko Šorl Edvard Kristan Anton Zemva Emilija Cvenkelj Peter Hikel Boris Maver Dominik Sitar Franc Tomažin Nežka Cuznar Jože Kopaonik Janez Milonik Janez Zbor delavcev 3. V odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ■ Pintar Jože Markelj Anton Zupan Branko Čufer Zalka Rabič Ivan Hodnik Stanko Luskovec Alojz Eržen Kati Železnikar Anton Lušina Irena Dežman Anton ml Miklavčič Stane Soklič Franc Čpajakovič Joži Golc Anton Košir Mihaela Vuletič Marija Troha Ivan Zbor delavcev Kunej Jelka Jeglič Silva Iskra Stanko Repe Jakob Praprotnik Ana 4. V komisijo za ugotavljanje kršitev del. obveznosti Polajnar Janez Mikelj Stanko Cerkovnik Janez Ravnik Franc Arh Mirko Langus Franc Jan Jurij Franc Boris Kobilica Stane Luskovec Alojz Repe Dušan Por Jerica Božič Tilka Sitar Franc Repinc Pavel Koselj Ivanka Perne Franc Rozman Janez L. Gobec Miha Grilc Alojz Kopaonik Alojz Nemeček Ljubo Noč Anton Osvald Andrej Zbor delavcev Cerkovnik Polona Kristan Anton Kržišnik Francka Sedlar Anton Selan Barbara Trpin Andrej II. S. O. DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Delegati za skupni delavski svet Mavrič Miha Dežman Anton st Koselj Ivanka Jesenko Janez Skalič Janez Tomažin Alojz Mencinger Alojz Golja Franc Trpine Pavel Medja Anton N. R Železnikar Anton Urbanč Pavla Cvetek Janez Golc Anton Varl Janez Veber Anica Golja Roman Stare Janez Kopaonik Alojz Makovec Jože Matjaž Jože Robič Franc Robič Peter Zbor delavcev Primožič Drago Iskra Stanko Jirasek Zvonko Pauluša Drago Žerovc Franc 2. Odbor SDK Malej Pavel Kristan Anton Sitar Franc Mežik Jože ml. Šorli Otorino Banko Štefan 3. Svet za splošne zadeve - obveščanje Vojvoda Lovro Dežman Franc Tomažin Alojz Mencinger Franc Železnikar Anton Bohinc Valentin Jeglič Stanko Ravhekar Tomaž Gričar Marija Poljanec Metka Jeglič Silva Kunstelj Tončka 4. Svet za družbeni standard 5. Svet za gospodarjenje Bučar Franc Čufer Zalka Strgar Alojz Žitnik Janez Franc Boris Rozman Janez P. Knaflič Zdravko Miklavčič Ivanka Zupan Pavel Mulej Jože Dežman Anton mL Lušina Irena Brane Minka Čebulj Marija Makovec Jože Ravhekar Tomaž Dežman Tončka Prešeren M. Šorli Otorino Gričar Marija Primožič Drago Peterman Marija Repe Jakob Toman Jože 6. Svet za delovne norme Cvetek Janez Skalič Janez Mencinger F. st. Poklukar Franc Varl Janez Eržen Kati Kopaonik Alojz Lojevec Miro Prešeren M. Iskra Anton Dežman Tončka Trpin Andrej 7. Svet za izume, racionalizacije in izboljšave Podlipnik Franc Mavrič Miha Lap Franc Maček Franc Eržen Rudi Sitar Franc Ravhekar Tomaž Matjaž Jože Gričar Marija Šorli Otorino Žerovc Franc Smukavec Mirko 8. Svet za izobraževanje Sodja Branko Teraž Ivanka Trojar Andrej Marolt Jože Arh Peter Varl Kati Košir Mihaela Kopaonik Janez Prešeren M. Gričar Marija Kunej Jelka Kovačič Mara 9. Svet za reklamacije in inventuro Pintar Miro Pogačnik Mara Colja Franc Kocjančič Ciril Miklavčič Ivanka Zupan Marija Mežik Jože Mežik Kristina Poljanec Metka Iskra Anton Dežman Tončka Golja Alojz III. SAMOUPRAVNI ORGANI SOZD 1. Delegacija za DS SOZD Bučar Franc Kovačič Janez Hodnik Stanko Zupan Pavel Arh Silvester. Kocjančič Ciril Čufer Franc Mulej Jože Rozman Janez L. Brane Janez R. Noč Anton Ravhekar Tomaž Šorli Otorino Gričar Marija Poljanec Metka Repe Jakob Pauluša Drago Iskra Stanko 2. V odbor samoupravne delavske kontrole v SOZD pa je bil v okviru cele delovne organizacije izvoljen Niko Taler. (Nadaljevanje na 5. strani) novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD Prva tematska konferenca Uresničevanje notranjih samoupravnih odnosov in poslovni odnosi med članicami SOZD ter ocena izvajanja programa sta bili osrednji točki prve tematske konference Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. Udeležili so se je vodilni delavci ter predstavniki političnih organizacij in delegatov iz vseh delovnih organizacij. Že samo uvodno poročilo sekretarja sveta Zveze komunistov Naceta Šenka je pokazalo, da v okviru sestavljene organizacije vse le ne poteka tako, kot bi moralo. Skoraj pri vseh delovnih organizacijah ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela ni potekalo povsem z zahtevami ustave in bo zato potrebno ta ustavna načela ures. ničiti najkasneje do konca leta. Prav tako bo potrebno kar najhitreje preprečiti ozko podjetniško gledanje, ki je sedaj prisotno, čeprav je jasno, da le Nedavna prepoved uvoza lesa in reprodukcijskega materiala je precej prizadela tudi članice Gorenjskega SOZD. Res je, da je na Gorenjskem precej lesa, vendar zaradi neustrezne kakovosti mora na primer Jelovica vsako leto še dodatno uvoziti okrog 13 tisoč kubičnih metrov lesa. Ker Pa je sedaj uvoz prepovedan je nastopila težava, kako zagotoviti delo in proizvodnjo delavcem v tej tovarni. Rešitve sc v okviru SOZD že iščejo in se je z vsemi članicami dogovorilo, naj prodajo Jelovici v tem težkem trenutku kar največ lesa. Ta težava Jelovice bo namreč že letos v precejšnji meri odstranjena, saj bo v Škofji Loki postavljena nova tehnologija (stala bo več kot staro milijardo), njena pred- združevanje družbenih sredstev lahko prinese najboljše rezultate. Tudi kadrovska politika bo morala biti do SOZD drugačna; posebno pozornost bo potrebno posvetiti informiranju delavcev, kar pomeni, da bi vsaj do konca leta kazalo začeti izdajati skupno glasilo in še bi lahko naštevali. Sklepov pod to točko dnevnega reda je bilo precej in bo potrebno o njih v podjetjih še temeljito razpravljati. Poročilo o notranjih poslovnih odnosih in izvajanju programa SOZD pa je podal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Pavel Tolar. Posebej je poudaril, kakšen pomen bo imelo sedanje srednjeročno načrtovanje, ki ga bo potrebno do oktobra še dodelati, saj je padlo prav v za lesno industrijo zelo težko obdobje. Zato bodo morale biti vse naložbe, vse odločitve — najsi bodo to glede »nosilcev« proizvodnje — ali glede drugega, nost pa bo predvsem v tem, da bo lahko Jelovica uporabljala tudi les slabše kakovosti in standardnih dimenzij. V težavah pa ni samo Jelovica. Predvideva se tudi problem zaradi novih vlaganj v Aero Celuloza Medvode, kjer bodo potrebovali veliko doatnih količin lesa, ki pa j.ih vseh ne bodo mogli dobiti na območju Gorenjske. Zato se predstavniki SOZD intenzivno ukvarjajo s celotno surovinsko bilanco, da bi se tudi Celulozi nudilo lahko kar največ lesa. Z prepovedjo uvoza pa je prišlo v težaven položaj še več temeljnih organizacij. Predvsem tiste, ki so sedaj morale uvažati nekatere prepotrebne surovine in pa razno okovje ,lake in po- skrbno preštudirane. Rezultati takšne skrbne analize pa seveda ne bodo vidni takoj, ne bodo prišli čez noč, ampak postopoma. Seveda pa bo potrebno razrešiti tudi druga vprašanja, kot so izravnava surovinske bilance, kjer mora vsa podjetja voditi le ena želja, čim več lesa predelati na Gorenjskem. Tudi nabava materiala je sedaj preveč razdrobljena, prepuščena samim podjetjem, kar pomeni prav gotovo večji strošek, pa tudi prodajo kot eno najpomembnejših stvari sodelovanja bo treba združiti kar najhitreje. V okviru SOZD sta dve gozdni gospodarstvi, to pa pomeni, da bi se lahko več služb združilo, sprejelo enotne organizacijske in delovne prijeme in s tem zmanjšalo poslovne stroške. Tudi skupno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, v kooperaciji seveda, je lahko dosti boljše. dobno. Tuji kupci namreč zahtevajo od izdelovalca kakovost, ki pa je dostikrat ni moč doseči z vsemi domačimi surovinami in okvojem. Tak primer je primer je primer LIP TOZD Bohinjska Bistrica, kjer so že več let uvažali lepilo za izdelovanje opažnih plošč, ker naše sploh ne odgovarja. Prepoved uvoza pa bo verjetno imela težke posledice, saj ima ta temeljna organizacija lepila na zalogi le še za slab mesec. Kaj bo potem, se v tem trenutku ne ve. Kako se bo vse skupaj rešilo? SOZD se bo po svojih močeh potrudil, da bi se večina težav rešila, saj je prav tako reševanje in pa dogovarjanje, sodelovanje in podobno, lahko res pravi korak k čvrstejši sestavljeni organizaciji, ki je med drugim bila ustanovljena tudi s tem namenom. J. Čadež Nove težave Več skupne porabe V obdobju recesije, ki vlada na tržišču lesa in lesnih izdelkov, ko je ponudba večja od povpraševanja, je nedvomno potrebno veliko pozornosti posvetiti organizirani prodaji. Prav to je ena od osrednjih nalog SOZD, saj se je prav na primeru Jelovice pokazalo, kako potrebna je lastna trgovska mreža. Jelovica je namreč v primerjavi z drugimi prodala precej več prav zahvaljujoč svoji trgovski mreži oziroma 13 poslovalnicam po vsej Jugoslaviji. Zato bo v okviru SOZD nujno potrebno poenotiti prodajo in kolikor je mogoče skupno širiti trgovsko mrežo. Ker pa je to izredno drago je naslednja naloga tesnejše povezovanje s trgovskimi podjetji, ki že imajo široko razvejano trgovsko mrežo, kot je na primer Slovenijales. Brez dvoma je sedanjih 13 poslovalnic Jelovice, tri bodo odprli še v kratkem, pa LIP-ova trgovina na Rečici in Alplesova v Nišu in Železnikih, solidna osnova za začetek izpolnjevanja prve zahteve. Koristi bi bile brez dvoma obojestranske, saj bi bila ponudba celovitejša, s tem pa bi se zagotovo ustvarjal tudi večji promet. Sama trgovina bi imela večji dohodek, povečal bi se tudi v podjetjih, to pa bi lahko bil začeten denar za nadaljnje širjenje mreže poslovalnic. Dogovorov o skupni prodaji je hilo že več, vendar še niso končani. Vse članice SOZD so ugotovile potrebo po skupnem prodajanju, vendar je težava predvsem zaradi pokrivanja proizvodnega programa (vrat) pri dveh članicah. Predvsem pa je problem prodaje prek svojih trgovin najbolj prisoten pri stavbnem pohištvu, saj ostale članice SOZD, ki izdelujejo kosovno pohištvo, že sedaj prodajajo preko trgovskih organizacij (Slovenijales, Lesnina, Eksportdrvo, itd.). Na zadnjem skupnem sestanku komercialistov pa so tudi ugotovili, da bi več kazalo storiti tudi za vključevanje v projektivo Gradisa in bi tako članice Gorenjske lesne industrije in gozdarstva lahko prodajale veliko svojih izdelkov prav Gradisu, kot enemu od članic SOZD-a. Poleg težkega položaja s prodajo pa je bistven problem v zadnjem času tudi nelikvidnost, ki je najbolj prisotna pri Aero Celuloza Medvode, pri ostalih pa samo za spoznanje manj. Seveda pa je izredno pereč tudi izvoz, saj je zaradi zniževanja cen surovin in tudi izdelkov na tujih tržiščih konkurenčnost jugoslovanskega pohištva močno padla. J. Čadež Neutemeljeni očitki Pri ustanovitvi SOZD je bilo sklenjeno, da bo njen sedež na Bledu. Že takoj so začeli odgovorni iskati po vsem Bledu primerne poslovne prostore, ki bi bili last družbenega sektorja, vendar jih niso našli, marsikje pa so naleteli tudi na nerazumevanje posameznikov v podjetjih. Zato se je kolegijski poslovodni organ odločil, da najame začasno prostore pri zasebniku na Mladinski cesti. Prav v zvezi s tem pa se zadnji čas pojavljajo nekateri neutemeljeni pomisleki in tudi kritike, saj je namreč bil SOZD prisiljen vzeti poslovne prostore pri privatnem lastniku. Pa tudi cena je dostopna, predvsem s cenami drugod, saj se tu plača za kvadratni meter 37.—-dinarjev. Morda le še to: pogodba je začasna in sicer za dobo treh let z dopolnilom, da se lahko prekine vsako leto in to tri mesece pred iztekom koledarskega leta. J. Čadež Posebej je zanimiv tudi tisti del razprave, ki govori o sedanjih tržnih razmerah in pa o finančni situaciji podjetij. Ker so težave s prodajo več ali manj znane in tudi iz nje izhajajoče posledice, lesna podjetja in gozdarstvo sili v resnejše delo predvsem zaostren gospodarssi položaj, še zlasti zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Teh vsem skupaj (zaradi kopičenja zalog) že primanjkuje za okrog 120 milijonov dinarjev, obveznosti dobaviteljev pa so se povečale na preko 80 milijonov dinarjev. Seveda pa bo to težavo povečala še nedavna omejitev uvoza lesa in reprodukcijskega materiala. Prav tako je ugotovljeno, da bo večina naložb mogoča le z združevanjem denarja članic SOZD in bo verjetno že kaj kmalu potrebno ustanoviti interno banko. Tudi razprava je bila živahna. Dotaknila se je graditve tovarne ivernih plošč na Gorenjskem, kjer se je dalo razbrati, da bo odločitev o gradnji potrebno temeljito premisliti, saj je še cela vrsta neznank, med rešitvami preskrbe z ivericami pa je tudi dolgoročno poslovno povezovanje s kakim drugim proizvajalcem ivernih plošč pri nas. Posebej je bilo govora ponovno o pomanjkanju lesa v Jelovici, o sodelovanju s kmeti, lastniki gozdov, ki razpolagajo z več kot 50 % gorenjskih gozdov, o na-daljnem razvoju tehnologije, ki je edina rešitev iz težkega položaja in podobno. Seveda pa bo vse to imelo pomen in odmevnost le v primeru, če bodo v temeljnih organizacijah sklepom tematske konference posvetili dovolj pozornosti in jih tudi poizkušali kar se da v celoti uresničiti. To je namreč edina pot, ki bo sestavljeni organizaciji potrdila njen pomen. J. Čadež Več prizadevanja pri obdelavi hlodovine Vedno znova nas preseneča cena hlodovine in smo s stalnim naraščanjem te v lesno obdelovalni Industriji vedno znova prizadeti. Napram naraščanju cen smo zelo kritični, premalo kritični pa smo pri obdelavi hlodovine v ža-govce. Izkoriščanju pri žaganju oblovine bi morali posvetači več pozornosti že v žagalnicah. Tu bi morali žagati hlodovino v mongokratnike in te nato razža-govati na cepilnih tračnih žagah. Velik delež za boljše izkoriščanje lesne mase lahko prispevamo že v gozdu, če tu skrbimo, da sadimo le vrednejše vrste dreves v takih sestojih, ki pogojujejo polnolesnost. Pri podiranju stebel pa ta obdelovati tako, da napade več žagovcev. Krojenje stebel bo v bodoče odvisno od strokovnosti zaposlenih na nTehanizranih skladiščih. Najbrž pa bo treba preprečevati žaganje hlodovine na različnih' napravah in pripravah pri kate- rih izplen ni najboljši. Žaganje hlodovine bo moralo biti bolj kontrolirano ne samo v podjetjih, temveč tudi pri privatnih lastnikih. Med drugimi pripomočki za žaganje hlodovine uporablja vedno več koristnikov krožne žage. Njih uporaba se širi predvsem v privatni posesti za žaganje hlodovine na krožnih žagah pa gre veliko lesne mase v izgubo — v žagovino. Take krožne žage so navadno večjega premera in zato tudi debelejše. Pot lista je široka več milimetrov. Navadno žagajo lastniki teh pripomočkov hlodovino boljše kvalitete. Slabšo hlodovino prodajajo, boljšo pa obdelujejo sami. Ta problem bo resno proučiti na vseh področjih te dejavnosti in najti za obdelavo hlodovine najustreznejše priprave za povečanje izkoriščanja v primerni obdelavi lesa. TAND Utrjujmo zastavljeno pot Da bom samoupravljanje v delovni organizacij utrdili, bo treba sproti odklanjati negativne pojave. Več pozornosti bo posvečati preprečevanju novih oblik birokratskih odnosov v združenem delu. Največ uspeha bomo dosegli le s pravilnimi delegatskimi odnosi, ki pa ne smejo biti delničarski pač pa dosledno na tekočem s cilji delovne organizacije. Tako bodo imele dosti dela sindikalne organizacije in drugi odgovorni činitelji družbeno politične dejavnosti. S konstituiranjem TOZD je opravljeno šele polovico dela. Da bo delavec odločal o pogojih in rezultatih dela, bo treba še dosti prizadevanj. Negativne težnje se pojavljajo pri oblikovanju skupnih služb. Tu se koncentrira umski potencial. V neposredni proizvodnji je ta osiromašen. Ustvarja se pregrada, odnosi se zaostrujejo, kar pa je daleč od namenov organiziranja TOZD in OZD. Take težnje se pojavljajo tudi znotraj TOZD, če so skupne službe posebej organizirane. Tako ima kaj lahko pot nova oblika birokratizma v samoupravljanju in delu. Zbori delavcev bodo morali biti v bodoče dobro pripravljeni tako, da ne bo prevladovala miselnost, da so prepogosti in neuspešni. Odločilno vlogo bo predstavljalo dosledno uveljavljanje samoupravnih določil, posebno že sprejetih samoupravnih sporazumov, statutov in drugih aktov. Več povezave, ne samo na liniji TOZD in OZD, bo potrebno tudi s Krajevnimi skupnostmi. TAND Popravek V 5. številki GLASILA v rubriki SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV je nastala pomota in sicer: Sklepi Sveta za gospodarjenje, točka 2 se pravilno glasi: DM »samostojnega strokovnega sodelavca za primarno proizvodnjo« v projektivno razvojnem biroju je ocenil s XVI. kategorijo. Sklepi samoupravnih organov SDS (16. 6. 1975) 1. Ugotovil je, da je bil statut pravilno sprejet na vseh zborih delavcev, zato ga razglaša za veljavnega. 2. Ugotovil je, da so DS TOZD samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju z razstaviščem sprejeli, prav tako tudi predlaganega delegata in podpisnika Cirila Kraigherja, zato ga razglaša za veljavnega. 3. DS TOZD so predlog Izvršnega sveta Sob Radovljica, naj bi se gospodarstvo odreklo sredstvom, vplačanih sam. interesnim skupnostim in jih odstopilo KS kot nadaljnjo pomoč za izvajanje njihovih programov in za kritje škod, nastalih v zvezi z elementarnimi nezgodami, potrdili, zato je DS potrdil ta sklep. 4. Na podlagi SKLEPA DS TOZD, da se sprejme samoupravni sporazum o prispevkih za ljudsko obrambo v letu 1975 in za podpisnika imenuje Franca Bajta je SDS omenjeni sporazum potrdil. 5. Po ugotovitvi, da so DS TOZD sprejeli sklep o odkupu obveznic, je SDS sklep potrdil. 6. Na podlagi soglasij DS vseh TOZD je sprejel sklep, da odstopimo Ribiški družini Radovljica približno 1.300 kvadratnih metrov zemljišča na parceli št. 211/6 k. o. Lancovo po ceni 1,— din za kvadratni meter, s tem da plačajo prepis in davek sami. Ribiška družina Radovljica mora imeti do zemljišča samostojen dohod, da ne ovira proizvodnje. 7. Sprejel je sklep o volitvah v samoupravne organe DO in SOZD, ki so bile 30. 6. 1975. 8. Imenoval je team za vrata pri SOZD, ki ga sestavljajo: — Jože Kastelic — vodja — Janez Mežan — Edvard Prevc 9. V team za zaboje pri lesni industriji Tržič je bil imenovan Jože Mulej iz TOZD Podnart, v team za masivno pohištvo pa Vinko Čuden iz TOZD Bohinj. 10. V strokovno delovno skupino za primarno predelavo lesa in za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD je bil imenovan ing. Franc Bajt. 11. Zaradi prodaje v naši trgovini na potrošniški kredit jc imenoval komisijo za odobravanje potrošniških kreditov, ki jo sestavljajo: — Marija Gričar, predsednik — Metka Poljanec — Tončka Kunstelj 12. Ukinil je delovno mesto vodje tehničnega sektorja, ing. Karla Maslja pa je razrešil dolžnosti vodje tehničnega sektorja. 13. Na podlagi sprejetega statuta bomo razpisali naslednja delovna mesta: — vodje projektivno razvojnega biroja — vodje prodajnega sektorja — vodje splošnega sektorja — vodje plansko analitskega oddelka — vodje nabavnega oddelka V komisijo za razpis vodilnih delovnih mest v DSSS so bili imenovani: — Jelka Kunej, predsednik — Niko Taler, član — Ivan Bernard, član 14. Ob tem je obravnaval predlog DS TOZD Bohinj, da bi spadala pod reelekcijo poleg vodlinih tudi vodstvena DM in predlaga TOZD, da o tem razpravljajo in zavzemajo svoje stališče. 15. Zaradi bolezni je ing. Slavka Pirca razrešil dolžnosti vodje plansko analitskega oddelka in predlaga odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, da ga prerazporedi. 16. Za predsednika odbora za splošno ljudsko obrambo je imenoval Franca Bajta. Svet za družbeni standard (3. in 18. 6. 1975) 1. Razpravljal je o prošnjah za posojilo iz družbenih sredstev varčevalcev za gradnjo stanovanj in priporoča Ljubljanski banki, enota Radovljica, da jih ugodno reši. Za kredit so zaprosili: — Anton Urbanc, TOZD Bohinj — Janez Potočnik, TOZD Bled — Stanko Ažman, DSSS — Jaka Repe, DSSS — Henrik Blažič, DSSS — Anica Mohorič, DSSS — Ciril Kraigher, DSSS 50.000. 00 din 60.000. 00 din 50.000. 00 din 50.000. 00 din 60.000. 00 din 60.000. 00 din 80.000. 00 din 2. Sprejel je sklep o delitvi regresa za leto 1975 (1.000,00 din). 3. Obravnaval je prošnje naših delavcev za nakup in usluge izdelkov po navodilu, sprejetem na SDS 28. 4. 1975 in jih ugodno rešil, v kolikor je bila priložena vsa potrebna dokumentacija. 4. Ugodno je rešil prošnje za finančno pomoč PD Jesenice, GD Podbrezje, PGD Kamna Gorica, Odreda triglavskih jezer Boh. Bistrica, TD Bled, osnovne šole Bled, GD Srednja vas. 5. Branku Zupanu je dodelil 30. 000,00 din posojila (do kvote), kupljena stanovanja na Jaršah v bloku J 4 pa je dodelil Marku Dežmanu in Anici Černe; stanovnaje, ki ga je dosedaj zasedal tov. Dežman, pa je dodelil Julki Saftič. Svet za gospodarjenje (23. 6. 1975) 1. Ocenil je delovna mesta posrednih služb po novi organizaciji v TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica in TOZD Rečica. 2. DM vodje nabave je ocenil s XVII. kategorijo, ker je oddelek po statutu (tehnični oddelek je razformiran) samostojni oddelek. 3. Pritožbe na kategoriji vzdrževalcev Bohinj, Franca Rozmana, Antona Kristana so bile negativno rešene. Ugodno pa je bila rešena pritožba vcfdje izvoza: DM je ocenjeno s XVII. kategorijo, prav tako pa tudi delovno mesto vodje domačega trga. Svet za izobraževanje (2. 6. 1975) 1. Svet je razpisal učna mesta vajencev in štipendistov. 2. Obravnaval in določil je višino nagrad za počitniško prakso: — za obvezno prakso (po programu šole) 880.— din — za neobvezno prakso — 10 % glede na marljivost pri delu 1540.— din Nagradi veljata za 22 delovnih dni. Naši štipendisti lahko vršijo prakso tudi v drugih delovnih organizacijah. 3. V jesensko-zimskem roku se organizira tečaj iz varstva pri delu za vodstvene vodilne delavce. 4. Tov. Jordan Blaževič je zadolžen, da preskrbi podrobne informacije o samoupravnem sporazumu o finaciranju gradnje šolskih prostorov visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Svet za delovne norme (19. 6. 1975) 1. Svet je potrdil in podaljšal normative v TOZD »Tomaž Godec« Bohinj, TOZD Bled, TOZD Mojstrana in Podnart. 2. V. d. vodja TOZD Podnart je dolžan, da dnevno vodi evidenco doseganja normativov in dnevno obračunava proizvodnjo. ŠD pa je dolžen, da vsaj enkrat mesečno kontrolira evidenco. 3. Zaradi preseganja norm v TOZD Mojstrana je tov. Noč Anton Zadolžen, da le-te popravi do konca leta. 4. Vse TOZD morajo do vsakega 25. v mesecu poslati svetu poročilo o doseganju norm. Odbor samoupravne delavske kontrole (30. 6. 1975) 1. Odbor ugotavlja, da se je stanje dolžnikov vidno poslabšalo. Nujno so takojšnji vsestranski ukrepi za izterjavo dolžnikov, da se stanje izboljša. 2. Odbor ugotavlja, da so klub podvzetim ukrepom na področju prodaje zaloge očitno porasle, nujno je uvesti nove ukrepe za odprodajo obstoječih zalog. 3. Iz poročila predsednika za stabilizacijo je razvidno, da se program za stabilizacijo v glavnem izvaja. Ni pa razvidno iz ukrepov še rezultatov v poslovanju podjetja. Nujno je redno izvajanje stabilizacijskega programa in stalno opozarjati na dosledno izvajanje. 13. ZASEDANJE DS TOZD, LESNA PREDELAVA DS TOZD, lesna predelava Rečica je potrdil predlog organizacije in delitve posrednih del v TOZD Rečica s popravki oz. dopolnitvami na opise posameznih delovnih mest, ki so priloga zapisniku. Nova organizacija in delitev posrednih del stopi v veljavo s 1. julijem 1975. V zvezi s tem se s 1. julijem 1975 ukinejo vsa posredna delovna mesta v TOZD Rečica in naslednja DM v DSSS: — vodja tehničnega sektorja, — vodja ŠDČ — vodja vzdrževanja — elektrotehnik in — referent za lesno bilanco in kooperacijo. Poleg tega pa se s 1. 7. 1975 DM »vodja kontrole« in »tajnica« prenese v prodajni sektor in DM »referent za varstvo in požarno varnost« v splošni sektor. 2. DS je potrdil predlog, da se najkasneje do 18. junija 1975 razpišejo delovna mesta za posredne službe TOZD Rečica. Za delovna mesta, katera se ne bodo zasedla, pa zadolži odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, da jih razglasi, ko bo nastala potreba po zasedbi le-teh in sicer: — administrator (271002) — naloge se prenesejo na DM »razpisovalec delovne dokumentacije« (271010); — obračunovalec OD — se ne razpiše eno delovno mesto — pomoč z delovnega mesta »kadrovski referent« (261002); — tehnolog I (270004) — se razglasi le eno delovno mesto; — pom. skladiščnika vrat (270013) naloge se prenesejo na delovno mesto »skladiščnik vrat« (270012); — administrator (281002) — naloge se prenesejo na delovno mesto »tajnik« (201003); — konstruktor I (280003) in kontsruktor II (280004); naloge se razdele med vodjo oddelka za vzdrževanje in investicije ter vodjo strojnega in vodjo el. vzdrževanja — projektant; — skladiščnih rezervnih delov (280005) — naloge se prenesejo na delovno mesto »skladiščnik reprodukcijskega materiala« (270017); — vzdrževalec instalacij (282010) naloge razporeja vodja strojnega vzdrževanja; — gradbeni tehnik (280017) naloge sc prenesejo na delovno mesto »vodja odd. za vzdrževanje in investicije« (280001), v izrednih primerih pa se kliče gradbenega tehnika iz TOZD-a »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica; (Nadaljevanje na 5. strani) Tečaj za kurjača parnih kotlov Po dogovoru z republiškim inšpektorjem parnih kotlov, smo že drugič v zadnjih dveh letih organizrali tečaj za kurjače parnih kotlov z mehaniziranim upravljanjem. Program tečaja smo sestavili skupaj. Predavanja so bila na Bledu, praktični del pa v kotlovnici TOZD Rečica in TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica. Potekala so v strnjeni obliki tako, da so se kandidati pretežno doma učili. Za vse predmete so prejel.1 ustrezna skripta. Skupaj je bilo 116 ur predavanj. Tečaj je obsegal naslednje predmete: — splošno o parnih kotlih, organizacija dela in obratovanje s parnimi kotli (Franc Lap) — priprava kotelne napajalne vode (Marija Urankar) — varstvo pri delu s parnimi kotli (Stanko Iskra) — tehnični predpisi o parnih kotlih (Niko Taler) — osnove elektrotehnike (Stanko Ažman) Tečaja so se udeležili 4' naši kurjači. Zaradi majhnega števila kandidatov smo povabili nekatere bližnje delovne organizacije. Interes je bil velik tako, da smo v kratkem času prejeli 14 prijav iz naslednjih delovnih organizacij: »Almira«, Radovljica, »Vezenine«, Bled, »Sukno«, Zapužc, »Tehnika«, Škofja Loka, Gradbeno podjetje Bohinj, »Elan« Begunje in Kemična tovarna Podnart. Več kandidatov je napotil na tečaj tudi inšpektor parnih kotlov ST Slovenije. Po končanih predavanjih in po individualnih pripravah smo 20. junija 1975 opravili preizkušnjo znanja. Predsednik izpitne komisije je bil član inšpektorata parnih kotlov, člani pa predavatelji- Kandidati so pokazali solidno znanje, zato ugotavljamo, da je tečaj uspel. Blaževič Jordan Podelitev spričeval Tudi letos smo ob zaključku šolskega leta organizirali skupno podelitev spričeval zaposlenim, ki so končali tečaj za PK v tem šolskem letu. Podelitev je bila 28. junija 1975 v Mladinskem domu v Bohinju. Od 51-tih delavcev, ki so končali tečaj se jih je dobra polovica odzvala vabilu. Spričevala (potrdila) je podelil v imenu direktorja, ki se je zaradi nujne zadržanosti opravičil, predsednik skupnega delavskega sveta tov. Stanko Iskra. Nato je imel tov. Egon Mihelič iz Bohinjske Bistrice zanimivo prcdavenjc z barvnimi diapozitivi o lepotah naših gora. S tako svečanim zaključkom smo hoteli dati priznanje tečajnikom za njihov trud in poudariti pomen izobraževanja neposrednim proizvajalcem. Blaževič Jordan Sklepi samoupravnih... (Nadaljevanje s 4. strani) — izmenovodja (SM) (220003) — se razpiše samo eden; — skupinovodja lakirnice (22005) — naloge se prenesejo na delovno mesto »izmenovodja« (montaža) 220006; — skupinovodja (230002). 3. DS zadolži osebo, ki bo zasedla delovno mesto »vodja oddelka za splošne zadeve«, da pripravi ustrezne predloge o finančnem poslovanju kuhinje (način in potrebno dokumentacijo), katerega predloži v potrditev DS TOZD Rečica do 1. avgusta 1975. 4. DS je soglasno potrdil predlog delovnih mest za nadzor v popoldanski izmeni in sicer: Tek. št. Naziv delovnega mesta Šifra DM štev. DM l. varnostni inženir 200002 1 2. vodja odd. za splošne zadeve 260001 1 3. vodja odd. priprave proizvodnje 270001 1 4. vodja tehnološke priprave 270003 1 5. tehnolog I. 270004 2 6. vodja operativne priprave 270007 1 7. vodja kontrole kakovosti 270015 1 8. vodja odd. za vzdržev. in invest. 280001 1 9. konstruktor I. 280003 1 10. vodja strojnega vzdrževanja 11. vodja el. vzdrževanja — projektant 280014 1 12. gradbeni tehnik 280017 1 13. obratovdja žage 210001 1 14. obratovodja vrata 220001 1 Delavci na navedenih delovnih mestih so dolžni od 1. julija 1975 dalje po vnaprej sestavljenem zaporedju prihajati na navedeni dan na delo v popoldanski izmeni. DS razpisuje volitve v vse samoupravne organe TOZD Rečica, DO in SOZD in imenuje volilno komisijo ter komisijo za sestavo volilnega imenika: Volilna komisija: Robič Janez — predsednik Pretnar Jasna — član Repe Dušan — član Žemva Alojz — nainestik predsednika Polak Rozalija — namestnik člana Leban Vida — namestnik člana Komisija za sestavo volilnega imenika: Trpin Marija, Cop Tončka in Cpajakovič Jožica. Volitve bodo dne 30. junija 1975. DS sprejme sklep, da se razpiše delovno mesto »vodja TOZD-a« na podlagi pogojev, ki so določeni v statutu. Prav tako imenuje DS dva člana v paritetno komisijo za razpis in sicer Poklukar Franca in Skalič Iva. Razpis se objavi skupno z ostalimi razpisi v okviru OZD. DS sprejme rebalans plana prodaje in proizvodnje za drugo polovico leta 1975. Za mesec julij in naslednje mesece, dokler ne bodo normalni pogoji za proizvodnjo, velja kot zadolžitev operativni plan t. j. 1/12 novosprejetega plana. DS TOZD Rečica zahteva od prodajne službe, da pod-vzame vse ustrezne ukrepe in se ustrezno organizra, da bodo v čim krajšem času podani pogoji za normalno planirano proizvodnjo vrat. DS TOZD Rečica se strinja, da se ob znižanju cen vrat priznajo razlike v ceni tistim kupcem, ki imajo na zalogi naše izdelke, nabavljene še po stari ceni in za katere prodaja smatra, da je to nunjo za uspešno nadaljno prodajo naših izdelkov. DS TOZD, lesna predelava RECICA je soglasno sprejel sklep, da tov. Jalovec Francu, roj. 11. 12. 1938, stanujoč na Bledu, Gregorčičeva 4 in zaposlenemu v TOZD, lesna predelava REČICA preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem 12. maja 1975. Glasovanej je bilo javno z dviganjem rok in so vsi člani DS glasovali »za«. DS daje soglasje, da se odstopi del zemljišča Ribiški družini Radovljica v izmeri cca 1.300 kvadratnih metrov po ceni 1.— din za kvadratni meter. DS soglaša, da se iz sredstev rezervnega sklada odkupi obveznice federacije v znesku 500.000.— din. DS sprejme samoupravni sporazum in pristopi k dolgoročnemu sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani, za delegata in pooblaščenca za podpis tega samoupravnega sporazuma pa imenuje tov. Kraigher Cirila. DS sprejme samoupravni sporazum za prispevek za financiranje skupnih potreb ljudske obrambe v višini 100.—- din na zaposlenega. Za podpisnika se imenuje tov. Bajt ing. Franc. DS je sprejel sklep, da se v letu 1974 preveč izplačani prispevki v višini 129.000.—- din nekaterim SIS v občini Radovljica odstopijo občini kot prispevek krajevnim skupnostim za leto 1975 za realizacijo njihovih programov. Za pooblaščenca za podpis za celotno DO predlaga predsednika SDS Stanka Iskra. O namenu izkoriščanja teh sredstev DS zahteva ob koncu leta poročilo. Osnovnošolcem, ki bodo zaključili šolanje v letošnjem letu in bi se želeli zaposliti v naši TOZD, se jim to omogoči. V tem primeru odstopa od sklepa, da se začasno ne zaposluje novih delavcev. Iz sredstev amortizacije 1975, katere TO ne združuje, se dokončajo dela pri remontni delavnici in gasilskemu domu, sklenjena po pogodbi v letu 1974 v višini ca 1.300.000,— din. TOZD Rečica naj skupno s TOZD Podnart določi osnovne pogoje kvalitete žaganega lesa, ki je namenjen za proizvodnjo zabojev, palet in oblog. Prouči naj se možnost nabave oz. razdeljevanja brezalkoholnih pijač. Zadolži se vodstvo TOZD-a, da pripravi ustrezen predlog. Ponovno - o izvozni problematiki (Nadaljevanje z 2. strani) Vsa ta dogajanja na evropskem tržišču se odražajo v veli- Predvidevamo, da se bo v izvozu do konca leta izboljšala prodaja vhodnih vrat in izdlekov, katerih v letu 1974 nismo izvažali, kar pa ne bo bistveno vplivalo na končni rezultat. Po potrebah današnjega zunanjega tržišča bi lahko izboljšali izvoz samo s prodajo žaganega lesa, seveda s prodajo večjih količin. Ta prodaja pa je pogojena z nabavo dodatnih količin hlodovine (ki pa so v letošnjem letu zmanjšane) in to po ceni, ki jo današnja vrednost žaganega lesa na trgu prenese. ki meri na naše možnosti prodaje, kar je najbolje razvidno iz doseženih rezultatov našega izvo- Vsem je znano, da je na evropskem in svetovnem trgu prišlo v letošnjem letu do velikih sprememb v cenah hlodovine in žaganega lesa. Cena hlodovine je v času konjukturc rasla vzporedno z vrednostjo in ccuo žaganega lesa. V jeseni lanskega leta (po prenehanju konjukture) so cene žaganemu lesu začele padati (cca 40 %) z njimi pa tudi cena hlodovine. Letošnje cene hlodovine v sosednji Avstriji so na nivoju cen iz predkonjuktur-nega časa, t. j. na cenah iz I. kvartala 1973 leta, pri nas v Slo- veniji pa so še višje. Ta posebnost visokih cen hlodovine v naši republiki (cene v Bosni in Hr-vatski so nižje za več kot 200.— din/m3) nas postavlja v posebno težak položaj na vseh tržiščih (domačih in zunanjih) in nam onemogoča realne možnosti v konkurenčnem boju z ostalimi domačimi in zunanjimi proizvajalci. Ponovno omenjam, da je naš lanskoletni izvoz žaganega lesa in plošč predstavljal 82 % celotne vrednosti našega izvoza in se sprašujem kaj bo ko bomo sedanje rezultate primerjali z jasno postavljenimi nalogami na začetku leta: 1. Kako si bom zasigurali potrebna sredstva za nabavo najnujnejših materialov iz uvoza, potrebnih za nemoteno nadaljevanje proizvodnje (po novih predpisih je rezultat izvoza osnova za izračun obsega nabave uvoženega blaga). 2. KDO IN KAKO se bo opravičil za neuspeh v izvozu, ki je očitno neizbežen! za v prvi polovici letošnjega leta: od I. — VI. 1975 1974 opažne plošče 103.000 m3 155.000 m3 žagan les 6.375 m3 12.560 m3 vrata 9.030 kom. 15.600 kom. vhodna vrata 52 kom. — mize, podnožja 555 kom. — postelje 2.752 kom. — Veličastna počastitev jubilejev v Celju: Udeleženci 00S - TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Districa V soboto, 14. junija 1975 smo se z avtobusom odpeljali ob 6. uri zjutraj iz Boh. Bistrice do Lesc. Od tam naprej pa s posebnim vlakom, ki je odpeljal ob 7.20 uri na proslavo v Celje. To je bil vlak, rezerviran za udeležence z Gorenjske. Že ko smo vstopili v vlak, nas je prevzelo prijetno razpoloženje udeležencev, ki so se pripeljali z Jesenic, vsi so bili dobre volje in veselih src. Prav tako, kakor sonce na nebu, brez oblačka. In že smo si dejali, danes bo pa presneto pripekalo. No, tudi mi smo se hitro vživeli v to razpoloženje in smo za korajžo uničili steklenico »punč ruma«. Cele kolone ljudi je prišlo na vlak še v Radovljici in Kranju. Z nami se je peljalo titdi pet pihalnih godb (2 z Jesenic, 1 iz Tržiča in 2 iz Kranja). Naj napišem še to, da je imel vlak 18 vagonov in je bilo prav vse zasedeno. No, čas je hitro minil in že smo se bližali Celju. V Celje smo prispeli ob 9.50 uri. Na železniški postaji je bilo vse v prazničnem razpoloženju. Pozdravila nas je godba na pihala iz Hrastnika, po zvočnikih pa se je oglašal glas: »Pozdravljeni naši gostje iz Gorenjske«, »Dobrodošli v Savinjski dolini v Celju«. Med množico ljudi, smo se prebili po kolodvoru do izhoda postaje. Ker je sonce močno pripekalo in nam je bilo presneto vroče, ter želodčki so bili lačni, smo se najprej napotili v hotel — C kategorije (Evropa). Tam smo se lepo vsi posedli na vrt in naročili vsak po eno porcijo čevapčičev in eno steklenico »Laškega piva«. Ker smo do proslave imeli še eno uro časa, smo kupili razglednice in vsak je sporočil svojim domačim, lepe pozdrave iz Celja. Vsi pa smo si kupili za spomin nalepko in značko, za kar smo odšteli 10 din. Po okrepčilu v hotelu »Evropa« smo se odpravili v povorki okrog 11. ure na osrednjo slovesnost v mestni park. S fanfarami ljubljanske godbe milice in internacionalno, ki so jo zapeli združeni moški in mladinski pevski zbori ob spremljavi pihalnih orkestrov se je ob 11. uri dopoldne začela osrednja slovenska proslava ob 40-letnici ZLETA SVOBOD, 30-letnici osvoboditve in zveze sindikata ter 25-letnici samoupravljanja. Proslave, ki je bila v mestnem parku v Celju se je udeležilo več kot trideset tisoč ljudi, med njimi sekretar IK predsedstva CK ZKJ — Stane Dolanc, Sergej Kraiger, France Popit, Marjan Brecelj, Andrej Marinc, Ljubo Jasnič, Lidija Sentjurc, Franc Leskovšek-Luka, Miha Marinko ter predstavniki JLA, ZZB — NOV in drugih družbenopolitičnih organizacij. Ljudsko zborovanje je začel predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barbarič, ki je poudaril pomen celjskega Zleta pred 40 leti. Za njim je vse navzoče v imenu gostiteljev pozdravil delavec tovarne EMO iz Celja —- Jože Oštir, ki je dejal, da bo pri gradnji novih samoupravnih odnosov potrebno več tovarištva, enotnosti in solidarnosti med vsemi delovnimi ljudmi. Slavnostni govornik Stane Dolanc je v svojem govoru orisal pomen Zleta Svobod pred 40 leti in dejal, da je bil v bistvu bojni klic po svobodi in prvi odločen nastop združenega slovenskega delavstva proti nastajajočemu fašizmu v svetu in v Jugoslaviji. Bil je tudi jasen smerokaz za nadaljno usmeritev delavskega razreda pod vodstvom KPJ. V kulturnem programu so sodelovali: združeni moški pevski zbori s celjskega območja in Zasavja pod vodstvom Radovana Gobca iz Ljubljane in združeni mladinski pevski zbori. Poleg pihalnih orkestrov oziroma godb iz Velenja, Trbovelj, Celja, Tržiča, Kranja in Jesenic, so nastopali še recitatorji celjskega mladinskega kluba, gimnazije in ekonomske šole. Proslavo pa so zaključili združeni pevski zbori s partizanskimi pesmimi ob 13. uri. Po proslavi pa so po parku igrale pihalne godbe, do 15. ure. Udeleženci pa so se poslužili šankov, ki jih je bilo okrog 20. Dobiti se je dalo vse od čevapčičev do »Laškega piva«. No tudi mi smo se potem pošteno odžejali s pivom in smo bili vsi kar dobro podkovani s pijačo. Od 15. ure naprej pa smo se veselo vrteli ob zvokih narodno zabavnega ansambla TONETA KMETCA s pevci iz PTUJA. Naj povem še to, da je bilo zares čudovito. Slišalo se je petje in vriskanje na plesišču. Ura je tekla naprej in žal smo se morali posloviti, kajti ura se je bližala času odhoda vlaka. Ko smo prispeli do železniške postaje se je že od daleč slišalo petje in igranje harmonik, ter vriskanje. Iz Celja smo se odpeljali ob 16.45 minut. S seboj na vlak pa smo vzeli tudi steklenice Bizeljskega vina. Na vlaku pa tako vzdušje, da se ga ne da opisati, čas je tekel naprej in že smo bili v Lescah (ob 19.20 uri). Našemu sindikatu, ki ga spretno krmari predsednik Janez Kovačič se vsi še enkrat prav lepo zahvaljujemo za ta izlet na proslavo v Celje. Nam vsem pa bo ta izlet ostal za vedno v spominu. Vodja izleta Branko Sodja in ostali udeleženci Medja Zdravko, Arh Metka, Štros Metka, Arh Štefan, Cvetek Milan, Skočir Ivanka, Medja Anton, Hribar Branka, Odar Bogo, Smuka-Franc, Mencinger Martin, Smu-kavec Minka, John Nada. Prijavljenih je bilo 27, od tega se jih ni udeležilo 11. Branko Sodja Volitve v skupne organe samoupravljanja — volišče skupnih služb Sejmi in demonstracije v prvi polovici leta 1975 Sejmi in demonstracije so zelo važen element v prodajni službi vsake delovne organizacije, ki želi vzpostaviti neposreden kontakt pri komuniciranju z ljudmi oz. z morebitnimi bodočimi kupci. Vsak tak sejem ali še tako majhna demonstracija je precej draga zadeva. Vendar se, v kolikor smo z njo uspeli vzpostaviti določen komercialni kontakt oz. opozoriti ljudi na dejavnost naše DO in jih zainteresirati za proizvode naše DO, vsa stvar izplača oz. je ekonomsko rentabilna. Vsako, še tako renomirano in uspešno podjetje, vlaga v propagandne namene velika denarna sredstva, kajti samo tako lahko konkurenčno oz. z določeno gotovostjo nastopa na tržišču. Tudi naša DO pri tem ne stoji ob strani in se je propagandne način v svoje pravo okolje in seveda tudi bolj do izraza. V času sejma se je izkazalo, da je tak način prikazovanja naših izdelkov pravilen, saj je bil interes obiskovalcev izredno velik. Zato smo s takim načinom sejemskih manifestacij nadaljevali. SPOMLADANSKI SEJEM V ZAGREBU — 21. 4. 1975 Na velesejemskem prostoru v Zagrebu imamo že več let postavljeno stanovanjsko hišo IZO-114. Poleg nje je postavljena tudi garaža IZO-G 15. Oba objekta sta zidana iz iso-span zidakov. Tako nam ni bilo treba postavljati objekta, obiskovalci pa so si princip in način gradnje z iso-spanom na že postavljenem Kmetijski sejem v Kranju naloge lotila z vso resnostjo. Lahko rečem, da smo se udeležili na vseh domačih sejmih, vmes pa smo poskrbeli še za manjše komercialne manifestacije oz. demonstracije. KMETIJSKI SEJEM V KRANJU — 9. 4. 1975 jc bil takorekoč start za naše sejemske propagandne akcije. Na tem sejmu smo nastopali skupaj z LESNINO, ki nam je odstopila svoj sejemski prostor na katerem smo razstavljali iso-span zidake, vhodna, notranja vrata, in sedežno garnituro STU-DOR. objektu. Da bi ljudi še bolj zainteresirali za tak način gradnje, smo postavili nekaj kupov teh zidakov in jih prebarvali z različnimi barvami. Siva barva iso-spana namreč, v kolikor ni pozidan, učinkuje precej monotono. V teh različnih barvah pa je zaživel v očeh številnih obiskovalcev, si ga z zanimanjem ogledovali, otipavali in spraševali o njegovih lastnostih in sposobnostih. Tudi na tem sejmu smo ugotavljali, da ta gradbeni material ljudje, kljub nekajletni reklami, še vedno premalo poznajo. Poleg iso-span zidakov smo v naši hiši razstavljali še našepo- Na sejmu v Domžalah SEJEM V DOMŽALAH — 14. 4. 1975 Na tem sejmu smo nastopili samostojno. Na ca. 20 m2 površine smo prikazali skoraj kompleten proizvodni program LIP Bled. Tudi tokrat smo za postavitev paviljona uporabili naše iso-span zidake, s katerimi smo improvizirali stene stanovanjske hiše. To je sicer dražja varianta, ki vzame pri postavljanju dosti več časa, je pa zato za obiskovalce toliko bolj zanimivo, saj daje vtis avtentične stanovanjske hiše. Razen tega se ljudje prj tem seznanijo z načinom gradnje ob uporabi zidakov iso-span. In ne nazadnje, vsi ostali razstavljeni artikli: vrata, sedežna garnitura pridejo na ta hištvo STUDOR, postelje ANTON in pograd. Da bi prikazali in poudarili funkcionalnost hiše IZO-114 smo določene prostore hiše opremili z opremo podjetja Slovenijales. To so bili v glavnem elementi spalnice: omare, regali. V enem od večjih prostorov smo z diapozitivi prikazali možnosti uporabe naših proizvodov, oz. celoten proizvodni program. Na postavljenih zidnih panojih smo obiskovalce opozarjali na lastni projektivno-razvojni biro in njegove možnosti, ki jih le ta s svojimi projekti nudi. Največje zanimanje je vladalo za hiše v paketu, odnosno pakete določenih materialov, ki jih lahko že danes pri nas dobijo. Menim, da bo po- slučaju omogočil, da smo z improvizacijo ustvarili vzdušje weekenda v katerega smo vkomponirali naša notranja in zunanja vrata, pohištvo lesene obloge. Zgodilo pa se nam je še nekaj drugega. Ljudje so naš paviljon gledali kot weekend, čeprav smo jim zatrjevali, da jc vse to le improvizacija. Povpraševanje po teh weekendih je bilo izredno veliko. Tako so nas ljudje sami privedli do tega, da smo o tej stvari začeli malo bolj razmišljati in sc odločili, da bomo na naslednjem sejmu pokazali pravi weekend, ki bo tudi zgrajen z našimi materiali. Spomladanski sejem v Zagrebu trebno v tej smeri delati še naprej. Začetek je bil storjen, paziti moramo na to, da ne obstanemo pri prvem koraku. Ali z drugimi besedami: Program hiš, ki ga pripravlja LIP Bled že več let in ki je zahteval določena sredstva, je potrebno do kraja realizirati, ker imamo za takšno dokončno realizacijo vse možnosti. Vprašali se boste kakšne so te možnosti. Že danes takorekoč prodajamo pakete hiš, ki pa na žalost niso kompletni. Poleg iso-span zidakov lahko nudimo kupcu še okna, vrata in stropne obloge. Manjka nam torej samo še strešna konstrukcija, ki pa tudi ne bi smela biti problem. Ce bi lahko dali kupcu še strešno konstrukcijo, bi lahko kupec zgradil hišo do zaprte faze. Hiše bi bile zgrajene po našem projektu. Nuditi kupcu še kaj več, verjetno ne bi bilo v našem interesu. ker je sama finalizacija hiše stvar vsakega posameznika in kot taka tudi prepuščena individualnemu okusu. že precej časa se naša DO dogovarja s firmo GANG-NAIL o nabavi preše s katero bi izdelovali prefabricirana ostrešja.- Mislim, da je sedaj zadnji čas, da' to prešo nabavimo, saj bi le na ta način lahko omogočili industrijsko proizvodnjo ostrešij. V Zagrebu je bil prikazan tudi kompleten proizvodni program zunanjih vrat VARIO. Od notranjih vrat pa smo prikazali naš novi program SM 5 z vratnimi krili iz mahagonija in anigreja. Poslovni ljudje so pokazali dokajšnje zanimanje za naše opažne sisteme Stik 4 in LOMO, ki sta bila tudi razstavljena. dani. Na prostem pa, zaradi pogostega dežja, postavitve weekenda nismo mogli tvegati. Uspeli smo, da smo od ca. 40 m2 razstavnega prostora lahko povečali površino na ca. 100 m2. Zaradi nizke višine stropa hale Gospodarskega razstavišča smo se odločili za postavitev dalmatinskega tipa weekenda z ravno streho. Okna in balkonska vrata smo uporabili iz programa KZ Češnjica. Poudarek je bil na lesenem delu — obloge, premazane s sadolinsom. Wekend smo opremili v glavnem z našim pohištvom, nekaj pa smo si ga tudi sposodili pri Slovenijalesu oz. Gorenju iz Velenja. Kopalnico nam je posodila Astra iz Ljubljane. Od našega pohištva naj omenim zložljivo sedežno garnituro CLAPI, za katero so pokazali obiskovalci veliko zanimanje. V svojih različnih barvah je bil prava poživitev na sejmu. Za sam weekend bi povedal le-to, da tako velikega zanimanja za kakšen naš eksponat še nismo doživeli. V notranjosti (Nadaljevanje na 7. srtanl) GRADBENI SEJEM V BEOGRADU — 12.5. 1975 Za ta sejem smo spet uporabili iso-span. Tokrat smo ga imeli namen uporabit kot kuliso. Sicer vemo, da za tako veli- DEMONSTRACIJA V SPLITU, ŠIBENIKU IN ZADRU — 24. 4.-23. 4. 1975 Na teh demonstracijah smo prikazali v glavnem naša suho-montažna vrata SM-3, pohištvo STUDOR in postelje. DEMONSTRACIJA NA GRADBENEM SIMPOZIJU V OPATIJI — 6. 5. 1975 Tu so bile prikazane možnosti naše proizvodnje vrat. Kasneje pa je bila izvedena demonstracija vgrajevanja suhomontažnega podboja SM-3. Gradbeni sejem v Beogradu ke razdalje kot je Beograd in njegova okolica, iso-span zaradi previsokih transportnih stroškov ne pride v poštev. Zato iso-spana kot takega tudi nismo posebno veliko propagirali. Kot material sam pa nam je v tem Demonstraciji na simpoziju v Opatiji SALON POHIŠTVA V LJUBLJANI — 13. 6. 1975 V Ljubljani smo že precej časa imeli rezerviran sejemski prostor. Glede na popolnoma novo situacijo pa smo bili primorani, v kolikor smo hoteli postaviti pravi weekend, ta prostor zamenjati oz. povečati. Zamenjava iz nadstropja v pritličje ni bila več mogoča, ker so bili že vsi razstavni prostori od- Srečanje godbe Gorje z maršalom Tirom v Bohiaju Dne 7. VI. 1975 proti večeru smo dobili od organizacije protokola sporočilo, da srno napro-seni za nedeljo dne 8. VI. 19/a, da igramo v Bohinju — Ukane državnikoma Jugoslavije in Koreje. Sporočilo je prejel tovariš Janez Varl. Takoj je začel ukrepati in sporočil predsedniku godbe tovarišu Francu Poklukar, da sta se pogovorila glede obveščanja vseh godbenikov. Oba skupaj kar verjeti nista mogla, da bi takšna godba, kakršna je godba Gorje, lahko igrala tako visokim gostom. Rekla sta: »Kaj hočemo, kar pot pod noge, čeprav se je že stemnilo!« Janez Varl je obvestil v svojem okolišu, Francelj pa se je usedel v svojega fička in obvestil ostale godbenike. Nekateri godbeniki so novico sprejeli z veseljem, če- prav je bilo že pozno ponoči, drugi pa so tudi godrnjali. Namreč nista imela časa vsakemu posebej pripovedovati vseh podrobnosti, samo uro sta povedala »pa zasigurno!« sta odzdravila. Drugi dan zjutraj se zberemo v godbeni sobi. Vsi smo bili veseli, vedeli smo zakaj gre. Vsedemo se v avtobus in se odpeljemo v Bohinj. Vse je bilo v veselem razpoloženju. Pripravili so nam le štiri čolne, pa še ti so že imeli na dnu malo vode. Posedli smo se tako da je bila voda že skoraj do roba, pa kaj smo hoteli. Rekli smo: »Korajža velja!« in zavesljali proti sredini jezera. Začeli smo igrati koračnice. Po krajšem igranju so se že prikazali na bregu jezera organizatorji, nato pa so prišli še predsednik Jugoslavije tovariš Tito in njegov prijatelj in predsednik Koreje KIM IL SUNG, soproga Jovanka in njegovi najožji prijatelji. Posedli so se okrog miz, nazdravili in popili kozarec vina in nas poslušali. Po krajšem igranju smo priveslali na breg in izstopili iz čolnov. Nato pa nadaljevali z igranjem gorenjskih koračnic. Zelo smo bili veseli srečanja, še posebno pa, da smo sc slikali z državniki in njihovimi prijatelji. Predsednik Koreje nam je podaril veliko vazo z narodnimi motivi in štiri plošče, na katerih so korajske revolucionarne pesmi. Mi godbeniki pa smo za spomin dobili sliko, kar nam je v velik ponos in nepozaben spomin. Kocjančič Ciril Sejmi in demonstracije v prvi polovici leta 1975 (Nadaljevanje s 6. strani) weekenda, ki je meril 6 X 7,5 m sé je včasih nagnetlo tudi do 40 ljudi in vsi so hoteli imeti zanj prospekte in šploh vse mogoče informacije. Včasih smo trije dajali informacije, pa še' nismo mogli vsem ustreči. Tako kot ža hiše, je tudi za weekend potrebna' istreha oz. strešna konstrukcija, ki jo bomo morali industrializirati. Poleg weekenda smo prikazali vhodna vrata s stranskimi in nadsvetlobami, garažna vrata in vsa notranja vrata. S tem sejmom smo opozorili našo javnost, da nekaj pomenimo v lesni industriji, da ne stojimo ob strani oz. da hočemo dati od sebe še nekaj več, kot pa bodoči kupci od nas pričakujejo. To pa je verjetno tudi smisel vsake napredne delovne organizacije, ki noče počivati na že dobljenih lavorikah in prizna- njih, ampak teži k širšemu in . večjemu razvoju in možnostim. Za zaključek bi se želel zahvaliti vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri ga sejma v Ljubljani. To so predvsem delavci — mizarji iz prototipne delavnice Rečice in Bohinja. Lahko rečem, da so s svojim prizadevanjem in velikimi napori omogočili, da je do . realizacije sejma oz. postavitve weekenda sploh prišlo. To so delavci na katere smo lahko ponosni. Ob sami malici so delali od ranega jutra do pozne noči. Pogoji dela sò bili nemogoči. Okoli 260 komadov iso-spana je bilo potrebno znositi iz pritličja v nadstropje, prav tako vso leseno konstrukcijo, okna, vrata, obloge in opremo, da o samem formatiziranju zidakov sploh ne govorim. Lahko rečem, da so bili v takem zaprtem prostoru, brez vsake ventilacije, ob cementnem prahu, ki se je širil pri žaganju iso-span zida- kov, delovni pogoji na meji človeških zmogljivosti. Delavci so bili bolj podobni mlinarjem, kot pa mizarjem. Vsega tega kasneje, ko je bil weekend gotov, opremljen s cvetjem in ves bleščeč, seveda ni nihče vedel. Za to so vedeli le delavci: Korošec Alojz, Smukavec Anton, Dobravec Franc, Mikelj Anton, Že-rovc Franc, Trpin Andrej in Golja Alojz. R. D. Salon pohištva v Ljubljani Odgovor -odgovor -odgovor V junijski številki našega časopisa »GLASILO« smo lahko prebrali pesem pod naslovom »ud-mev — odmev — odmev — «, ki ga je poslal dolgoletni delavec našega podjetja »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (sedaj že v pokoju) Pozabljeni Toncl (Rozman Anton). Mene so naprosili, da Vam napišem čisto kratek odgovor, Vaši sodelavci in sodelavke, ki ste včasih skupaj delali v žagi. Pravili so, da Vas še niso pozabili, da Vas imajo še zmeraj v mislih Kot dobrega delavca in veselega moža. Spominjajo se še časov, ko je bilo bolj fletno kot pa sedaj. Vam pa želijo še veliko let zdravja, veselja in radosti in da bi jih prišli kaj obiskat na Lipov ranč Impeks — »Tomaž Godec« Boh. Bistrica. Od triglavskega veter gorovja prav rahlo šumi in pihlja, vas vleče in žene v planine, ker doma miru Vam ne da. Oj, ne jokajte se za nas, ne točite teh grenkih solza, saj povrnete se kmal’ iz planine spet vasovali boste pri nas doma. Branko Sodja Izžrebali smo dobitnika V majski številki Glasila je bila objavljena nagradna križanka; uredniški odbor je prejel le 12 rešitev, od katerih pa je bila pravilna samo ena in srečni dobitnik prve nagrade v višini 300.— din je tov. Primožič Drago. Kronika STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JUNIJ 1975 TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 382 + 8 vajencev TOZD Bled 274 + 13 vajencev TOZD Mojstrana 46+1 vajenec TOZD PODNART 49 vajencev TOZD TRGOVINA 6 vajencev DSSS 79 vajencev 836 + 22 vajencev Poročili so se: 1. Cerkovnik Franc 2. Žnidar Anton 3. Kelbl Alojz 4. Žvan Martin Rodili so se: 1. štendler Stankotu — sine 2. Smukavec Antonu —sine 3. Franc Borisu — sin 4. Mrak Alojziji — hči Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik; Jeglič Silva, tehn. urednik; Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Tròjar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril. Gorelo je v oddelku za pohištvo Dne 7. junija 1975 ob 13.30 je nenadoma izbruhnil požar v prizidku pohištva. Nenadoma je nastala eksplozija v ventilacijski napravi za odsesovanje prahu. Vnele so se vreče iz filter tkanine ter je v momentu nastal močan požar. Zaposleni so takoj priskočili z ročnimi gasilnimi aparati in pričeli gasiti. Takoj se je pojavilo na kraju požara 12 gasilcev matičnega društva in pričeli sistematično gasiti in reševati. Ogenj je bil v momentu zadušen, kar gre zahvala zaposlenim, ki so znali pravilno presojati položaj in znali uporabiti gasilne aparate. Iz tega se vidi, da je le dobro in koristno vsako leto prirejati predavanja o delu s tovrstno opremo. Tudi gasilci so pokazali homogeno delo kot celota in je bilo videti izurjenost in disciplino. Čeravno je bila intervencija hitra in je ogenj imel kratko življenjsko dobo je TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica po ocenitvi komisije utrpel škodo v višini 179.768,00 din. Po navedeni številki lahko sklepamo, s kakšo vrednostjo razpolagamo in gospodarimo. Saj mesta požara skoraj ni opaziti pa je škoda vendar velika. Kako priti do zaključka o nastanku požara. Možnosti je več, domnevamo pa, da je do požara prišlo v ventilaciji od brusilnega stroja in to na ta način, da je verjetno potegnilo v ventilacijo kos brusilnega papirja, ki je povzročilo iskrenje in s tem vžig oziroma eksplozijo. Ta primer naj nam bo vsem v opomin, da moramo biti še bolj budni. Upoštevati požarnovarnostne predpise, upoštevati mnenja in napotke gasilcev ter predpostavljenih. Jaka Tekmovanje gasilskih enot Prireditev je bila pod pokroviteljstvom občinske skupščine Velenje, katera je to praznovanje povezala s 30-letnico naše svobode. Praznovanja so se, razen gasilskih enot, udeležile enote civilne zaščite ter vojske, ki so izvedli manever osvoboditve Velenja. Tekmovanja se je od 69 prijavljenih desetin udeležilo 62. Tekmovalo se je v dveh disciplinah: 1. suha vaja trodelnega napada 2. vezenje vozlov — pet različnih zank. Trodelni napad so desetine izvedle brez žrebanja, medtem ko se je za tekmovanje v vezanju vozlov žrebalo tako, da so vsi člani morali znati vse vozle. Po končanem tekmovanju je bila gasilska parada, nato pa razgla- sitev doseženih rezultatov. Naša desetina je dosegla odlično 3. mesto in s tem pridobila pokal krajevne skupnosti Šalek pri Velenju. Desetina je bila tega priznanja vesela, ker je spoznala, da ves trud vaj v predtekmovanju le ni bil zaman. Predhodne vaje so nam delale mnogo težav. Najprej se ni vedelo ali gremo na tekmovanje, drugo, da so v desetini nekateri novi člani, tretje, da nam je en ključni član v desetini za nekaj dni zbolel. Vse to pa da misliti ali bo desetina v stanju, da nastopi na že prijavljenem tekmovanju. Uspeh oz. dobri rezultati pa se le dosežejo pri vestni in disciplinirani desetini, to pa seveda ne pride kar čez noč. Na pomoč! žerovc Franc J I lil Tekmovalna desetina v Velenju med delom tridelnega napada VI. Lesariada 75 Športniki lesne industrije Slovenije so na Kodeljevem zopet merili svoje moči in sposobnosti. Na letošnji VI. lesariadi (letni) so prvič tekmovali tudi delavci gozdarstva. Udeležba je bila zato številna, saj se je iger udeležilo preko 1800 tekmovalcev iz 51 delovnih organizacij. Organizacija tekmovanja je bila tudi letos poverjena Poslovnemu združenju LES, tehnična organizacija po športnem društvu Slovan in zaslužita za to uspešno organizacijo vso pohvalo. Zaradi velikega števila tekmovalcev so tekmovanja potekala dva dni, v petek in soboto. V petek so bila v glavnem predtekmovanja. Svečana otvoritev s kratkim kulturnim sporedom, nadaljevanje tekmovanj, finale in zaključek VI. lesariade z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj pa v soboto. Tekmovalci naše DO so zasedli lepo 8. mesto med 51. ekipami. Tudi letos ugotavljamo, kot že vsa leta nazaj, da bi z bolje organi- ziranim treningom, več resnosti in dobre volje, sigurno dosegli še boljše rezultate. Po enoletnem premoru smo ponovno uspeli sestaviti ženski ekipi v kegljanju in streljanju. Prav ti ekipi, kateri sta z uspešnim tekmovanjem dobili lepo število točk, veliko pripomogli k tako dobri skupni uvrstitvi. REZULTATI LESARIADE 75 1. UNILES MEBLO, Nova Gorica 2. SLOVENIJALES BREST, Cerknica 3. ELAN, BEGUNJE 4. UNILES MARLES, Maribor 5. UNILES STOL, Kamnik 6. LESNA, Slovenj Gradec 7. GG Postojna 8. LIP BLED 9. UNILES JAVOR, Pivka 10. UNILES NOVOLES, Novo mesto Rezultati posameznih disciplin Mali nogomet 1. GLIN, Nazarje 2. LIPA, Ajdovščina 3. SLOVENIJALES KLIL, Logatec 4. LIP Bled Nastopilo je 39 ekip 1974. leta 2. mesto 33 točk Odbojka moški 1. LESNA Slovenj Gradec 2. GG Bled 3. ELAN, Begunje 14. LIP Bled Nastopilo je 22 ekip 1974. leta 14. mesto 2 točki Odbojka ženske L SLOVENIJALES BREST, Cerknica 2. UNILES NOVOLES, Novo mesto 3. UNILES STOL, Kamnik 10. LIP Bled Nastopalo je 10 ekip leta 1974 2.mesto 12 točk Kegljanje moški 1. UNILES MEBLO, Nova Gorica 2. MENINA, Kamnik 3. SLOVENIJALES — IP, Radomlje 18. LIP Bled Nastopalo je 46 ekip leta 1974 10. mesto 1166 kegljev in 30 točk Kegljanje ženske 1. SLOVENIJALES BREST, Cerknica 2. UNILES MEBLO, Nova Gorica 3. UNILES NOVOLES, Novo mesto 17. LIP Bled Nastopalo je 27 ekip leta 1974 nismo imeli ekipe Streljanje moški 1. GG Postojna 2. BREST, Cerknica 3. STOL, Kamnik 4. ELAN, Begunje 5. LIP Bled Nastopalo je 41 ekip leta 1974 6. mesto 28 točk Streljanje ženske 1. UNILES MARLES, Maribor 2. LIP Slovenske Konjice 3. SLOVENIJALES trg., Ljubljana 7. LIP Bled Nastopalo je 21 ekip leta 1974 nismo imeli ekipe Šah moški 1. ELAN, Begunje 2. UNILEC MARLES, Maribor 3. UNILES MEBLO, Nova Gorica 17. LIP Bled Nastopilo je 22 ekip leta 1974 8. mesto 16 točk točk 28 24 21 9 točk 16 12 9 1 Pridi moj ljubi in daj mi ta poljub lesen ker težko že te čakam v objem, tako ali tako si zmerom moj pa naj si bo smreka ali nagnoj. Vse kar mi daš je dobro če ravno večkrat to je analogno, zavedam se, da dokler ti živiš od tebe tudi ajz dobim drobiž. Ko ti umreš — in s’ teboj vse gnade iskala bom drugod si nade, tako kot zdaj me drugi flikajo me TOZDi, SOZDi lepo štrihajo. Lep dala ti postaviti bom kamenjak, ker takega pri nas še nima vsak, za grupo više ti ga bom postavla, da pri sosedih ne bi bilo favla. keglji točke Jaka 1308 52 1293 48 OBOJESTRANSKE SKRBI 1253 45 Neka vdova brez otrok je posi- 1183 29 novila majhnega dečka in si je močno prizadevala, da ne bi zve- del, da ni njegova prava mama. Nekoč se je deček igral s sovrst- 1132 33 nikom pred hišo in vdova je sko- 1070 29 zi odprto okno slišala, ko je 1069 26 »njen sinko« razlagal tovarišu: 870 11 »Veš, precej skrbi imam s svojo mamo; nekega dne ji bom le mo- ral povedati, da nisem njen pravi krogi točke sin!« 811 47 807 43 800 40 JO 790 37 OBVESTILO Obveščamo vse zapo- 457 4^6 27 23 slene v delovni organi- 439 20 zaciji LIP, lesna indù- 371 15 9trija Bled, da pro- točk 28 24 21 6 ZAHVALA Ob prezgodnji in hudi izgubi sina, brata in strica JOŽETA SMUKAVCA se iskreno zahvaljujemo članom kolektiva LIP Bled — predvsem sodelavcem TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, za poklonjeno cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala tudi godbi na pihala iz Gorij in ing. Čudnu za tople poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi daj amo ožgane vreče polivinil. Malo ožgane vreče stanejo 5,00 din, malo boli ožgane 1,00 din. Vreče lahko kupite vsak dan, razen ob prostih sobotah pri vodju oddelka pohištva TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica tov. Stare Antonu. Smuknvec Jožetu v slovo Težko nam je bilo pri srcu, ko smo izvedeli nepričakovano in žalostno resnico o njegovi smrti. Nepričakovano zaradi tega, ker je bil do poslednjega diha med nami in nihče ni slutil, kljub temu, da smo vedeli, da ni bil najboljšega zdravja, da bo prišlo do najhujšega, saj še ni bil star 42 let. Svojo delovno pot v našem kolektivu je pričel pred 20 leti in prav letos je praznoval ta pomembni delovni jubilej. V začetku je delal v mizarski delavnici, nato pa je prav zaradi svojega znanja prevzel odgovornejšo dolžnost vodstvenega delavca. Na tem delovnem mestu, za katerega vemo, da opravljanje nalog ni bilo lahko, je ostal vse do svoje smrti. V kolektivu je nastala vrzel, ki jo bomo sicer morali zapolniti, vendar ne bomo pozabili njegovega dolgoletnega dela. Rad je živel, bil je delaven, ustvarjalen, pošten in pravičen do svojih sodelavcev, zato ga bomo vsi, predvsem pa njegova delovna sredina, zelo pogrešali. Vedno se ga bomo radi spominjali, v naši delavni kroniki pa bo zapisan kot vzoren, marljiv in dolgoletni strokovni sodelavec.