ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE – ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI Zbornik predavanj z recenzijo NOVOSTI IN ZNANJE KOT PODLAGA KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI Laško, 11. 5. 2022 ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE – ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI Zbornik predavanj z recenzijo NOVOSTI IN ZNANJE KOT PODLAGA KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI Laško, 11. 5. 2022 Urednik: Adrijana Debelak Programski odbor: Adrijana Debelak, Lidija Fošnarič, Mateja Košak Gregorič, Igor Robert Roj, Tjaša Kladnik, Karmen Spacal Jakomin Organizacijski odbor: Adrijana Debelak, Lucija Rebernik, Petra Orešič Recenzent: Ljubiša Pađen Lektor: Katja Rovere Izdala in založila: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji Oblikovanje: Tiskarna Kara d.o.o. Elektronska izdaja: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2022/04/ zbornik_Novosti-in-znanje_Apr22_V1.pdf Kraj in leto izdaje: Laško, maj 2022 ___________________ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 107023363 ISBN 978-961-95775-1-6 (PDF) kazalo KONTROLNI SEZNAMI V KIRURGIJI ALI KAKO ZMANJŠATI VERJETNOST NAPAK 5 Tatjana Trotovšek, dipl. m. s., spec., Svarunja Ferš, viš. med. ses., univ. dipl. org. PREDSTAVITEV ENOTE ZA POSTOPERATIVNI INTENZIVNI NADZOR SPLOŠNE BOLNIŠNICE NOVO MESTO 7 Maja Janežič, mag. vzg., menedž. v zdr. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO RADIKALNI CISTEKTOMIJI S KONTINENTNO DERIVACIJO URINA PO STUDERJU – PRIKAZ PRIMERA 8 Mojca Rednak, mag. zdr. ved, ET, Helena Kotnik, dipl. m. s. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA PO OPERACIJI KOLKA 12 Alja Pišek, dipl. m. s., Lidija Fošnarič, mag. zdr. nege VLOGA ZDRAVSTVENE NEGE PRI DVIGU KVALITETE ŽIVLJENJA PACIENTOV PO POŠKODBI GLAVE 18 Ines Dujc, dipl. m. s. PORFIRIJA – VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODKRIVANJU BOLEZNI 23 Anita Rošić, dipl. m. s., Alenka Torkar, dipl. m. s., ET HILOTERAPIJA V MAKSILOFACIALNI IN ORALNI KIRURGIJI 26 Dr. Marjeta Logar Čuček, dipl. m. s., spec. manag. AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI VSTAVLJANJU V CELOTI IMPLANTIRANEGA CENTRALNOVENSKEGA KATETRA S PODKOŽNIM PREKATOM 30 Sedina Kovačević, dipl. m. s., Janja Pungartnik, dipl. m. s., mag. zdrav. nege IZZIVI MEDICINSKIH SESTER PRI OSKRBI BOLNIKOV PO AMPUTACIJI SPODNJIH OKONČIN 34 Viš. pred. mag. Marija Zrim, dipl. m. s., Kaja Slana, dipl. m. s. EMPATIČEN PRISTOP K PACIENTU IN NJIHOVIM SVOJCEM V ČASU ODSOTNOSTI OBISKOV 41 Tjaša Kladnik, dipl. m. s., Maja Zalokar, dipl. m. s. PREDSTAVITEV PROJEKTA HOSMARTAI - ROBOT V ZDRAVSTVU 47 Mag. Maja Molan, univ. dipl. pol., Igor Robert Roj, univ. dipl. org., dipl. zn. PSIHOLOŠKA PODPORA IN VARNOST PRI IZVAJALCIH ZDRAVSTVENE NEGE 51 Maja Brodnik, dipl. m. s., Andreja Gričnik, mag. zdr. nege PRESADITVE PLJUČ V SLOVENIJI (SEPTEMBER 2018 – APRIL 2022) 56 Doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med. POOPERATIVNA OSKRBA BOLNIKA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČ 57 Lina Garbas, dipl. m. s., Semir Mujkić. dipl. zn. ZAPLETI TORAKALNIH DRENAŽNIH SISTEMOV IN PREDSTAVITEV LASTNEGA KAZALNIKA KAKOVOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI 62 Marija Bizilj, dipl. m. s., Karmen Gačić, dipl. m. s. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO DRENAŽO – zloženka kot učni pripomoček 67 Karmen Gačić, dipl. m. s. TRAJNI PLEVRALNI KATETER – VLOGA MEDICINSKE SESTRE 69 Bojana Smrke Kumer, dipl. m. s., univ. dipl. org. Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi koNTRolNI SEzNaMI V kIRURGIJI alI kako zMaNJŠaTI VERJETNoST NaPak Tatjana Trotovšek, dipl. m. s., spec. Svarunja Ferš, viš. med. ses., univ. dipl. org. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika tatjana.trotovsek@kclj.si RazŠIRJEN IzVlEčEk Kontrolni seznami so običajna orodja, ki se uporabljajo v številnih panogah. So kognitivna orodja, ki pomagajo dokon- čati preprosto nalogo kot je nakupovanje ali zelo zapleteno kot je letenje z letalom ali izvedbo operativnega posega. Kompleksnost, okolje in čas, ki je potreben za dokončanje nalog za delo se zelo razlikujejo. Kljub temu so vse naloge nagnjene k človeškim napakam glede na naravne omejitve našega spomina in pozornosti ter naše sposobnosti obvladovanja stresa, utrujenosti, bolezni, prekinitev, novih situacij in pritiskov. Kontrolni seznami na osnovni ravni pomagajo standardizirati procese in postopke ter zagotavljajo kognitivne napotke ali opomnike za dokončanje na dokazih podprtih praks, kar pomaga pri odkrivanju in preprečevanju dogodkov, ki povzročajo napake. Na bolj kompleksni ravni spodbujajo spremembo vedenja, da ustvarijo vzdušje učinkovite komunikacije in premik v dojemanju družbenih norm, kar ima za posledico izboljšanje kulture varnosti. Prednosti kontrolnih seznamov v zdravstvu: • izvajanje standardiziranih postopkov zmanjša napake, ki nastanejo zaradi pomanjkanja informacij in nedosled-nosti postopkov; • spodbuja izboljšanje procesa; • izboljšanje komunikacije in timskega dela; • enakopravnost članov tima; • preverjanje kritičnih ključnih procesov; • izboljšanje varnosti pacientov, zdravstvenih delavcev in sodelavcev; • večji občutek zaupanja, da je postopek zaključen natančno in temeljito. Dobro oblikovani kontrolni seznami standardizirajo, KAJ, KDAJ, KAKO in KDO izvaja intervencije in lahko zmanjšujejo napake pri rutinskih ali izrednih situacijah. Biti morajo dinamični in se razvijati glede nova dognanja in potrebe. Eden od ključnih mehanizmov delovanja kontrolnih seznamov je ustvarjanje skupnega miselnega modela v skupini, tako da se vsem članom ekipe omogoči, da so enakopravni in podpirajo komunikacijo v kritičnih trenutkih. Povečanje varnosti kirurškega pacienta se lahko doseže z uporabo varnostnih kontrolnih seznamov v celotni obravnavi. Nedavne raziskave kažejo, da je skupna uporaba kirurškega kontrolnega seznama v operacijski dvorani in kontrolnega seznama SURPASS (Surgical Patient Safety System) povezana z manj zapleti v bolnišnici, nujnimi ponovnimi operacijami in bolnišničnimi ponovni sprejemi. Izhodišča pri uvajanju kontrolnih seznamov: • oblikujte kontrolne sezname na podlagi potreb zaposlenih in vključevanja potencialnih uporabnikov; • navedite najbolj kritične elemente na začetku kontrolnega seznama, kadar koli je to mogoče; • izogibajte se dolgim kontrolnim seznamom - dolge kontrolne sezname razdelite na majhne smiselne odseke ali skupinske kontrolne sezname (primer kirurški varnostni kontrolni seznam v operacijski dvorani); • bodite pozorni na uporabnost, vključno s časom, ki je potreben za izvajanje kontrolnega seznama; • izvedite pilotno testiranje in soglasje uporabnikov kontrolnega seznama; • v skupino za pripravo vključite vse potencialne uporabnike; • občasno ponovno ovrednotite in posodabljate kontrolne sezname na podlagi strokovne literature in organiza-cijskih izkušenj. 5 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Uvedba in uporaba kontrolnega seznama mora biti vedno skupna potreba in odločitev tima oz. multidisciplinarnega tima ob podpori vodstva. Prilagojen mora biti specifičnim potrebam, da zagotavlja ključne ukrepe za prepoznavanje in preverjanje kritičnih točk. Biti morajo jedrnati, nedvoumni, osredotočeni in učinkoviti. Ob kritičnih situacijah se lahko odzovemo hitro in odločno, saj vemo, da so elementi, ki jih izvajamo s kontrolnega seznama, dobro premi- šljeni, preizkušeni in nam bodo zagotovili želene rezultate. klJUčNE BESEDE: varnost, pacient, napaka, obravnava, multiprofesionalni tim 6 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PREDSTaVITEV ENoTE za PoSToPERaTIVNI INTENzIVNI NaDzoR SPloŠNE BolNIŠNICE NoVo MESTo Maja Janežič, mag. vzg. in menedž. v zdr. Splošna bolnišnica Novo mesto, Enota za postoperativni intenzivni nadzor janezicm@sb-nm.si RazŠIRJEN IzVlEčEk Glede na omenjene težave se je porodila ideja, da bi usta- Enota za postoperativni intenzivni nadzor (EPIN) Splo- novili nov oddelek, namenjen pacientom po določenih šne bolnišnice Novo mesto je namenjena predvsem za operativnih posegih, ki zahtevajo stalni intenzivni poope-nadzor pacientov po določenih operativnih posegih, ki rativni nadzor. Tako se je 1. oktobra 2019 ustanovil EPIN, zahtevajo stalni pooperativni nadzor ter obsežnejšo kjer je 6 postelj, ki so opredeljene kot intenziva I. in II. zdravstveno nego in terapijo. Prvotno je bilo zamišljeno, da bi bili v EPIN sprejeti le V Splošni bolnišnici Novo mesto sta bili sprva 2 enoti pacienti po načrtovanih operativnih posegih, vnaprej bi za intenzivno zdravljenje pacientov. Ena enota je bila bilo načrtovano delovanje oddelka glede na operativni namenjena kirurškim pacientom in je bila pod vodstvom program, oddelek bi bil zaprt med vikendi, počitnicami anesteziologov, druga enota pa je bila namenjena paci- in takrat, ko ne bi bilo načrtovanih posegov. Kmalu se entom z internimi boleznimi in so jo vodili zdravniki spe- je izkazalo, da to ne bo izvedljivo in sedaj je realna slika cialisti interne medicine. Z razvojem bolnišnice je prišlo EPIN čisto drugačna. do gradnje novih prostorov in reorganizacije oziroma združitve obeh enot v Center intenzivne medicine (CIM). V EPIN so vedno premeščeni pacienti po laparoskopski V CIM (intenziva III) so sprejeti pacienti po reanimaciji, operaciji ledvice ali prostate, po operaciji arterije caro-poškodbah, operacijah ... Pacienti so v večini intubirani in tis in po vseh operacijah na črevesju. Velikokrat sprej-mehansko ventilirani. Ob združitvi obeh enot so se pos- memo tudi paciente po poškodbi glave, ki potrebujejo teljne kapacitete zmanjšale iz 20 na 16 postelj in kmalu stalni nadzor, in polimorbidne paciente po operativnem se je pokazala potreba po dodatnih posteljah za paciente posegu. EPIN je most med CIM in oddelkom, ko se pri po operativnih posegih, ki potrebujejo intenzivni nadzor pacientih zdravstveno stanje toliko izboljša, da ne pot-in terapijo. rebujejo več oskrbe v CIM, vseeno pa niso toliko samos- tojni, da bi bili lahko na oddelku. Prednost imajo paci- Pacienti po lažjih operativnih posegih so po posegu v enti po načrtovanih operativnih posegih oziroma glede prebujevalnici, ki je sestavni del Centralnega operacij- na operativni program skušamo zagotoviti prostor za te skega bloka. Ko je pacient vitalno stabilen, učinki splo- paciente. V času, ko prebujevalnica Centralnega opera- šne anestezije so izzveneli in ni neposrednih kirurških cijskega bloka ne obratuje (vsak dan po 17. uri, vikendi zapletov, se vrne na bolnišnični oddelek. Po zahtevnej- ter prazniki), se paciente po urgentnih operativnih pose- ših operativnih posegih pa pacienti potrebujejo inten- gih namesti v EPIN za postoperativni nadzor. zivno terapijo in zdravstveno nego ter stalni nadzor vitalnih funkcij. Izvedba načrtovanega operativnega V EPIN ni stalnega zdravnika. Vizita pri pacientih je posega je na koncu odvisna od prostih posteljnih kapa- vsako jutro. Za pacienta je odgovoren zdravnik operater, citet v CIM. Glede na to, da je veliko urgentnih, nena- v času dežurstev pa dežurni kirurg. Kadrovska zasedba črtovanih dogodkov, ki privedejo do polne zasedenosti medicinskih sester je raznolika – medicinske sestre s CIM, se je pogosto dogajalo, da pacienti, ki so že bili kompetencami, diplomirane medicinske sestre, mag. V pripravljeni za operativni poseg, niso bili operirani zaradi času epidemije, ko je bil ustavljen operativni program, prezasedenosti. Poleg psihičnega stresa pacienta, slabe je bil oddelek nekaj časa zaprt, medicinske sestre pa so volje in nezadovoljstva to povzroči tudi slabo realiziran bile prerazporejene na covid oddelek in covid intenzivno operativni program, nepotrebne stroške in podaljševa- enoto, kjer so pridobile še dodatna znanja ter izkušnje. nje čakalne vrste za operativni program. Večinoma so to onkološki pacienti, ki že zaradi narave bolezni pot- Delo v EPIN je zelo zahtevno, raznoliko in razgibano. Od rebujejo čimprejšnji operativni poseg in nadaljevanje medicinske sestre zahteva bistro glavo, razmišljanje, zdravljenja. prilagajanje ter uporabo znanja in izkušenj. 7 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zDRaVSTVENa NEGa PaCIENTa Po RaDIkalNI CISTEkToMIJI S koNTINENTNo DERIVaCIJo URINa Po STUDERJU – PRIkaz PRIMERa Mojca Rednak, mag. zdr. ved, ET Helena kotnik, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Oddelek za urologijo mojca.pfajfar@gmail.comi IzVlEčEk Rak sečnega mehurja je šesti najpogostejši rak na svetu in sodi med maligna rakasta obolenja. Njegova incidenca je v porastu, tudi zaradi visoke stopnje ponovljivosti. Najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek raka sečnega mehurja je kajenje, za boleznijo pa trikrat pogosteje obolevajo predstavniki moškega spola. Ključnega pomena pri odkrivanju raka mehurja je zgodnja diagnostika. Kadar se rak mehurja ponavlja ali se razširi na steno mehurja, se za zdravljenje uporablja kirurška odstranitev celotnega (radikalna) ali dela mehurja (parcialna) – cistektomija, ki velja za najuspešnejšo metodo zdravljenja mišično invazivnega, na mehur omejenega raka sečnega mehurja. Pri posegu odstranitve mehurja se urin preusmeri preko nekontinentnega rezervoarja – urostome, ali pa se naredi notranji kon-tinentni urinski rezervoar. Zdravstveno nego pacienta po radikalni cistektomiji načrtujemo po procesu zdravstvene nege, ki zajema pripravo na operativni poseg, pooperativno spremljanje vitalnih funkcij, bilanco tekočin, nadzor drenažnih sistemov, pomoč pri izvajanju osebne higiene in pri gibanju. Namen prispevka je prikazati zdravstveno nego in oskrbo pacienta po radikalni cistektomiji s kontinentno derivacijo urina po Studerju – s prikazom primera. klJUčNE BESEDE: rak sečnega mehurja, medicinska sestra, cistektomija UVoD T2, kjer je invazija v mišico, T3, kjer je invazija skozi Rak sečnega mehurja je ena najpogostejših rakavih steno mehurja, in T4, kjer je prisotna infiltracija v okolne bolezni pri moških, ki se v svetovnem merilu uvršča organe (Sedmak, 2010). na šesto mesto najpogosteje diagnosticiranih rakavih Z rakom sečnega mehurja sta najpogosteje povezani bolezni in ima visoko stopnjo ponovljivosti (Zupančič & mikroskopska in makroskopska hematurija. Pacienti Hudoklin, 2020). Glavni dejavniki za tveganje raka na pa navajajo tudi pogosto uriniranje, urgenco, disurijo ali mehurju so genetski dejavniki in dejavniki okolja, kot sta nikturijo. Omenjeni simptomi in znaki pogosto vodijo kajenje in poklicna izpostavljenost aromatskim aminom do odkritja bolezni v zgodnji fazi, v napredovali obliki ter policikličnim aromatskim ogljikovodikom (Hlebič, bolezni pa lahko pri pacientu ugotovimo slabost, bruha-2013). Rak sečnega mehurja se praviloma razvije zaradi nje, kaheksijo, bolečine in slabokrvnost (Hlebič, 2013). transformacije epitelnih celic, ki se nahajajo na povr- Ključnega pomena pri odkrivanju raka sečnega mehurja šini sluznice mehurja in tvorijo bariero med urinom in je zgodnja diagnostika, ki vsebuje analizo urina, citolo-globljimi sloji (Zupančič & Hudoklin, 2020). Razdelitev ško preiskavo seča ter slikovne preiskave (intravenska tumorjev sečnega mehurja po klasifikaciji TNM (Tumor, urografija, ultrazvočna diagnostika, računalniška tomo-Node, Metastasis) upošteva globino tumorja, oceno grafija in scintigrafija skeleta). Za diagnozo raka mehurja bezgavk in oddaljenost zasevkov. WHO (World Health sta najpomembnejši preiskavi cistoskopija in tran-Organization) pa tumorje sečnega mehurja deli glede na suretralna resekcija mehurja za histopatološko oceno histološki gradus (Hlebič, 2013). Histološko razdelimo tkiva (Sedmak, 2003). tumorje sečnega mehurja na tumorje, kjer je prizadet Cistektomija je kirurška odstranitev celotnega ali dela samo epitelni sloj stene sečnega mehurja (Tis, Ta, T1). mehurja. Uporablja se za zdravljenje raka mehurja, ki Ti sodijo med površinske rake. Poznamo pa tudi tiste, ki se je razširil na mišično plast mehurja ali za zdravljenje vraščajo v mišico ali globlje (Pelcl, 2013). To so tumorji raka, ki se je večkrat ponovil. Je standardno merilo za 8 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zdravljenje pacientov s stadijem od T2 do T4. Pri moških predel. Označili smo mesto morebitne urostome, če bi vključuje tudi odstranitev prostate s semenskimi vezi- jo pacientu med operativnim posegom vendarle morali kulami z limfadenektomijo, pri ženskah pa odstranitev narediti. Pacient je pred operacijo prejel antibiotično maternice z limfadenektomijo (Hlebič, 2013). Za deriva- zaščito z Gentamicinom 160 mg intravenzno. Narejena cijo urina se po odstranitvi mehurja urin preusmeri preko je bila preveza OVK, na vbodno mesto je bil nameščen nekontinentnega rezervoarja (urostome) ali notranjega Chlorhexidinski obliž. Operativni poseg je trajal od 8.45 kontinentnega rezervoarja. Notranji urinski rezervoar do 14.40. Po operativnem posegu je bil premeščen v zagotavlja podobno delovanje mehurja kot pri naravnem enoto za pooperativni nadzor in nato na oddelčno inten-mehurju. Je pa povečano tveganje za nočno inkontinenco zivno enoto. Pacient je imel po operativnem posegu na ali zaostajanje urina, ki zahteva občasno samokatetriza- levi strani trebuha nameščena dva ureteralna katetra cijo (Clark, et al., 2013). (vstavljena v ledvični meh, potekala sta po sečevodih Derivacija urina po Studerju pri radikalnih cistektomijah navzven na steno trebuha) – speljana v sterilno poope-sodi v ortotopne (na mestu prejšnjega mehurja) kon- rativno vrečko. Na desni strani trebuha je imel pacient tinentne derivacije. Indikacije za to vrsto derivacije so abdominalni dren ter dve manjši rani. Skozi sečnico je predvsem mlajši pacienti, kjer pri moških rak mehurja imel v nadomestni mehur vstavljen silikonski, perfuzij-ne sme biti razširjen v prostati in na vratu mehurja, pri ski kateter CH20. Ureteralna katetra smo prebrizgavali ženskah pa ne sme biti na vratu mehurja. Za konstruk- na 6 h z 3–5 ml 0,9 % NaCl, urinski kateter pa smo pre-cijo sečnega mehurja se izbere vijuga tankega črevesa, brizgavali na 2 h z 20–30 ml sterilne vode. Pacient je približno med 55 in 60 cm v dolžino. Običajno je to ileum, prejemal antibiotik Klindamicin 300 mg na 8 h, ob 24.00 in sicer vijuga 25 cm proksimalno od cekuma, da bi se je prejel antikoagulantno zaščito. Kontinuirano je paci-pri tem ohranila absorbcija vitamina B12 (Studer, 2004). ent prejemal analgetično terapijo preko črpalke PCA. V zgornji del Studerjevega mehurja se implantirata oba Pacientu smo na eno uro merili vitalne funkcije, bilanco sečevoda. Levi sečevod je potrebno prenesti na desno tekočin. Po drenu se je do 6. ure zjutraj nateklo 850 ml stran pod sigmo. V oba sečevoda se vstavi splinta, ki se rahlo hemoragične vsebine. Pacientu smo na dan ope-ju spelje preko kože navzven. Splinta ostaneta v pacientu rativnega posega izvedli intimno nego ter mu pomagali približno od 7 do 12 dni, da se lahko anastomoza seče- pri obračanju. voda v Studerjevemu mehurju zaceli. Cilj vstavitve splin- Prvi pooperativni dan (16. 10. 2019) smo pri pacientu tov je, da urin ne bi obremenjeval anastomozo. Najnižji zjutraj opravili posteljno kopel. Odvzeta mu je bila kri del Studerjevega mehurja se uporabi za anastomozo seč- (hmg, urea, kreatinin, elektroliti, CRP) po naročilu zdrav-nice, nato se vstavi urinski kateter, katerega odstranimo nika. Pacient je prvič vstal s pomočjo fizioterapije. Intra-po treh tednih po narejeni cistektomiji (Studer, 2004). venozno je prejel vso terapijo in parenteralno prehrano (emulzijo za infundiranje 1477 ml). Odstranjena je bila PRIkaz PRIMERa PCA črpalka, saj je pacient navajal zmerne bolečine po Dne 14. 10. 2019 je bil 62-letni pacient sprejet na uro- VAS lestvici med 2–3. Prejemal je analgetično terapijo loški oddelek zaradi raka mehurja ter načrtovanega na 8 ur (Paracetamol 1 g) ter ob VAS večji od 4 (Meta-operativnega posega. Na dan sprejema smo pacientu mizol Stada 2,5 g/12 h). Per os je zaužil vodo in čaj po odvzeli kri (urea, kreatinin, CRP, jetrni testi, elektroliti, požirkih do 250 ml. Narejena je bila preveza ran in drena hemogram, koagulogram ter krvna skupina). Za opera- zaradi opazovanja ran ter preprečevanja komplikacij pri tivni poseg smo rezervirali eno vrečko krvi. Pacientu smo celjenju teh. Menjana je bila pooperativna vrečka na ure-odvzeli brise za nadzorne kužnine (bris nosu, bris žrela in teralnih katetrih. Še vedno smo merili vitalne funkcije na bris perianalno) ter urin za citologijo. Opravil je pregled eno uro ter bilanco tekočin. Ureteralne katetre smo prepri anesteziologu, ta mu je vstavil osrednji venski kate- brizgavali na 6 ur ter urinski kateter na 2 uri. Čez dan je ter (OVK), zato je imel 2 uri po vstavitvi tudi rentgensko bila večkrat opravljena tudi intimna nega. slikanje pljuč. Pacient je za kosilo in večerjo prejel čisto Drugi pooperativni dan (17. 10. 2019) smo pri paci-juho ter sirup za odvajanje. Popoldan je prejel tudi čis- entu ponovno opravili posteljno kopel. Pacient je prejel tilno klizmo za odvajanje. Čez noč je pacientu preko OVK čistilno klizmo. Odvajal je obarvano vodo. Odvzeta mu tekel 0,9 % NaCl 1000 ml, po naročilu zdravnika. je bila kri (hmg, urea, kreatinin, elektroliti, CRP). Per os Ves čas hospitalizacije pacienta smo pri pacientu izvajali je zaužil vodo in čaj po požirkih ter bistro juho do 500 zdravstveno nego po procesu zdravstvene nege, kate- ml. Predpisanega visoko kaloričnega napitka pacient rega smo načrtovali vsako jutro. ni zaužil, ker mu ni ustrezal. Intravenozno je prejel vso Na dan operativnega posega (15. 10. 2019) smo paci- terapijo in parenteralno prehrano (emulzijo za infundi-entu s strižnikom postrigli dlačice po trebuhu in intimni ranje 1477 ml). Prejemal je analgetično terapijo na 8 ur 9 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi (Paracetamol 1 g) ter ob VAS večji od 4 (Metamizol Stada prehrano. Zaužiti je moral do 2000 ml vode in čaja. 2,5 g/12 h). Vitalne funkcije smo merili na dve uri, beležili Trinajsti pooperativni dan (28. 10. 2019) sta bila pri paci-smo tudi bilanco tekočin. Narejena je bila preveza ran in entu odstranjena ureteralna katetra. Pri pacientu smo drena zaradi opazovanja ran ter preprečevanja kompli- beležili bilanco tekočin ter spremljali prehodnost urin-kacij pri celjenju teh. Ureteralne katetre in urinski kateter skega katetra. smo prebrizgavali naprej po protokolu. Pacient je pose- Od štirinajstega do devetnajstega pooperativnega dne dal in vstajal ob podpori medicinske sestre. Čez dan je smo spremljali prehodnost urinskega katetra, po kate-bila večkrat opravljena tudi intimna nega. rem je bilo prisotno veliko sluzi. Tretji pooperativni dan (18. 10. 2019) smo zjutraj pri Devetnajsti pooperativni dan (3. 11. 2019) je zdravnik pacientu naprej opravili posteljno kopel, čez dan pa je urolog pri pacientu opravili cistogram. bila večkrat opravljena intimna nega. Pri pacientu je Dvajseti pooperativni dan (4. 11. 2019) je bil pri pacientu bil odstranjen dren zaradi manjše količine sekrecije po odstranjen urinski kateter. Beležili smo bilanco tekočin. njem. Vso terapijo je imel še intravenozno in parente- Pacient je delno kontroliral svoje mikcije, zato smo mu ralno prehrano (emulzijo za infundiranje 1477 ml). Pre- zagotovili zadostno količino predlog, ki jih je potreboval. jemal je analgetično terapijo na 8 ur (Paracetamol 1 g) Enaindvajseti pooperativni dan (5. 11. 2019) smo paciter ob VAS večji od 4 (Metamizol Stada 2,5 g/12 h). Per enta odpustili v domačo oskrbo. Ob odpustu smo paci-os je zaužil čaj in vodo, bistro juho ter jogurt. Pacient se entu svetovali, da mora zaužiti 2 litra tekočine, da mora je pričel samostojno posedati, vendar je še vedno hodil skrbeti za redno odvajanje blata, da do kontrole ne sme s pomočjo medicinske sestre. Odvajal ni. Ureteralne dvigovati bremen težjih od 5 kilogramov ter da mora pri-katetre in urinski kateter smo prebrizgavali po proto- četi s treningom mišic medeničnega dna. Pacientu smo kolu. Pri prebrizgavanju urinskega katetra je bilo priso- podali ustna in pisna navodila o izvajanju teh. tne veliko sluzi. Vitalne funkcije smo merili na dve uri, Pacient je prišel na prvo kontrolo 19. 11. 2019. Navajal beležili smo tudi bilanco tekočin. je, da ponoči porabi 4–5 predlog zaradi uhajanja urina, Četrti in peti pooperativni dan se je pacient sam umival podnevi pa dve. Pacient je prišel na ponovno kontrolo do pasu. Večkrat smo mu opravili intimno nego. Paci- v urološko ambulanto 5. 3. 2020, kjer je navajal, da je ent je zaužil tekočo hrano (7,5 MJ – 1800 Kcal). Zaužil je čez dan kontinenten, ponoči pa mu urin uhaja in porabi 5 do 1500 ml vode in čaja. Terapijo pa je še vedno prejel predlog. Navajal je tudi, da je med urinom prisotne veliko intravenozno. Pacient je navajal zmerne bolečine, zato sluzi. je imel predpisano analgetično terapijo ob VAS večji od 3. Ureteralna katetra in urinski kateter smo prebrizgavali RazPRaVa na štiri ure. Narejena je bila preveza ran zaradi nadzora Zdravstvena nega pacienta po radikalni cistektomiji igra celjenja. Rane so se celile per priman. Pacient je odvajal pomembno vlogo pri preprečevanju zapletov. Proces normalno blato v obliki klobase (tip 4 po Bristol-Meyer- zdravstvene nege pri pacientu vključuje oceno pacienta, sovi lestvici). Vitalne funkcije smo merili na dve uri, bele- negovalno diagnozo, načrtovanje aktivnosti ter vredno- žili smo tudi bilanco tekočin. tenje teh. Neposredno pooperativno opazovanje paci- Šesti pooperativni dan (21. 10. 2019) smo pacienta enta vključuje oceno dihalne funkcije, oceno pacientove namestili v sobo na urološkem oddelku. Pacient je sam cirkulacijske funkcije, oceno rane, oceno stalnega urin-skrbel za osebno higieno, razen za intimno nego. Zaužil skega katetra, oceno funkcije prebavil, bilanco tekočin, je lahko varovalno prehrano (8,4 MJ – 2000 Kcal). Zaužiti lajšanje bolečine ter pacientovo udobje. Poleg tega pa je moral do 2000 ml vode in čaja. Vso terapijo je začel zdravstvena nega vključuje tudi izboljšanje samopodobe prejemati per os. Ureteralna katetra in urinski kateter in spodbujanje samostojnosti pri pacientu (Hussein, et smo prebrizgavali na štiri ure. Pacientu smo po naročilu al., 2015). zdravnika odvzeli kri za preiskave (hmg, ureo, kreati- Pacienta je potrebno vključiti v predoperativno odločanin, CRP in elektrolite). Pri pacientu smo beležili bilanco nje glede operacije in pooperativnega okrevanja, obvla-tekočin. dovanja samostojnosti in ponovno vključitev v vsako- Sedmi pooperativni dan (22. 10. 2019) je bil odstranjen dnevne dejavnosti v življenju (McMullen, et al., 2019). OVK. Predpriprava pacienta na cistektomijo zajema čiščenje Od sedmega do dvanajstega pooperativnega dne smo debelega črevesa, britje pacienta v predelu abdomna prebrizgavali kateter ter ureteralna katetra na 6 ur. Pri in intimnega predela s strižniki na dan operativnega prebrizgavanju urinskega katetra je bilo še vedno priso- posega. Na dan operativnega posega se pacientu tno veliko sluzi. Pacient je samostojno skrbel za osebno namesti kompresijske nogavice za preprečevanje ven-higieno, razen za intimno nego. Zaužil je lahko varovalno skih tromboz. Pacient jih nosi vse dokler ne začne 10 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi samostojno posedati in hoditi. Pacienti prejemajo anti- Obravnava pacienta glede prehranjevanja in pitja je indi-biotično zaščito, antikoagulantno zaščito in zdravila za vidualna, glede na stanje pacienta (Jelen, 2011). stimulacijo prebave (Studer, 2004). Izločanje urina je prisotno takoj po operaciji in poteka po Pooperativno vodenje teh bolnikov je pomembnejše kot ureteralnih katetrih. Naloga medicinske sestre je skrb za kirurška operacija mehurja, če želimo doseči dobre dol- prehodnost ureteralnih katetrov ter spremljanje diureze, goročne rezultate. Studer (2004) navaja, da je potrebno katera ne sme biti manjša od 30 ml/h. Pacienti imajo suprapubični kateter (ureteralna katetra) in transurete- pogosto težave pri odvajanju blata, zato jim zdravnik ralni kateter (urinski kateter) prebrizgavati vsakih šest pogosto predpiše odvajala ter zdravila za spodbujanje ur s fiziološko raztopino, da se preprečijo raztrganine na peristaltike. Medicinska sestra opazuje in beleži odva-nadomestnem mehurju, ki je iz črevesja. S tem pa tudi janje blata ter vetrov. Tudi tu je obravnava individualna, preprečimo blokado odvajanja urina in sluzi. Pri pacientu glede na stanje pacienta (Jelen, 2011). se prične parenteralna prehrana (emulzija za infundi- Pri odpustu je treba pacientom svetovati, da morajo zau-ranje 1477 ml) prvi dan po operativnem posegu in se žiti 2–3 litre tekočine na dan in da morajo vsakodnevno konča, ko je pri pacientu zadosten vnos (vsaj 1800 Kcal) izvajati trening mišic medeničnega dna (Studer, 2004). prehrane skozi usta. Za spodbujanje peristaltike se pri pacientih uporablja parasimpatikomimetična zdravila, zaklJUčEk kot je na primer neostigmin. Studer (2004) navaja tudi, Pacientom je potrebno zagotoviti zadostne informacije o da se ureteralni katetri odstranijo 5.–8. dan po opera- operaciji in jim nuditi popolno zdravstveno oskrbo v času tivnem posegu. 8.–10. dan po operativnem posegu se hospitalizacije. Zdravstvena nega pri pacientu po radi-opravi cistogram (slikanje), da bi izključili morebitno kalni cistektomiji zahteva pripravo na operativni poseg, puščanje anastomoze. V našem primeru se je zdravnik beleženje vitalnih funkcij, spremljanje bilance teko-odločil za kasnejšo odstranitev ureteralnih katetrov ter čin, nadzor nad izločanjem in odvajanjem, skrb za čim urinskega katetra zaradi prisotnosti veliko sluzi. hitrejšo mobilizacijo pacienta ter pomoč pri primanjkljaju Medicinska sestra posebno pozornost nameni vnosu v samooskrbi pri izvajanju osebne higiene. Pri pacientu tekočine in hranil. Dnevno je potrebno voditi tekočinsko je potrebno zagotoviti fizično in psihično udobje v smislu bilanco. Pacient mora prejemati parenteralno prehrano, lajšanja bolečine ter zagotavljanju zadostnih informa-katero predpiše kirurg. Koliko časa jo pacient potrebuje, cij. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti več študij glede je odvisno od pacientovega splošnega stanja. Po vstavi- zdravstvene nege pacienta po radikalni cistektomiji s tvi peristaltike začne pacient piti tekočino, nato prejme kontinentno derivacijo urina, saj je še vedno zelo malo čisto juho in šele nato prehaja na lahko, kuhano hrano. zapisanega o tej temi. Pacient lahko zaužije tudi visoko energetske napitke. lITERaTURa 1. Clark, E. P., Agarwal, N., Biagioli, R., Eisenberger, M., Greenberg, R., et al., 2013. Bladder Cancer – Clinical Practice Guidelines in Oncology. Journal of the National Comprehensive Cancer Network, 11(4), pp. 446–475. 2. Hlebič, G., 2013. Obravnava mišično neinvazivnega raka sečnega mehurja. In: Izzivi v multidisciplinarni obravnavi bolnikov z rakom sečnega mehurja, prostate, ledvic in mod: zbornik predavanj. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, pp. 59–72. 3. Hussein, S., Salem, A., Ahmed, A. & Azer, S., 2015. Developing Post-Operative Nursing Care Standards for Patients Undergoing Cystectomy for Cancer Patients. Assiut Scientific Nursing Journal, 3(5), pp. 162–169. 4. Jelen, A., 2011. Zdravstvena nega pacienta z urostomo. In: Majcen Dvoršak, S. & Šćepanović, D. Stome, rane, inkontinenca – aktivnosti v zdravstveni negi: zbornik predavanj, Debeli rtič, 3.,4. in 5. marec 2011. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, pp. 136–147. 5. McMullen, K. C., Kwan, L. M., Colwell, C. J., Munneke, R. J., Davis, V. J, et al., 2019. Recovering from Cystectomy: Patient Perspectives. Bladder Cancer, 5(1), pp. 51–61. 6. Pelcl, M., 2013. Zdravstvena nega bolnika po operaciji raka sečnega mehurja: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 6–7. 7. Sedmak, B., 2003. Maligni tumorji mehurja. Zdravniški Vestnik, 72(1), pp. 27–31. 8. Sedmak, B., 2010. Rak sečnega mehurja. In: Rak uroloških in reproduktivnih organov: zbornik predavanj. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, pp. 15–23. 9. Studer, U. E., Varol, C. & Danuser, H., 2004. Surgical Atlas Orthotopic ileal neoblader. BJU International, 93(1), pp. 183–193. 10. Zupančič, D. & Hudoklin, S., 2020. Raziskovalni modeli raka sečnega mehurja za izboljšanje diagnosticiranja in zdravljenja. Zdravniški Vestnik, 89(5–6), pp. 301–19. 11 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zDRaVSTVENa NEGa STaRoSTNIka Po oPERaCIJI kolka alja Pišek, dipl. m. s., lidija Fošnarič, mag. zdr. nege Splošna bolnišnica Trbovlje, Kirurški oddelek alja.pisek@yahoo.com IzVlEčEk Sprejem poškodovanca z zlomljenim kolkom v bolnišnico je nenačrtovan. Za pacienta še zlasti, če je starejši, takšna poškodba ni samo hud telesni, ampak tudi duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje. S poškodbo nastane vrsta izzivov, s katerimi se sooča medicinska sestra že takoj ob sprejemu in nato ves čas hospitalizacije. V teoretičnem delu bo predstavljena anatomija kolčnega sklepa, vrste zlomov zgornjega dela stegnenice, dejavniki tveganja, cilji zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta na ekstenziji, aktivnosti zdravstvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji kolka, s poudarkom na prehranjevanju, pitju, izločanju, odvajanju ter gibanju in ustrezni legi. KLJUČNE BESEDE: kolčni sklep, zlom zgornjega dela stegnenice, dejavniki tveganja, ekstenzija, zdravstvena nega UVoD aNaToMIJa kolčNEGa SklEPa Do zloma kolka lahko pride v vseh starostnih obdob- Kolčni sklep (articulatio coxae) sestavljata glava stegne-jih, značilno pa je za starostnike. Po petinšestdesetem nice in sklepna ponev kolčnice. Sklepna ovojnica je pri-letu starosti število tovrstnih poškodb strmo narašča, peta na rob acetabula, na stegnenici se spredaj narašča povprečna starost bolnikov pa znaša med 70 in 80 let, v intertrohanterni liniji, zadaj pa na sredini vratu. Skle-odvisno od vrste zloma. Pri več kot polovici teh pacien- pno ovojnico ojačujejo iliofemoralni, ishiofemoralni in tov je pred poškodbo prisotna dodatna bolezen ali bole- pubofemoralni ligament. Glava in vrat stegnenice okle-zensko stanje, najbolj pogosto je to sladkorna bolezen. pata z diafizo kot, ki se s starostjo spreminja. Pri dojenčku Zlom kolka je pri ženskah pogostejši, zlasti po menopavzi. je 150 stopinj, pri odraslem med 120 in 135 stopinj. Na Ženske imajo širšo medenico (coxa vara, zmanjšan kot bazi vratu stegnenice se nahaja ekstrakapsularni arte-med stegnenico in stegneničnim vratom), v menopavzi rijski obroč, zadaj ga tvori arterija circumflexa femoris doživijo hormonske spremembe, ki jih pogosto spremlja medialis, spredaj arterija circumflexa femoris lateralis. osteoporoza, daljša se njihova življenjska doba, toda s Obe sta veji arterije profunde femoris, ki je glavna stran-tem ne izključujemo poškodb pri moških. Poglavitni vzrok ska veja arterije femoralis. Iz arterijskega obroča na bazi zlomov pri starejši populaciji je zmanjšana trdnost kosti potekajo v sklepni ovojnici ascendirajoče vratne veje. (gostota in kakovost) in tudi povečano tveganje za padce. Ob robu sklepnega hrustanca glavice stegnenice tvo-Zadnjih nekaj let število poškodovanih starejših oseb rijo te veje subsinovijski intraartikularni arterijski obroč, narašča tudi zato, ker je njihova življenjska doba daljša, od koder izhajajo epifizne arterije za prehrano glavice pri starejših z demenco so poškodbe pogostejše kot pri stegnenice. Arterija ligamenti capitis femoris je veja drugih. Verjetnost padca je zelo velika, ko se starejša arterije obturatoriae, prehranjuje pa del glave stegne-oseba zbudi sredi noči in v temi pod vplivom uspaval išče nice in anastomozira z drugimi arterijami, ki prehranju-pot do sanitarij ali drugih delov stanovanja. Med dejav- jejo proksimalni del stegnenice (Hostnik, 2010). niki tveganja je tudi fizična neaktivnost posameznika. Ta je lahko posledica spremljajočih bolezni, artritisa, pešanja zloM zGoRNJEGa DEla STEGNENICE sluha ali motenj ravnotežja. Pri starostniku zlom kolka Zlome stegnenice (fractura femoris) delimo v tri skupine pomeni hudo poškodbo, ki ga življenjsko ogroža. Zlom (Miksić & Flis, 2003): kolka negativno vpliva na kakovost življenja, zmanjša • zlomi zgornjega dela stegnenice, samostojnost in mobilnost bolnika, kar neposredno vpliva • zlomi diafize stegnenice, tudi na veliko umrljivost po zlomu, saj se pri poškodova- • zlomi spodnjega dela stegnenice. nih z zlomom kolka v primerjavi z nepoškodovanimi enake starosti in spola pričakovano trajanje življenja zmanjša za Zlomi zgornjega dela stegnenice nastanejo zaradi delo-25 % (Koglot, et al., 2001; Laharnar, et al., 2011). vanja neposredne sile pri padcih na kolk. Mogoči so tudi 12 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi pri močnem sestopanju z višje ravni na nižjo, pri čemer dejavniki tveganja za zlom kolka pri starostniku (biološki do zloma prihaja posredno zaradi prenosa sile. in vedenjski dejavniki) (Bilban & Rok, 2008). Glede na anatomsko mesto jih delimo na (Miksić & Flis, 2003): zunanji dejavniki • zlome glavice stegnenice (fractura capitis femoris), Zunanji rizični dejavnik za tveganje padca in zlom kolka • zlome vratu stegnenice (fractura colli femoris), je najpogosteje starostnikovo fizično okolje. Dejavniki • zlome trohanterne regije (fractura pertochanterica fizičnega okolja so prisotni v 30–50 % primerov padcev femoris, fractura intertrochanterica femoris, fractura in odsevajo urejenost ter varnost bivalnega okolja. subtrochanterica femoris). Med nevarno bivalno okolje sodijo (Bilban & Rok, 2008): Zaradi posebne prekrvavitve se zlomi vratu stegnenice • zavihana, drseča ali predebela preproga, pogosto ne zacelijo in po določenem času se pojavijo • nizek, mehak stol, znaki propadanja glavice (aseptična nekroza) z razvojem • nizka toaletna školjka, obrabnih sprememb kolčnega sklepa. Celjenje zlomov • odsotnost ograj ali oprijemališč, trohanterne regije običajno ni problematično. Za klinično • težak dostop do stikal za luč, sliko so značilni prikrajšava spodnje okončine, zasuk nav- • slaba osvetlitev, zven ter zavrta gibljivost. Za postavljanje diagnoze kirurg • stanovanje v več ravneh z nekaj vmesnimi stopnicami, potrebuje ob klinični sliki tudi rentgensko slikanje kolka. • visok prag pri vratih. Zdravljenje je praviloma operacijsko, skeletno trakcijo se uporabi izjemoma predoperativno, ko se operacijo odloži Povečano tveganje za padce pri starostnikih predsta-zaradi daljše priprave na poseg ali kot konzervativno vljajo tudi dejavniki socioekonomskega okolja. Staro-zdravljenje. Kirurg pri operaciji zlome natančno naravna stniki si z nizko pokojnino ne morejo privoščiti sprememb in s primernim osteosintetičnim materialom fragmente v bivalnem okolju, ki bi posledično zmanjšale tveganje za učvrsti tako, da je mogoča zgodnja mobilizacija poško- padce. Pogosto tudi ne sodelujejo v zdravstveno vzgoj-dovanca. Vrste osteosintetičnega materiala so: dinamični nih programih, se ne vključujejo v programe telesne kolčni vijak (DHS), DHS s podporno ploščo, intramedularni aktivnosti in ne uporabljajo pripomočkov za hojo. Vse to žebelj (PFN), kanulirani vijaki. Za stabilne ekstraartiku- poveča tveganje za padce (Bilban & Rok, 2008). larne zlome kirurg uporabi DHS, žebljanje ali DHS s pod- porno ploščo. Pri starejših osebah zlome vratu in glavice Notranji dejavniki stegnenice oskrbi z vstavljanjem kolčne proteze, ki omo- Notranji rizični dejavniki zloma kolka pri starostniku so goča takojšnje obremenjevanje noge. Poznamo delno kombinacija vseh starostnih sprememb, ki nastajajo v endoprotezo (PEP), ki jo uporabi kirurg pri starejših, ki so procesu staranja. Gre za povsem fiziološke starostne v slabši kondiciji in imajo pričakovano krajše preživetje spremembe (akutna in kronična obolenja, pogosto pa so (starejši od 75 let), ter totalno endoprotezo (TEP). TEP se velik dejavnik tudi razni stranski učinki zdravil). uporabi pri starejših, ki so v dobri kondiciji in imajo daljše pričakovano preživetje (stari od 65 do 75 let) (Miksić & Notranji dejavniki (Bilban & Rok, 2008): Flis, 2003; Jober, et al., 2010; Komadina, et al., 2012). • slabost lokomotornega sistema (mišična slabost), • okvara ravnotežja (vertigo, posturalna nestabilnost), DEJaVNIkI TVEGaNJa • senzorične okvare (okvare vida, druge okvare – Poznavanje notranjih in predvsem zunanjih dejav- zaspane noge, sluh, slab kinestetični občutek), nikov na zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih • kognitivne okvare (splošne, vizualno perceptualne, pogosto lahko odstranimo. Vzrok za padce in posle-zmedenost, izguba zavesti). dične poškodbe je kombinacija bioloških, vedenjskih, socioekonomskih dejavnikov in dejavnikov fizičnega CIlJ zDRaVlJENJa okolja. Biološki dejavniki so vezani na fiziološki proces Do zloma lahko pride že pri delovanju relativno majhnih staranja in so posledica kroničnih ter akutnih obolenj. sil, na primer pri padcu z nizke višine, ki pri mladih in zdra-Med vedenjske dejavnike prištevamo človekovo osveš- vih osebah ne povzroči poškodbe. Za starostnika pred- čenost, ravnanje in izbiro v določenih situacijah, dejav- stavlja zlom kolka hudo poškodbo, saj pomembno vpliva niki fizičnega okolja pa odsevajo urejenost in varnost na kakovost življenja in umrljivost. S socialno medi-bivalnega okolja. Dejavnike tveganja delimo v dve veliki cinskega vidika predstavlja za družbo veliko finančno skupini: zunanji (ekstrizični) dejavniki tveganja (socioe- obremenitev zaradi operativnega posega in dolgotrajne konomski in dejavniki tveganja) in notranji (intrinzični) zdravstvene nege ter oskrbe. Za odločitev o zdravljenju 13 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi je ključna individualna klinična ocena. Cilj zdravljenja in s tem naravnamo zlom. Z vlekom raztegnemo mišico, zlomov v področju kolkov je, da poškodovancu omogo- ki se je zaradi preloma kosti skrčila. Gre za začasno čimo, da čim prej shodi s stabilnim in nebolečim kolkom, metodo, s katero dosežemo stabilizacijo zloma med pri-da se izogne sekundarnim posegom in da se mu čim prej pravo poškodovanca na operacijsko zdravljenje. vrne zdravstveno stanje pred nezgodo, tako v somat- Naloge medicinske sestre so: skem kot tudi v psihosocialnem pogledu. V zvezi z nizko • preveri položaj okončine na opornici in smer vleka po stopnjo umrljivosti je potrebno poudariti pomen zgo- vsakem negovalnem postopku, dnjega operativnega zdravljenja bolnika z zlomom kolka, • neguje vhodno in izhodno rano ob Steinmannovem po možnosti znotraj 24 ur. Temu v prid govorita podatek žeblju ali žici, iz literature o štirikrat manjši smrtnosti poškodovancev • opazuje vstopno ter izstopno mesto žeblja ali žice in operiranih znotraj 24 ur po poškodbi v primerjavi z odlo- morebitne znake vnetja takoj sporoči zdravniku, ženo operiranimi ter izkušnje o pomenu zgodnje ope- • opazuje učinkovitost vleka, ki je odvisna od uteži racije pri preprečevanju zapletov, kot so poškodbe/raz- (določi zdravnik) in od položaja okončine na opornici, jede zaradi pritiska in pljučni zapleti. Ključnega pomena • pazi, da je sistem za ekstenzijo čvrsto pritrjen na je sodelovanje vseh zdravstvenih strokovnjakov. Zlom posteljo, da uteži vedno prosto visijo, sicer trajni vlek kolka za starejšega poškodovanca z dodatno boleznijo preneha, pomeni namreč enako ali celo večjo življenjsko ogrože- • ob morebitni bolečini okončine preveri, ali ni ta morda nost kot politravma pri mladem, sicer zdravem poško- posledica nepravilnega položaja, dovancu. Na krajšo ležalno dobo vplivajo predvsem trije • pacientu nudi pomoč pri vseh temeljnih življenjskih dejavniki: izbira operativne tehnike, ki omogoči čim- aktivnostih. prejšnje in popolno obremenjevanje poškodovane okon- čine (dinamični vijaki, endoproteze), zgodnja vertikaliza- Te aktivnosti so (Miksić & Flis, 2003; Klasinc, et al., cija pacienta s pomočjo fizioterapevtov, ki imajo posebna 2005): znanja ter izkušnje s področja travmatologije, in infor- • osebna higiena ter oblačenje in slačenje (spodbujanje miranost svojcev že ob sprejemu bolnika (pojasnimo, k sodelovanju), kakšno nego bo potreboval po odpustu iz bolnišnice, • redno izločanje in odvajanje (zaradi ležanja se nagi-da se lahko na nove okoliščine pravočasno pripravijo). bajo k obstipaciji, vstavitev urinskega katetra po Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in naročilu zdravnika), pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske • prehranjevanje in pitje (hrana naj ima dovolj beljako- sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fizia- vin, mineralov in železa), trom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, • gibanje in ustrezna lega (zaradi ekstenzije se bolnik čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju ne more obračati, spreminjamo lahko le naklon osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samo- vzglavja od ravnega ležišča do polsedečega polo- stojnosti (Koglot, et al., 2001; Vodovnik, 2009). žaja; posteljnino menjamo po širini), • preventiva razjede zaradi pritiska (podlaganje ogro- REHaBIlITaCIJa V zDRaVIlIŠčU ženih mest, kot sta peta na poškodovani nogi ali Indikacije za napotitev na rehabilitacijo v naravno zdra- trtica), vilišče neposredno po zaključenem zdravljenju na kirur- • preventiva zastojne pljučnice (dihalne vaje, dvigo- škem oddelku so (Komadina, et al., 2012): vanje zgornjega dela telesa s pomočjo trapeza) in 1. samostojna pomičnost pred zlomom in samostojnost tromboze (običajno dobiva antikoagulantno terapijo), pri opravljanju dnevnih dejavnosti pred zlomom, • razvedrilo in zaposlitev (ležanje je dolgotrajno, saj se 2. pacient se po posegu na akutnem oddelku že postavi kost celi 6–8 tednov ali več). tako, da se giblje samostojno, s pripomočkom ali s pomočjo druge osebe, zDRaVSTVENa NEGa Po oPERaCIJI kolka 3. motiviranost pacienta za rehabilitacijo, zmožnost aktivnosti zdravstvene nege pri opazovanju smiselnega dvosmernega sporazumevanja in pooperativnih zapletov odsotnost kontraindikacij, naštetih v pravilniku OZZ. V pooperativnem obdobju je pri opazovanju pacienta pomembno, da medicinska sestra dobro pozna bolni- zDRaVSTVENa NEGa PaCIENTa z EkSTENzIJo kovo prejšnje stanje, trenutno stanje in rizične dejav- Ekstenzija (skeletni vlek) je posebna oblika konzervativ- nike, ki so lahko posledica operacije. Te zaplete lahko nega zdravljenja. Čez žico ali Steinmannov žebelj, vsta- zmanjšamo s kakovostno zdravstveno nego (Duvnjak & vljen skozi kost, s pomočjo vrvice in uteži izvajamo vlek Zupančič, 2016). 14 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Opazujemo naslednje komplikacije: To lahko preprečimo z ustreznimi prehranskimi ukrepi. • krvavitev iz operativne rane Pri pacientu je pomembno opazovati prehranjevalne Pri nadzorovanih pooperativnih ranah se ne pričakuje navade in kontrolirati hidracijo, da je ta zadostna. močnejših krvavitev, zato je nujno stalno opazovati bol- Pomembno je zdravstveno vzgojno delo v primeru slabe nika, obveze ter predel operativne rane ter dosledno informiranosti bolnika in neupoštevanja diete. Medicin-beleženje vitalnih funkcij. Kadar je krvavitev predvidena, ska sestra naroči predpisano dieto, pacienta ustrezno ima pacient nameščen dren. Ta omogoča iztekanje teko- pripravi za obrok, mu pomaga pri hranjenju (odpiranje čine iz predela rane. Količino in vsebino moramo beležiti hrane, rezanje, mazanje na kruh) ali ga hrani, v kolikor ni (Ivanuša & Železnik, 2008). sam sposoben jesti. Spodbuja ga, da poje zadostno koli- čino hrane. Prehranjenost bolnika vpliva tudi na celjenje • pooperativna okužba operativne rane ran. Malnutricija predstavlja velik dejavnik tveganja, zlasti Okužbo rane preprečimo s pokrivanjem (aseptična zaradi pomanjkanja esencialnih hranil (esencialnih ami-metoda dela). Kadar je preveza prepojena s sekrecijo, nokislin, maščobnih kislin, vitaminov in nekaterih mine-jo je potrebno zamenjati ali namestiti drenažni sistem. ralov ter ogljikovih hidratov, zlasti polisaharidov), saj tako Dehiscenca rane je nujno stanje in je potrebno obvestiti oslabi celično in humoralno imunost ter povzroča slabše, zdravnika. Prvi znak vnete rane je rdečina z oteklino, upočasnjeno celjenje ran. Če se rana po operaciji kolka prisotna je tudi bolečina. Poostrena je skrb za osebno težje celi, lahko po naročilu zdravnika uporabimo posebne higieno, skrb za hidracijo, lokalno hlajenje operiranega terapevtske mešanice ključnih hranil (farmakonutricija), mesta in urejanje posteljne enote (Ivanuša & Železnik, ki so potrebne za celjenje: glutamina, arginina, HMB – 2008). hidroksi-beta-metilbutirata. Zdravstveno vzgojno delo je • nastanek poškodb/razjed zaradi pritiska pomembno tudi pri pacientih, pri katerih je do zloma prišlo Razjeda zaradi pritiska je lokalizirana poškodba kože zaradi osteoporoze. Posebno pozornost mora medicinska oziroma spodaj ležečega tkiva, običajno nad kostno sestra posvetiti razlagi in svetovanju o hrani, ki vsebuje štrlino. Na mestu poškodbe se pojavi rdečina ali povrhnja dosti kalcija in vitamina D, o pomembnosti uživanja mleka poškodba kože, lahko pa pride tudi do nastanka globokih in mlečnih izdelkov. Zdravnik običajno predpiše tudi Plivit razjed, ki segajo vse do mišic, kosti in sklepov. Razjeda D3 kapljice (10 kapljic na dan) in kalcijev karbonat (1 gram zaradi pritiska je kompleksen klinični problem s številnimi na dan). Z zdravili naj bi pacient nadaljeval tudi po hospi-dejavniki tveganja. Mednje sodi tudi operativni poseg in talizaciji zaradi preventive (Vodovnik, 2009; Hostnik, zmanjšana mobilnost po operaciji (Krišelj, 2021). 2010; Pađen, et al., 2012; Rotovnik Kozjek, 2012). • komplikacije na dihalih odvajanje in izločanje Po operaciji lahko pride do pljučne embolije. Najpo- Izločanje in odvajanje je življenjska aktivnost, ki omogoča gostejši vzrok upočasnjenega pretoka krvi skozi veno odstranitev produktov prebave in je v tesni povezavi s so daljša obdobja omejene gibljivosti, na primer med prehranjevanjem. Zmanjšana fizična aktivnost vpliva na operativnim posegom ter tekom rehabilitacije. Zato je mišični tonus trebušnih mišic in mišic medeničnega dna, pomembna aktivacija pacientov in mišična aktivnost peristaltika se poleni. Starostniki imajo pogoste težave z predvsem spodnjih udov. Lahko se pojavi tudi zastojna odvajanjem blata, predvsem v smislu obstipacije, zaradi pljučnica (Vrankar, 2015). omejene fizične aktivnosti. Pogosto je vzrok tudi pre- • komplikacije na obtočilih in ožilju majhna hidracija. Zaradi nepomičnosti sami ne morejo Po operaciji lahko nastane globoka venska tromboza do toaletnih prostorov, kar jih še dodatno prizadene. (GVT). GVT je nastanek strdka v globoki veni, ki povzroči Naloga medicinske sestre je, da s transferjem na voziček popolno ali delno zaporo žile. Tromboza se najpogosteje pomaga do toaletnih prostorov, poskrbi za zasebnost in razvije v venah spodnjih okončin (Vrankar, 2015). telesno udobje pri defekaciji ter mikciji. Lahko se izvede tudi transfer na sobno stranišče. Pri uporabi higienskih Prehranjevanje in pitje vložkov ali plenic je potrebna menjava teh po potrebi, Prehranjevanje in pitje je življenjska aktivnost, ki je nujno intimna nega ter ustrezna zaščita kože (Rozman, et al., potrebna za človekovo preživetje. Hrana ima za bolnike 2006; Vodovnik, 2009). velik pomen, saj predstavlja neločljivi del njihovega zdravljenja. Vpliva na delovanje telesnih celic, tkiv in/ali Gibanje in ustrezna lega organskih sistemov. Približno 30 % pacientov v bolnišni- Pri gibanju gre za krčenje in iztegovanje mišic oziroma cah je podhranjenih. Velik del je takih že ob sprejemu in mišičnih skupin, tako da se človek lahko giblje v okolju, pri večini se podhranjenost med hospitalizacijo poveča. to pa je odvisno od usklajene funkcije lokomotornega 15 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi aparata. Gre za osnovno življenjsko aktivnost, ki omo- Različna vrsta operacije vpliva tudi na različen potek goča človeku zadovoljevanje tudi drugih življenjskih rehabilitacije. Endoproteza dovoljuje zgodnje obreme-aktivnosti (Vodovnik, 2009). njevanje noge (lahko že naslednji dan), kar pomeni, da Pacienti med hospitalizacijo na Kirurškem oddelku Splo- lahko bolnik kmalu hodi brez bergel, medtem ko osteos- šne bolnišnice Trbovlje prejmejo ustna ter pisna navodila inteza s ploščo in vijaki zahteva večtedensko razbreme-s strani fizioterapevtov glede hoje z berglami ali hodu- njevanje noge (4–6 tednov obremenjevanje noge do 20 ljo in vaj, ki naj jih izvajajo. Cilji so postavljeni individu- kg). Fizioterapija po zlomu kolka je v zgodnji fazi usmer-alno, pri čemer se upošteva stopnjo odvisnosti bolnika. jena v učenje hoje z berglami ali s hoduljo, postopno Težimo k temu, da postane bolnik čim prej samostojen. povečanje gibljivosti kolka in povečanje mišične moči. Pri tem sledimo naslednjim načelom: ohranjanje ali vrni- Zelo pomembno je, da je bolnik čim bolj samostojen vsaj tev sposobnosti gibanja, omogočanje dobrega počutja in pri najnujnejših dnevnih opravilih. Okrevanje po zlomu čim bolj kakovostno življenje, učenje vaj za zdravo giba- ali po operaciji kolka je odvisno od pacientovega stanja nje, mobilizacija ter krepitev samopomoči, individualna pred poškodbo, od vrste operacije in od številnih drugih pomoč negovalnega osebja ali svojcev, samostojnost dejavnikov. Na splošno velja, da se zlom zaceli po 6 do pri gibanju in hoji, posedanju ter obračanju v postelji, 8 tednih, vendar je čas okrevanja pogosto daljši. Fizio-zagotovljeno psihofizično ugodje, preprečitev zapletov terapija lahko bistveno skrajša čas okrevanja in izboljša zaradi slabe gibljivosti (poškodbe/razjede zaradi priti- končni izid zdravljenja. Deficit v gibanju je temeljni razlog, ska, kontrakture, pljučnica, tromboze), preskrba in dobra zaradi katerega je starostnik po sami hospitalizaciji tudi poučitev o uporabi ustreznih negovalnih ter ortopedskih sprejet na rehabilitacijo v zdravilišče (Vodovnik, 2009). pripomočkov, odsotnost bolečine pri gibanju. Če je staro- stnik nepomičen v postelji, moramo poskrbeti za redno oblačenje in slačenje obračanje v postelji in nadzirati spremembe na koži. Sta- Oblačenje in slačenje je telesna aktivnost, ki ščiti telo rostnika je potrebno naučiti tehnike samostojnega obra- pred vplivi okolja, pomaga pri vzdrževanju telesne tem- čanja v postelji, kasneje pravilnega posedanja. Skrbeti perature ter higiene kože, izraža pa tudi estetsko in kul-je potrebno za preprečevanje kontraktur. Po navodilih turno naravnanost človeka. Pri starostniku po zlomu fizioterapevta mora starostnik večkrat dnevno izvajati kolka je prisoten deficit v oblačenju in slačenju spodnjega v postelji vaje za mišično moč. Vaje je potrebno izva- dela oblačil, pri obuvanju nogavic ter obutve. Medicinska jati dva- do trikrat dnevno. Vaje leže na hrbtu se lahko sestra nudi pomoč pri teh aktivnostih (Verčko Pernat, et pričnejo že prvi dan po operaciji, pri izvajanju vaj stoje al., 2003; Vodovnik, 2009). pa se lahko pacient za boljše ravnotežje oprime mize, osebna higiena in urejenost stola ali postelje. Pri tem ga medicinske sestre spod- Naloga medicinske sestre je vzdrževanje primerne higi-bujajo. Pacient se mora zavedati, da se je potrebno tudi ene nepomičnega pacienta. Pri delno pomičnih ali pomič- med ležanjem gibati in premikati. Če potrebuje pomoč nih pa medicinska sestra nudi pomoč pri tistih aktivno-pri posedanju ali transferju na voziček, mu pomagamo, stih, ki jih starostnik ne zmore opraviti sam. Starostnik svetujemo pravilno izvajanje teh aktivnosti. Pred pose- pogosto izgubi motivacijo za skrb lastnega telesa in obla-danjem in vstajanjem noge povijemo z elastičnimi povoji čenje. Higiena in nega telesa pomenita skrb za zdravje. zaradi preprečevanja tromboze. Starostniku pomagamo Pomembno je spodbujati higienske navade in samostoj-do toaletnih prostorov in do mize (Vodovnik, 2009). nost. Cilji osebne higiene so: čistoča kože in vidnih sluznic, Poučujemo ga o pravilni uporabi tehničnih pripomočkov, odstranitev odmrlih celic, mikrobov, pospešitev cirkula-kot so hodulje, bergle. Tehnični pripomočki, ki jih upo- cije, izboljšanje estetskega videza; bolnika usmerjamo v rabljamo za mobilizacijo, so hodulja in bergle. Hodulja neodvisnost – pri tem upoštevamo njegovo zmožnost se uporablja kot podpora. Pri hoji s hoduljo bolnik pre- samooskrbe, ga spodbujamo, mu pomagamo ali namesto nese telesno težo na roke in noge, medenica je vzrav- njega opravimo vse negovalne postopke; zagotavljamo nana. Bergle so uporabne za hojo po ravnem in stopni- mu psihofizično ugodje; bolnika poučimo o posebnostih cah. Pred uporabo jih pripravimo za vsakega bolnika pri vzdrževanju osebne higiene (npr. če ima še sponke ali posebej. Pomembno je, da postopno povečujemo šte- šive); negovalne postopke izvajamo ob odsotnosti bole-vilo bolnikovih aktivnosti med sedenjem, vstajanjem in čine; osebna higiena ima velik zdravstveno vzgojni pomen hojo. Mobilizacija pacienta pomeni vstajanje po daljšem (Verčko Pernat, et al., 2003; Vodovnik, 2009). ležanju ali po operaciji. Pacient lahko vstane le z dovo- ljenjem zdravnika in po predhodnih varnostnih ukrepih. RazPRaVa Pri prvem vstajanju sta prisotni dve osebi. Poskrbimo za Zlom kolka zahteva najprej akutno obravnavo v bolni-primerno obuvalo in obleko (Verčko Pernat, et al., 2003). šnici, povezano s predoperativno pripravo in operativnim 16 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi posegom. Pooperativno zdravljenje je kompleksno, saj v okolju, kjer živi, ter o stopnji samostojnosti. Vsi paci-obsega dajanje zdravil (predvsem za lajšanje bolečin), enti po operaciji kolka izgubijo določeno stopnjo samo-zdravstveno nego s poudarkom na gibanju, prehrani ter stojnosti, gibljivost je omejena, zato je včasih potrebna izločanju in odvajanju ter zgodnjo rehabilitacijo. Medi- ureditev pomoči na domu ali sprejem v dom starejših cinska sestra naj bi ves čas hospitalizacije na pacienta občanov. Še ena možna rešitev, ki je le začasna, pa je vplivala pomirjevalno, mu vlivala zaupanje v zdravstveni premestitev na oddelek za neakutno obravnavo. tim ter izvajala zdravstveno vzgojo. Temu sledi pri večini pacientov obdobje rehabilitacije, v primeru odobritve s zaklJUčEk strani zdravstvene zavarovalnice najpogosteje v zdravi- Pri starejših ljudeh je zlom kolka eden izmed najpogo-lišču. Pri marsikaterem pacientu, še posebno pri starej- stejših in še vedno najbolj ogrožujočih zdravstvenih ših, je potrebno urejanje pogojev za kakovostno življenje stanj, saj ga lahko spremljajo ne samo resne telesne, po zaključku hospitalizacije oziroma rehabilitacije. Zato pač pa tudi psihološke in socialne posledice. Bistvenega je potrebno že ob sprejemu pacienta na oddelek prido- pomena je dobra komunikacija med zdravnikom, medi-biti informacije, kdo skrbi zanj, na koga naj se medicin- cinsko sestro, pacientom in njegovimi svojci. Skupni cilj ska sestra obrne po dodatne informacije o njegovem je čim večja samostojnost pacienta po sami operaciji. zdravstvenem stanju pred poškodbo, o načinu življenja lITERaTURa 1. Bilban, M. & Rok, S. M., 2008. Poškodbe starejših in padci. In: Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2008 – Zbornik prispevkov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, pp. 70–88. 2. Duvnjak, D. & Zupančič, V., 2016. Kakovost rehabilitacije starejših po zlomu kolka. In: Nose, B. & Jugovič, B. eds . Kakovost zdravstvenih storitev – Zbornik prispevkov Dnevi Marije Tomšič, Dolenjske Toplice, 21. in 22. januar 2016. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, pp. 7–14. 3. Hostnik, B., 2010. Veljavnost napovedi hitrih testov za povečano tveganje zloma kolka pri starostniku: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. 4. Ivanuša, A. & Železnik, D., 2000 . Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. 5. Ivanuša, A. & Železnik, D., 2008. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. 6. Jober, P., Peroša, D., Burger, H. & Vidmar, G., 2010. Značilnosti bolnikov z zlomom kolka in njihova zmožnost hoje na Oddelku za travmatološko kirurgijo Splošne bolnišnice Izola . Rehab, 9(1), pp. 10–16. 7. Klasinc, M., Rozman, M., Kisner, N. & Pernat, S., 2005. Zdravstvena nega 3: Učbenik za srednje tehniško in strokovno izobraževanje, program tehnik zdravstvene nege, predmet Zdravstvena nega in prva pomoč. Maribor: Pivec. 8. Koglot, F., Štrbenc Mozetič, M. & Beltram, M., 2001. Zlom kolka pri starostniku. Zdrav Vestn, 70, pp. 661–3. 9. Komadina, R., Senekovič, V., Dolenc, I., Andoljšek, M., Grabljevec, K., Veninšek, G., et al., 2012. Priporočila za zdravljenje zloma kolka v Sloveniji. Zdravstveni Vestnik, 81(3), pp. 183–92. 10. Krišelj, T., 2021. Razjeda/poškodba zaradi pritiska. In: Frangež, I. & Nikolič, J. eds. Zbornik Teoretično-praktični tečaj s področja oskrbe kroničnih ran, Portorož, 1. 10. 2021. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za kirurške okužbe, pp. 36–37. 11. Laharnar, M., Slabe, D. & Herman, S., 2011. Poznavanje ukrepov prve pomoči pri zlomu kolka med laiki na Tolminskem. Obzornik Zdravstvene Nege, 45(1), pp. 49–54. 12. Miksić, K. & Flis, V., 2003. Izbrana poglavja iz zgodovine: učbenik za kirurgijo na visokih zdravstvenih šolah. Maribor: Obzorja. 13. Pađen, L., Mahmutović, A. & Smrke, D. M., 2012. Prehranska obravnava bolnika s kronično rano. In: Smrke, D. M. & Nikolič, J. eds. Pogled v prihodnost pri zdravljenju tkiv, Zbornik predavanj, 7. Simpozij o ranah z mednarodno udeležbo, Portorož, 19.–20. april 2012. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za kirurške okužbe, pp. 103–107. 14. Rotovnik Kozjek, N., 2012. Hranila – zdravila za rane. In: Smrke, D. M. & Nikolič, J. eds. Pogled v prihodnost pri zdravljenju tkiv, Zbornik predavanj, 7. Simpozija o ranah z mednarodno udeležbo, Portorož, 19.–20. april 2012. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za kirurške okužbe, pp. 45–48. 15. Rozman, M., Kisner, N., Klasinc, M. & Verčko Pernat, S., 2006. Zdravstvena nega 2: Učbenik za 2. letnik za program tehnik zdravstvene nege pri predmetu zdravstvena nega in prva pomoč. Maribor: Pivec. 16. Splošna bolnišnica Trbovlje, 2013. Navodila pacientom po vstavitvi proteze kolka. Trbovlje: Splošna bolnišnica Trbovlje. 17. Verčko Pernat, S., Kisner, N. & Klasinc, M., 2003. Zdravstvena nega 1: Učbenik za 1. letnik. Maribor: Obzorja. 18. Vodovnik, D., 2009. Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, pp. 38–39. 19. Vrankar, K., 2015. Elementi nadzora pri bolniku z obravnavo akutne embolije. In: Prestor, L. ed. Zbornik predavanj z recenzijo. Akutna stanja v pulmološki zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji, pp. 11–13 17 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi VloGa zDRaVSTVENE NEGE PRI DVIGU kValITETE ŽIVlJENJa PaCIENToV Po PoŠkoDBI GlaVE Ines Dujc, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Izola, Enota intenzivne terapije - kirurški oddelek ines.dujc@gmail.com IzVlEčEk Poškodbe glave so ene izmed najpogostejših vrst travmatskih poškodb. V prispevku sem na podlagi pregleda literature in analize podatkov zbranih v sklopu projekta PRO SAFE identificirala različne izide in posledice po poškodbi glave, ki vplivajo na življenje. Analizirali smo podatke pridobljene iz letnih poročil študije CREACTIVE. Podatke smo analizirali pri pacientih s poškodbo glave, ki so bili hospitalizirani v enoti intenzivne terapije v obdobju med leti 2015 in 2021. V rezultatih so predstavljeni podatki, ki smo jih pridobili na podlagi analize podatkov. Rezultati kažejo, da je največ pacientov imelo ob sprejemu GCS 13-15. Več pacientov je bilo moških in pacientov starejših od 65 let. Kljub temu, da rezultati glede izida in posledic 6 mesecev po poškodbi kažejo na to, da je največ pacientov dobro okrevalo je še vedno veliko tistih, ki niso preživeli ali imajo trajne posledice na vseh področjih življenja. Zato je poškodba glave še vedno zdravstveno, finančni ter-socialni problem razvitega sveta. Pomembno vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji ima tudi zdravstvena nega. Kontinuirano opazovanje, pravočasna identifikacija zdravstvenih in negovalnih problemov, načrtovano in standardizirano izvajane posegov ter kontinuitetno dokumentiranje so temelj, da iz nesreče pacienta ustvarimo čim boljši izid. klJUčNE BESEDE: poškodba možganov, Glasgow coma scale, prizadetost, življenjske aktivnosti UVoD dihalne poti, optimizacija oksigenacije in predihanosti in Poškodbe glave so ene izmed najpogostejših vrst trav- zagotavljenje hemodinamske stabilnosti (American Col-matskih poškodb. Nezgodna možganska poškodba je lege of Surgeons, 2018). vsaka nedegenerativna in neprirojena poškodba mož- Po priporočenih smernicah za ukrepe in zdravljenje pri ganov, ki nastane zaradi delovanja zunanje sile in vklju- pacientih s hudo poškodbo glave iz leta 2018 vsakemu čuje posledice neposrednih zapletov te poškodbe ter pacientu se vstavi CVK- centralni venski kateter, arterij-vodi v začasne ali trajne posledice na področju vedenj- ski kateter, urinski kateter, ki ima dodatek za merjenje sko-kognitivnega, klinično-medicinskega in psiho-soci- osrednje temperature, NGS- nazogastrična sonda skozi alnega delovanja. Delimo jih na blage, zmerne in hude usta. Po naročilu zdravnika medicinska sestra odvzame poškodbe glave (Grabljevac, et. al., 2015). laboratorijske preiskave. Izvedejo se potrebne radiolo- Pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo ške preiskave (CT, RTG, UZ). Pomembno je da sprem-glave predstavljajo ocena stanja in potrebni ukrepi za ljamo pulz, krvni tlak, telesno temperaturo, CVP- cen-zmanjševanje sekundarne poškodbe možganov. Sekun- tralni venski tlak, ICP- intrakranialni tlak, CPP- centralni darna poškodba možganov ima prav tako pomembno prefuzijski pritisk, BIS- ocena globine sedacije z moni-vlogo pri izidih in posledicah po poškodbi. Pomembno torjem. Kontroliramo tudi velikost in reakcijo zenic ter vlogo pri oceni stanja predstavlja GCS- Glasgow coma ocenjujemo po lestvici RASS. Pomembno vlogo ima tudi scale. Primarni cilj zdravljenja pacientov s sumom na položaj pacienta, ki mora biti hrbtni z dvignjenim vzglav-poškodbo glave je preprečiti sekundarno poškodbo jem 15-30 stopinj. Pacienta je potrebno analgezirati in možganov. Najpomembnejši načini za omejitev sekun- sedirati (Dash, 2018). darne poškodbe možganov in s tem izboljšanje paci- Priporočeni ukrepi za preprečevanje zapletov so: entovega izida so zagotovitev ustrezne oksigenacije in • vzdrževanje optimalnih funkcij dihanja in nega vzdrževanje krvnega tlaka na ravni, ki zadostuje za per- tubusa v sklopu respiratorne terapije. fuzijo možganov. To dosežemo z zagotavljanjem proste • ustrezna prehranska podpora in hidriranje za 18 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi preprečevanje katabolnega stanja. standardizacija postopkov pri zbiranju podatkov, ana- • terapevtsko mirovanje, 24-urni nadzor obračanja, liza aktivnosti, zbiranje podatkov o primerih, primerja-nameščanja in razgibavanja sklepov za preprečeva- nje podatkov med različnimi enotami intenzivne tera-nje sklepnih in tetivnih kontraktur ter poškodb zaradi pije. Splošna bolnišnica Izola sodeluje v projektu od leta pritiska. 2015. • nadzor odvajanja urina in blata. • vzpostavljanje osnovne (verbalne ali neverbalne) NaMEN IN CIlJ komunikacije. Namen raziskave je bil identificirati različne izide in • preprečevanje in zdravljenje napadov popoškodbene posledice po poškodbi glave, ki vplivajo na življenje. Cilj epilepsije. raziskave je bil s pregledom literature in z analizo podat- • informiranje svojcev o realnih možnostih rehabili- kov projekta PRO SAFE odgovoriti na zastavljeni razi-tacije, ocena potreb in možnosti dolgotrajne oskrbe skovalni vprašanji: (Kodila, 2008). Kako različni izidi in posledice po poškodbi glave vplivajo na kvaliteto življenja? Poškodbi glave, ki je povzročila izgubo zavesti lahko sledi Kakšna je vloga zdravstvene nege pri pacientih z veliko različnih izidov. Možni izidi so: smrt, vegetativno poškodbo glave? stanje, persistentno vegetativno stanje, okrevanje z raz- ličnimi posledicami. Posledice so različne in prizadenejo METoDE sposobnost zaznavanja, razumevanja, čustvovanja in Analizirali smo podatke pridobljene iz letnih poročil pro-vedenja. Najpogostejše so: motnje zaznavanja, motnje jekta CREACTIVE. Podatke smo analizirali pri pacientih gibanja, motnje spoznavnih funkcij, motnje sporazume- s poškodbo glave, ki so bili hospitalizirani v enoti inten-vanja, čustvene spremembe, težave na področju vede- zivne terapije splošne bolnišnice Izola, v obdobju med nja, utrujenost, glavoboli, epilepsija, nezmožnost kon- leti 2015 in 2021. V analizo je bilo vključenih 176 paci-trole sečnega mehurja in črevesja in dispraksija (Soklič, entov. Analizirali smo podatke: GCS ob sprejemu, spol 2013). in starost pacienta. V analizo podatkov so bili vključeni Posamezniku se življenje po poškodbi glave lahko dra- pacienti starejši od 18 let. Analizirali smo tudi podatke stično spremeni. Ne spremeni se funkcioniranje le stanja pacientov 6 mesecev po poškodbi. Podatki so bili na telesnem, senzoričnem in čustveno- vedenjskem zbrani na podlagi intervjuja, ki se opravi z pacientom področju ampak poškodba vpliva tudi na njegovo kva- oziroma njihovimi svojci 6 mesecev po poškodbi. Izpra-liteto življenja. Spremenijo se predvsem zmožnosti ševalec- zdravnik opravi telefonski razgovor na podlagi opravljanja raznolikih aktivnosti, vključevanja v družbo katerega se nato s pomočjo Glasgow lestvice izida, poda in delovno okolje, opravljanja vsakodnevnih aktivnostih ocena stanja pacienta po poškodbi. Ocena se nanaša na (Košorok, 2005). posledice in izide po poškodbi. Intervju je sestavljen iz S pomočjo projekta CREACTIVE (Collaborative Research dveh delov. V prvem delu se vprašanja nanašajo na izide on Acute Traumatic brain Ijury in intensive care medi- povezane z zavestjo in aktivnostmi v domačem in soci-cine in Europe), ki ga podpira Evropska komisija se ele- alnem okolju. V kolikor je pacient zmožen se opravi še ktronsko zbirajo podatki o pacientih sprejetih v enote drugi del intervjuja, kjer pacient poda samooceno kva-intenzivne terapije po Evropi. Je prospektivna študija, litete življenja po poškodbi. V nadaljevanju so predsta-ki spremlja osebe po poškodbi glave. Cilji projekta so: vljena vprašanja, ki se uporabijo pri intervjuju. 19 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Tabela 1: Prikaz vprašanj za sledenje pacientu in vprašanja Glasgow lestvice izida 6 mesecev po poškodbi aktivnost Vprašanje Splošno Ali je bolnik umrl? Kje bolnik trenutno živi? Zavest Ali bolnik po poškodbi glave uboga preproste ukaze, ali govori? Samostojnost doma Je vsakdanja pomoč druge osebe na domu nujna za opravljanje osnovnih dnevnih aktivnosti? Samostojnost izven doma Ali bolnik lahko nakupuje brez pomoči?, Ali je zmožen sam potovati na kratke razdalje brez pomoči? Ali je bil bolnik sposoben sam potovati že pred poškodbo? Služba, delo Ali je bolnik trentuno sposoben opravljati delo/službo v enaki meri kot pred poškodbo? Družabne aktivnosti in prosti čas Ali je bolnik zmožen nadaljevati z rednimi družabimi in prosoto časnimi aktivnostimi zunaj doma? Družina in prijatelji Ali ima bolnik prisotne psihološke težave, ki se rezultirale v motnji ali pre-kinitvi odnosov z družino in prijatelji? Vrnitev v normalno življenje Ali so prisotne kakršnekoli trenutne težave povezane s poškodbo, ki vplivajo na vsakodnevno življenje, Če so bile podobne težave že prisotne pred poškodbo, ali so se te poslabšale? Kateri dejavnik je najbolj vplival na izid po poškodbi? Tabela 2: prikaz vprašanj za QOLIBRI-OS – kvaliteta življenja po poškodbi možganov aktivnost Vprašanje Kondicija Na splošno kako ste zadovoljni z fizično kondicijo? Koncentracija, spomin Na splošno kako ocenjujete delovanje svojih možganov glede koncentra- cije, spomina in razmišljanja? Vsakodnevne aktivnosti Na splošno kako ste zadovoljni z vašo sposobnostjo opravljanja vsako- dnevnih aktivnosti? Čustvovanje Na splošno kako ste zadovoljni z vašimi občutki in čustvovanjem? Družabno življenje Na splošno kako ste zadovoljni z vašim osebnim in družabnim življenjem? Načrti za prihodnost Na splošno kako ste zadovoljni z vašim trenutnim stanjem in načrti za prihodnost? REzUlTaTI skupine. Blaga, zmerna in huda poškodba glave. Pri- V rezultatih so predstavljeni podatki o oceni GCS ob dobljeni rezultati kažejo na to, da so v enoti intenzivne sprejemu, spolu in starosti pacientov ter rezultati izida 6 terapije bili obravnavani večinoma pacienti z začetno mesecev po poškodbi. GCS med 13-15. V obdobju med letom 2015 in 2021 je Podatki o oceni GCS ob sprejemu so razdeljeni v tri 87 pacientov imelo GCS med 12-15. Graf 1: Podatki o oceni GCS ob sprejemu 20 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Pri analizi podatkov spola pacientov rezultati kažejo, odpustom iz bolnišnice, smrt po odpustu, vegetativno da je bilo med obravnavanimi pacienti več moških. V stanje, huda prizadetost, zmerna prizadetost in dobro obdobju med letom 2015 in 2021 je imelo poškodbo okrevanje. Rezultati glede izida in posledic 6 mesecev glave 50 žensk in 126 moških. po poškodbi kažejo na to, da je največ pacientov dobro Pri analizi spola smo paciente razdelili v dve skupine. V okrevalo vendar je še vedno veliko število tistih, ki niso prvi skupini so bili pacienti do 60. leta starosti. V drugi preživeli ali imajo trajne posledice na vseh področjih živ-pa starejši od 60 let. Rezultati so pokazali, da je bilo v ljenja. Pacientov z dobrim okrevanjem je bilo 50. Tekom obdobju med letom 2015 in 2021 mlajših od 60 let 66 hospitalizacije ali po odpustu jih je umrlo 31.Vegeta-pacientov, starejših pa 110 pacientov. tivno stanje se je pojavilo pri 6 pacientih. Hudo prizade- V zadnji analizi podatkov smo ugotavljali rezultate izida tost je imelo 30 pacientov, ter zmerno prizadetost 19 6 mesecev po poškodbi. Možni izidi so: smrt že pred pacientov. Graf 2: rezultati izida 6 mesecev po poškodbi DISkUSIJa v osi. V obdobju terapevtskega mirovanja je pomembno Poškodba glave še vedno velik medicinsko-socialni pro- pasivno razgibavanje in razbremenitev kritičnih točk. blem razvitega sveta. Pri vsaki poškodbi glave je ne glede Aktivnost prehranjevanja je prilagojena načinu prehra-ali gre za hudo, blago ali zmerno poškodbo pomembno, njevanja glede na pacientovo zavest in težave. Pacient se da preprečimo sekundarno poškodbo možganov. Potek lahko prehranjuje preko nazogastrične sonde, ki je uve-zdravljenja vpliva na različne izide in posledice, zato je dena preko nosu ali ust ali preko PEG- perkutana gastr-potrebno upoštevati ukrepe in navodila za zdravljenje, skopska stoma. Izločanje in odvajanje lahko predstavlja ki jih navajajo smernice. Pri preprečevanju sekundar- problem še zlasti pri pacientih, ki so v fazi mirovanja in so nih posledic ima pomembno vlogo zdravstvene nege. sedirani. Pomembno je, da pacient redno odvaja, da se Zdravstvena nega ima zahtevno vlogo pri poškodovancu ne zvišuje intraabdominalni tlak in posledično tudi ICP. tako v obdobju terapevtskega mirovanja, kot tudi kas- Pomembno je vzdrževati normotermijo, ki je velikokrat neje v fazi zbujanja in fazi rehabilitacije. Pri pacientu s porušena zaradi poškodbe. Pacientu mora biti zago-poškodbo glave se pojavijo tako potencialni kot aktualni tovljeno dobro spanje in počitek, ker je to pomembno problemi pri temeljnih življenjskih aktivnosti. Izpostavila za poškodovane možgane. Varnost pacienta temelji na bi aktivnosti, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življe- preprečevanju morebitnih zapletov, ki se pojavijo tekom nja. To so aktivnosti: dihanja, gibanja, prehranjevanja, zdravljenja, kot so želodčna razjeda, poškodba zaradi izločanje in odvajanje, vzdrževanje telesne temperature, pritiska in okužbe. Pomembne okužbe so: sepsa, ven-spanje in počitek, osebna higiena, varnost, komunika- tilacijska pljučnica, kateterske sepse in uroinfekti. Veliko cija. Pri aktivnosti dihanja je pomembno, neprekinjeno pozornost moramo posvetiti tudi transportu pacienta vzdrževanje proste dihalne poti in zagotavljati optimalno na različne preiskave, saj lahko ravno transport hitro mehansko predihavanje in oksigenacija. Pri aktivnosti destabilizira pacientovo stanje. Komunikacija s pacien-gibanja je pomembna lega in obračanje pacienta. Pacient tom je pomembna, ker tako ocenjujemo njegovo odzi-mora ležati v hrbtnem položaju z dvignjenem vzglavjem vanje, orientacijo, zmanjšujemo strah. Omogočimo mu 15-30 stopinj. Glava mora biti v srednji nevtralni legi, tudi komunikacijo s svojci in opazujemo odziv na znani okončine pa v fiziološkem položaju. Pacienta obračamo glas. Za optimalno rehabilitacijo je izrednega pomena 21 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi komunikacija s pacientom. Komunikacija je verbalna in različni strokovni timi, institucije, svojci in sam pacient. neverbalna. Poškodba glave je resno stanje, ki vpliva tudi Upoštevanje enotnih smernic za zdravljenje in obravna svojce pacienta. Naloga zdravstvene nege je komu- navo poškodb glave nam daje primerljive rezultate, ki jih nikacija in sodelovanje s svojci, ter njihovo vključevanje zbiramo preko programa Prosafe. Slednji program nam v nego in rehabilitacijo. Svojci so tisti, ki se morajo po omogoča veliko možnosti za pridobivanje in analizo raz-odpustu iz bolnišnice spopasti z novo vlogo njihovega ličnih podatkov, ki jih lahko uporabimo pri raziskavah. člana in vsemi težavami in izzivi, ki sledijo. Učinkovita in varna ZN pri pacientih s poškodbo glave temelji na širokem znanju izvajalcev. Kontinuirano opa- zaklJUčEk zovanje, pravočasna identifikacija zdravstvenih in nego- Medicinska sestra s svojim strokovnim znanjem in izva- valnih problemov, načrtovano in standardizirano izvajanjem intervencij preprečuje zaplete, ki vplivajo na izide jane posegov ter kontinirano dokumentiranje so temelj, pri poškodbah glave. Za najboljši končni izid se vključujejo da iz nesreče pacienta ustvarimo čim boljši izid. lITERaTURa 1. American College of Surgeons. Committee on Trauma., 2018. ATLS advanced trauma life support:student course manual. 10th ed. pp. 104-125. 2. Balanč, M. 2017. Ugotavljanje kakovosti življenja oseb s pridobljeno možgansko poškodbo: magistrsko delo univerzitetnega študija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. pp. 11-15. 3. Dash, H. & Chavali, S. 2018. Management of traumatic brain injury patients. Korean Journal of Anesthesiology, 71(1), pp. 12–21. 4. Gordon M. Negovalne diagnoze – priročnik. Maribor: 2006. 5. Grabljevac, K., Jesenšek Papež, B., Kos, N. & Plaskan L. 2015. Rehabilitacija odraslih oseb po zmerni in težki možganski poškodbi – Priporočila Slovenskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Zdravstveni Vestnik, 84, pp. 165-181. 6. Kodila, V. 2008. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok,. pp. 145-157. 7. Košorok, V. 2005. Celovita rehabiltacijska obravnava nezgodne možganske poškodbe. Poškodkba glave- vpliv celovite nevrorehabil-itacijske obravnavena funkcijski izid. Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, pp. 55-64. 8. Soklič, A. 2013. Psihološke značilnosti oseb po težki poškodbi glave: diplomsko delo uiverzitetnega študija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, pp. 43-58. 22 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PoRFIRIJa – VloGa MEDICINSkE SESTRE PRI oDkRIVaNJU BolEzNI anita Rošić, dipl. m. s. alenka Torkar, dipl. m. s., ET Splošna bolnišnica Jesenice, Kirurška služba anita.rosic@sb-je.si IzVlEčEk Porfirija je bolezen, ki jo povzroča pomankanje določenih encimov v presnovi porfina. Zaradi težav pri sintezi hema prihaja do prekomernega nabiranja porfinov, ki kažejo nespecifično sliko bolezni. Porfirija prizadene avtonomno, periferno somatsko in osrednje živčevje. Najpogostejši simptomi so bolečine v trebuhu, motnje zavesti in nevropa-tija. Zagon bolezni povzroča veliko dejavnikov. Najpogostejši pa so: stres, okužbe, stradanje, zdravila, nosečnost in droge. Pri diagnosticiranju bolezni je zelo pomembno poznavanje družinske anamneze ter poznavanje navad pacienta. Medicinska sestra ima kot član tima zdravstvene nege veliko vlogo pri odkrivanju bolezni, saj ima z pacientom stalen stik. Potrebno je, da z pacientom zgradi trden odnos, ki temelji na zaupanju. Primer bolezni prikazuje vlogo medicinske sestre ter natančno odvzete anamneze bolezni. klJUčNE BESEDE: družinska anamneza, nespecifičen potek bolezni, zdravstvena nega TEoRETIčNa IzHoDIŠča širi v predel hrbtenice. Pacienti pogosto bruhajo, napadi Izraz porfirija izhaja iz grške besede porphyus, kar pa lahko trajajo nekoliko dni. Klinično stanje pacienta pomeni rdeče – vijolično. Bolezen je bila prvič omenjena lahko poslabšajo tudi nekatera zdravila kot so sedativi leta 1874. Opisan je bil primer 33-letnega moškega, ki in oralna kontracepcija. Slabše stanje pacienta povzroča je že od rojstva trpel zaradi preobčutljive kože, povečane tudi infekcija in stradanje. vranice in rdečo obarvanega urina. Zdravljenje porfirije Najpogostejša je akutna interminentna porfirija (AIP), ki se je začelo leta 1888. Bolezen porfirija je bila prvič razi- se kot je bilo že omenjeno kaže z nevrološkimi simptomi. skana kot gensko pogojena bolezen leta 1961 (American Akutna interminentna porfirija se deli v štiri podskupine, Porphyria Foundation, 2019). ki jih delimo glede na vrsto encima, ki je prizadet pri Porfirija je bolezen, ki povzroča nepravilnosti pri kemij- sintezi hema. Poslabšanje slednje povzročajo zdravila, skih korakih, ki vodijo k proizvodnji hema. Največje stradanje, alkohol in stres. Največkrat jo dokažemo prek količine hema so v obliki hemoglobina, ki jih najdemo diagnostike urina. Zdravi se z aplikacijo glukoze in hema. v rdečih krvnih celicah in kostnem mozgu. Bolezen se Druga najpogostejša je kožna porfirija (PCT), ki se kaže kaže z hudimi težavami (Bissell, et al., 2015; Seyner M., z kožnimi vezikulami ter bulami. Povzročajo jo alkohol 2014). Porfirija povzroča jetrne in eritropoetične okvare in estrogen. Dokaže se z preiskavami plazme ter urina. odvisno od mesta, kjer je genska okvara izražena. Poz- V simptomatski fazi se zdravi z nizkimi dozami kloro-namo akutno interminentno porfirijo porfirijo in kožno kina (Seyner M., 2014; American Porphyria Foundation, porfirijo (Ashwani I., et al., 2014). Pri pomankanju enci- 2019). mov prihaja do nalaganja njegovega substrata hema v Večina vrst porfirije je podedovana. To pomeni, da eden kožo, jetra in druga tkiva z toksičnimi efekti. Snovi, ki se ali oba starša prenašata mutiran gen, ki vodi v bolezen. nalagajo pa se nahajajo v krvi in izločajo prek urina, žolča V primeru, ko bolezen ni podedovana opredelimo spro-in blata (Seyner M., 2014). Hem se večinoma proizvaja žilce, ki vplivajo na nastanek bolezni. Ti sprožilci pa so: v kostnem mozgu in jetrih.Kot navajajo Kovačević et al. pitje alkohola, uporaba estrogena, hepatitis C, HIV in (2012), se bolezen kaže z bolečinami v trebuhu, obsti- kajenje. Epizode akutne porfirije se redko pojavljajo pred pacijo, tahikardijo, nevrološkimi izpadi (pareza, paraple- puberteto. Drugi dejavniki, ki povzročajo akutno stanje gija), psihične spremembe (sprememba obnašanja) ter so: okužbe, menstrualni hormoni, stres, okužbe in pre-hipertenzija. Bolečina v trebuhu je slabo lokalizirana in se tirana izpostavljenost soncu. Simptomi se lahko hitro 23 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi razvijejo in trajajo dneve lahko pa tudi tedne. Pacienti ambulanti. Dan poprej in na dan pregleda zjutraj vsaj morajo biti pozorni na simptome bolezni. Potrebno je, da desetkrat bruhala. V tem času ponovno febrilna do paciente obravnavajo ustrezno usposobljeni zdravstveni 38,6 stopinje C. Po aplikaciji antipiretika ji temperatura delavci. Tim obesega hematologe, zdravnike, ki zdravijo pade. Urin je krvav, opaža da ima spremenjen vonj. Ima krvne bolezni, dermatologe, hepatologe in genetske hude bolečine levo in desno ledveno, hujše so desno. svetovalce, ki ljudem svetujejo o tveganju za dedne Pacientko zaradi nezmožnosti sprejemanja peroralne bolezni. Zelo pomembna je primerna prehrana in sveto- terapije sprejmejo na oddelek zaradi paranteralne anti-vanje s strani bolnišničnega dietetika (Ratini, 2019). biotične terapije in hidracije. Na oddelku je prvi dan pot- Pri že diagnosticirani porfiriji ob pojavih težav pri paci- rebovala analgetično terapijo nato je bolečina minila pa entu najprej izključimo potencialne povzročitelje simpto- tudi bruhanje. Nadalje je hrano ter tekočino uživala brez mov. Potrebno je izključiti oralno kontracepcijo, infekcije težav. Pacientka je bila vitalno stabilna, laboratorijski ter diete. Specifična zdravila pri napadih akutne porfirije kazalci vnetja so bili v upadanju tako da je bila 16.9.2019 vključimo takoj ko postavimo diagnozo ali pa ko se pojavi odpuščena. že najmanjši napad (Delić, 2019). Kot navajajo Gasson et 17.9.2019 pacientka zopet pregledana v Splošni bolni-al. (2015) ima porfirija znake s širokim razponom, zato šnici Jesenice, tokrat v urgentni kirurški ambulanti. Boli je težko postaviti diagnozo. Temeljita anamneza s strani jo trebuh ter v predelu ledvic, stanje se slabša. Večkrat medicinske sestre ima bistveno vlogo pri odkrivanju dia- bruha, temperatura ji niha. Urin je krvav, občasno oran-gnoze bolezni. žen. Pregledana pri urologu, ki opravi ultrazvok ledvic. Medicinska sestra je kot enakovreden član tima zdra- Izključi vnetje slepiča in vnetje ledvic. Ponovno ji pred-vstvene nege odgovorna za številne vidike oskrbe paci- piše drug antibiotik, isti dan jo odpustijo. Nekaj ur po entov. Njena naloga je prepoznati težave pacienta in jih odpustu se vrne zaradi bruhanja ter bolečin. Ima slab obravnavati kot pomemben vidik zdravstvene oskrbe apetit, urin je oranžen, močno jo boli. Sprejmejo jo na (Smith, 2017). Glavna vloga je skrbeti za posameznike oddelek za dodatno diagnostiko. in odkrivati težave. Pomembno je, da beležijo simptome 18.9.2019 opravi ultrazvok trebuha, ki ne pokaže spre-in anamnezo, sodelujejo z timom za načrtovanje oskrbe memb. Prvi hospitalni dan medicinska sestra ponovno pacientov, svetujejo, spremljajo bolezenske znake, izve- opravi temeljito anamnezo, kjer pacientka omeni bole-dejo diagnostične preiskave in obveščajo o rezultatih zen porfirijo. Ob podatku družinske obremenjenosti s (Smith, 2017). Specializirane so za nego pacientov pa porfirijo ukinejo antibiotično zdravljenje, odvzamejo kri tudi za pomoč pri diagnostiki bolezni, postavitvi diagnoze in urin za diagnostiko porfirije. Vzorci so bili poslani na in prepoznavanju sindromov, ki predstavljajo določeno Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, UKC Lju-bolezen (Smith, 2017). Kot navaja Smith (2017), mora bljana. Zaradi retence urina uvedemo urinski kateter, biti medicinska sestra neposredno vključena v postopek kjer smo opazili spremembo barve urina na svetlobi. odločanja, ki se nanaša na oskrbo pacienta. Pomembno Redno smo spremljali laboratorijske izvide. Uvedejo je, da je sposobna kritično razmišljati, ocenjevati in pre- zdravljenje z infuzijami glukoze ter kalija. Tekom hospi-poznavati morebitne znake in sprejemati ustrezne odlo- talizacije zaradi hudih bolečin potrebuje tudi terapijo čitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pacienta. zdravil s seznama prepovedanih drog. Zaradi specifič- Medicinske sestre so najbolj seznanjene s situacijami nosti bolezni ter zdravljenja pacientko premestimo nas-pacientov, saj so v njihovi neposredni bližini in stalno lednji dan na Klinični oddelek za gastroenterologijo, UKC spremljajo njihove znake in simptome. Ljubljana. PRIkaz PRIMERa zaklJUčEk 12.9.2019 je bila 23 letna pacientka prvič pregledana v Porfirija je redka genska bolezen, ki se v naši bolnišnici urgentnem centru v Splošni bolnišnici Jesenice zaradi ne pojavlja pogosto. Primer, ki smo ga obravnavali kaže bolečin v trebuhu. Zadnjih nekaj mesecev ima težave na to kako zelo pomembna je ustrezna anamneza ter s ponavljajočimi se uroinfekti. Je febrilna, boli jo glava, pogovor z pacientom. Pacientka je že v preteklosti ome-obledje in trebuh. Terapija v urgentni internistični ambu- nila bolezen, ki se pojavlja v njihovi družini vendar so lanti: protibolečinska in antibiotik amoksicilin, klavulan- to možnost izključili. Ker so bolezen izključili, pacientka ska kislina Odločijo se za uvedbo novega antibiotika, ki bolezni ni več omenila. Medicinska sestra je pacientko naj ga prejema tudi vsaj pet dni doma. Izdana napotnica ponovno izprašala o družinski anamnezi in informacije za pregled pri urologu pod zelo hitro. Po diagnostiki ter posredovala zdravniku. Opravili so različne diagnostične izboljšanju odpuščena. postopke, ki so potrdili da ima pacientka bolezen por- 14.9.2019 ponovno pregledana v urgentni internistični firijo. Porfirijo je imel tudi oče, pacientka je že v otroški 24 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi dobi imela testiranja, ki so bolezen ovrgla tako, da tudi center Ljubljana, kjer so bolezen ustrezno zdravili in pomislila ni, da bi lahko bolezen imela. Kot smo že ome- zamejili znake bolezni. Pri pacientki se je bolezen poja-nili je zelo pomembno z pacientom vzpostaviti pristen vila najbrž zaradi aplikacije nekaterih zdravil ter stresa. primeren odnos in mu omogočiti odprt pogovor z člani V prihodnosti se bomo v Splošni bolnišnici Jesenice še zdravstvenega tima. V našem primeru se je zdravlje- bolj kot sedaj osredotočili na anamnezo pacienta in na nje dobro zaključilo. Bila je premeščena v Univerzitetni pomembnost bolezni, ki se pojavljajo v družini. lITERaTURa 1. Ashwani K., Parker C., Thapar M., Liu L. & C. Brendan, 2014. Hepatology. Liver transplantation in the management of porphyria, 34(2), pp. 44-49. 2. American Porphyria Foundation, 2019. Porphyria. Available at: https://www.porphyriafoundation.org (15.1.2020). 3. Bissel M. & Wang B., 2015. Journal of Clinical and Translational Hepatology. Acute hepatic porphyria, 3(1), pp. 17-26. 4. Delić D., 2019. Klikom do zdravja. Šta je akutna hepatička porfirija?, pp. 3-6. Available at: https://www.cybermed.hr/centri_a_z/ akutna_hepaticna_porfirija.pdf (29.12.2019). 5. Gasson T. & Henry A., 2015. Nurse Pract. Porphyria: diagnosis and treatment, 15(40), pp. 1-6. 6. Kovačević Z., Petrović M., Šarenac T., Stojilković T., 2012. PONS- medicinski časopis. Akutna interminentna porfirija, 9(3), pp. 110-113. 7. Ratini M., 2019. WEBMD. What is porphyria? Available at: https://www.webmd.com/what_is_porphyria.pdf (23.12.2019). 8. Seyner M., 2014. Porphyria. What is porphyria? Available at: https://www.ponsjournal.info/pons-casopis/pons-32.pdf (18.1.2020). 9. Smith Y., 2017. News medical life sciences. Roles of a Nurse, 12(3), pp. 34-39. 25 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi HIloTERaPIJa V MakSIloFaCIalNI IN oRalNI kIRURGIJI dr. Marjeta logar čuček, dipl. m. s., spec. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo marjetalogar@gmail.com IzVlEčEk Hiloterapija je alternativna metoda hlajenja po operacijah ali svežih poškodbah. Zmanjšuje zatekanje, vnetje, nasta-janje hematomov, lajša bolečine. Zajema širok spekter indikacij. Vpliva na rezultate zdravljenja in počutje pacienta, pospeši okrevanje ter zmanjšuje porabo analgetikov. Za vsak del telesa se uporabi anatomsko oblikovana manšeta. Odločilnega pomena je izbira primerne temperature. Prednost hiloterapije je preprosta uporaba, kar dodatno prispeva k manjši obremenjenosti zaposlenih pri izvajanju zdravstvene nege in oskrbe. klJUčNE BESEDE: edem, bolečina, krioterapija, zadovoljstvo pacientov, zdravstvena nega UVoD negovalnega osebja. Poleg tega se pri različni tempe- Številne bolezni, poškodbe, okvare v oralnem in maksi- raturi hladne terapije pojavljajo neželeni učinki, kot so lofacialnem področju lahko povzročijo močno krvavenje, motena limfna drenaža, nastanek celic veziva, motnje v otekline ter bolečine, kar vpliva na daljše okrevanje paci- mikrocirkulaciji, lahko pride do tega, da živci prenehajo entov, poslabšano raven njihovega zadovoljstva in obse- oddajati impulze (Prospot, n. d.). žnejšo protibolečinsko terapijo (Kansky, 2021). Na učinkovitost zdravljenja vpliva tudi dolžina trajanja Eden izmed uporabljenih načinov zmanjševanja bole- terapije z obkladki (Greenstein, 2007). Najučinkovi- čin, slabega počutja pacientov, preprečevanja otekanja tejše trajanje nanosa je od 20 do 30 minut. Med hla-po kirurških posegih v ustnem, čeljustnem in obraznem dilno sredstvo in kožo je nujno namestiti vlažno brisačo. področju je krioterapija. Izvaja se na dva načina, in sicer Posebno pozornost je treba nameniti nanašanju ledu ali (Belli, et al., 2009): drugega hladilnega sredstva na predele z malo podko- • neposredno hlajenje z ledom, ki se nanese na žne maščobe, mišice ter v predele površinskih živcev in izpostavljeno mesto, mehkih tkiv. Čas hladilnega obkladka z ledom je v teh • hlajenje z napravo Hilotherm. primerih omejen na največ 10 minut oziroma ga je pot- rebno prilagoditi glede na individualne potrebe in situa- K fiziološkim odzivom na terapevtsko hlajenje prište- cijo (Belli, 2009; Kuo, et al., 2013). vamo še zmanjšanje mišične spastičnosti, zmanjšanje Zdravilne lastnosti ledu so znane že več stoletij, vendar celičnega metabolizma in takojšnjo lokalno vazokon- sodobni čas narekuje izboljšave, med katere sodi tudi strikcijo, zmanjšanje pooperativnega edema (Belli, et al., hiloterapija. 2009; Moro, et al., 2011; Fernandes, et al., 2019). HIloTERaPIJa HlaJENJE z lEDoM Alternativna in inovativna metoda hlajenja z napravo Običajna ohlajevalna sredstva po operacijah v oromaksi- Hilotherm® sodi med temeljne oblike zdravljenja pri lofacialnem področju, npr. uporaba ledu (kocke ledu ali zmanjševanju oteklin, krvavitev, edemov in vnetja, zdrobljen led, ledeni grah, mrzli obkladki, blazine z gelom lajša bolečine ter zmanjšuje potrebo po zdravilih (Moro, …), lahko povzročijo poškodbe kože in tkiva, lahko pride et al., 2011; El-Karmi, et al., 2018). Vključuje proces do nekroze, zdrsa hladilnih blazinic z mesta hlajenja ipd. neprekinjenega in kontroliranega hladnega zdravljenja Temperatura ni uravnavana in konstantna. Nizka tem- s pomočjo natančno anatomsko oblikovane lahke man-peratura in nenehne spremembe, ki jih povzroči segre- šete/maske, skozi katero teče demineralizirana voda z vanje ledenih oblog, zmanjšujejo terapevtske učinke možnim temperaturnim razponom od 10 °C do 35 °C. (Belli, et al., 2009). Slabost tega načina zdravljenja je tudi redna menjava obkladkov in posledično večja obremenjenost 26 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi je zmanjšala možnost bolnišničnih okužb, njihovo zado- voljstvo med terapijo je bilo večje. Zadovoljstvo pacientov v primerjavi med konvencional- nimi oblikami hlajenja in hiloterapijo so dokazali tudi v raziskavi, ki so jo izvedli Bates in sodelavci (2016), in sicer v korist hiloterapije. Uporaba hiloterapije omogoča tudi lažjo nego in oskrbo pacientov, saj metoda hlajenja z ledom ne omogoča neprekinjenega delovanja hladnih obkladkov, včasih tudi Slika 1: Naprava Hilotherm (Hilotherm, 2018) zaradi nesodelovanja pacientov, takojšnjega začetka hlajenja in reševanja možnih sočasnih zapletov zdravlje- Naprava Hilotherm® tvori sistem zaprte zanke z že prej nja (Moro, 2011). omenjenimi manšetami in cevmi, skozi katero teče hla- Merjenje učinkov hiloterapije pri različnih temperaturah dilna tekočina. hlajenja je prvi izvedel El-Karmi s sodelavci (2018), in sicer na oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo na Indikacije za hiloterapijo (Hilotherm, 2018): kliniki v Dortmundu. Namen študije je bila pooperativna • bimaksilarna osteotomija, primerjava hiloterapije pri različnih stopnjah hlajenja, • ortognatski in čeljustni kirurški posegi, med 18 °C in 22 °C. Preverjali so oteklino in pooperativni • odstranitev modrostnega zoba, razvoj stopnje bolečine, dokumentirali so tudi potrebo • vsadki, po analgetikih in zadovoljstvo pacientov. Rezultati raz- • temporomandibularne motnje, iskave so pokazali, da je nižja temperatura hlajenja (18 • poškodba obraza, °C) privedla do hitrejšega in znatnejšega upada otekline, • feminizacija obraza, manjšo intenzivnost bolečine, zmanjšano uporabo anal- • kompleksne ekstrakcije. getikov ter večjega zadovoljstva pacientov. Še vedno pa ni dognano, kako pooperativno napredujejo razvoj bole- Hiloterapija deluje tako, da zmanjša raven kisika, ki ga čine, otekline in zadovoljstvo pacientov v okviru drugih potrebuje poškodovano tkivo in pomaga pri izloča- temperatur hlajenja s hiloterapijo (El-Karmi, et al., 2018). nju škodljivih snovi z aktiviranjem limfne drenaže, ki Primerjava učinkov različnih temperatur hlajenja s pospešuje regeneracijo tkiva. Z znižanjem temperature hiloterapijo bo tako v prihodnosti omogočila hitrejše se zmanjšuje hitrost presnove, posledično potreba po okrevanje pacientov s takojšnjim analgetičnim učin-kisiku, njegov preostanek pa zadostuje za regeneracijo kom, zmanjšanjem otekline in manjšo stopnjo poškodb prizadetega območja. Temperatura mora biti natančno kožnega tkiva (El-Karmi, et al., 2018). določena, stalna, ne sme nihati, saj tako lahko zniža ali Bistvena razlika med različnimi načini hlajenja sestoji iz izniči učinkovitost hiloterapije (Hilotherm, 2018). večje zanesljivosti sistema hiloterm, možnosti začetka V svetu so bile izvedene številne raziskave o vplivu upo- terapije takoj po operaciji, ne glede na sodelovanje paci-rabe hiloterapije v primerjavi s konvencionalnimi načini enta, posledično pa v izogib nenadnim spremembam hlajenja pri različnih bolezenskih znakih in okoliščinah, pri temperaturi, prekomerni hipotermiji in poškodbam ki so nakazovale odločitve za določene terapevtske zaradi hlajenja (Moro, et al., 2011). postopke. Belli s sodelavci (2009) je ugotovil, da tradicionalne UPoRaBa HIloTERaPIJE Na klINIčNEM oDDElkU metode hlajenja uporabljajo temperaturo 0 °C, kar za MakSIloFaCIalNo IN oRalNo kIRURGIJo ovira limfno drenažo ter zmanjša celični metabolizem, Na Oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC nasprotno pa so sistem hiloterapije varno in učinkovito Ljubljana naenkrat lahko kontinuirano hladijo 6 pacien-uporabljali kot hladno terapijo za obvladovanje poopera- tov. To omogočajo naprave Hilotherm, ki zmanjšujejo tivnih težav pri pacientih. otekline in lajšajo bolečine po operativnem posegu v Do nekaterih podobnih ugotovitev med primerjavo hilo- maksilofacialnem področju. Z omenjenim medicinskim terapije in običajnih oblik hlajenja so prišli tudi Rana in pripomočkom rokujejo zdravstveni tehniki oziroma sodelavci (2011). Hiloterapijo so primerjali s terapijo, ki medicinske sestre, ki poudarjajo enostavnost uporabe v vključuje uporabo vlažnih obkladkov. Rezultati raziskave primerjavi s klasičnimi načini hlajenja in nezahtevnost pri so pokazali, da so imeli pacienti, ki so prejemali hilote- negi pacientov. Smiselno bi bilo izvesti raziskavo o zado-rapijo, bistveno manjši občutek pooperativne bolečine, voljstvu pacientov ob uporabi hiloterapevtskih mask, njihovo bivanje v bolnišnici je bilo krajše, posledično se večjem udobju, ki jim ga nudi uporaba teh, ali omogočajo 27 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi hitrejše celjenje, manjše bolečine in zmanjšanje otekline. Čeprav se je krioterapija izkazala za varen način zdravlje-V slovenskem prostoru ni veliko raziskav o hlajenju nja zapletov po oralnih in maksilofacialnih operacijah, pooperativnih mest pri pacientu. Tako zahteva učinko- jo je treba uporabljati previdno, predvsem zaradi mož- vitost hiloterapije preizkušanje v obliki študij tudi pri nas. nosti reakcij pacientov z intoleranco na zunanje hlajenje (Modabber, 2013). zaklJUčEk Pri pregledu literature in virov o hiloterapiji kot obliki krioterapije v maksilofacialni in oralni kirurgiji smo ugo- tovili, da je ta primernejša kot konvencionalna oblika hlajenja v pooperativni terapiji in jo je mogoče varno ter učinkovito uporabiti v vsakdanji praksi po operacijah tudi v oromaksilofacialnem področju. Omogoča naravni način zmanjšanja bolečin, oteklin (edemov) in modric (hematomov); tako se skrajša čas, da se pacient vrne v domače in delovno okolje. Prednosti so v možnosti regu- lacije temperature, enostavnosti uporabe, višji kakovosti Slika 3: Primer uporabe maske Hilotherm iz dveh projekcij oskrbe in ker je prijaznejša do pacientov. – a) pogled spredaj b) pogled stransko (Modabber, et al., 2013) Slika 4: Primer uporabe anatomsko oblikovane obrazne maske z dovajanjem tekočine z nadzorovano temperaturo pri posegih v oralnem, dentalnem in maksilofacialnem področju (Hilotherm, 2018) lITERaTURa 1. Bates, A. S. & Knepil, G. J., 2016. Systematic review and meta-analysis of the efficacy of hilotherapy following oral and maxillofacial surgery. International Journal of Oral and Maxillofacial Surgery, 45(1), pp. 110–117. Available at: https://doi.org/10.1016/j. ijom.2015.08.983 [1. 3. 2022]. 2. Belli, E., Rendine, G. & Mazzone, N., 2009. Cold Therapy in Maxillofacial Surgery. Journal of Craniofacial Surgery, 20, pp. 878–880. 3. El-Karmi, A., Hassfeld, S. & Bonitz, L., 2018. Development of swelling following orthognathic surgery at various cooling temperatures by means of hilotherapy – a clinical, prospective, monocentric, single – blinded, randomised study. Journal of Craniomaxillofacial Surgery, 46(9), pp. 1401–1407. 4. Fernandes, I. A., Armond Vieira, A. C. & Falci, S. G., 2019. The Effectiveness of the Cold Therapy (cryotherapy) in the Management of Inflammatory Parameters after Removal of Mandibular Third Molars: A Meta-Analysis. International Archives of Otorhinolaryngology, 23(2), pp. 221–228. 5. Greenstein, G., 2007. Therapeutic efficacy of cold therapy after intraoral surgical procedures: a literature review . J Periodontol, 78(5), pp. 790–800. 6. Hilotherm, 2018. Dental & Maxillofacial Surgery. Available at: https://www.hilotherm.co.uk/dental-and-maxillofacial-surgery [19. 3. 2022]. 28 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi 7. Kansky, A., 2021. Delo na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo v času epidemije covid-19. In: M. Logar Čuček, ed. 7. strokovni seminar izvajalcev zdravstvene nege Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC v Ljubljani: zbornik predavanj. Ljubljana, 11. 12. 2021. Ljubljana: Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo, Kirurška klinika UKC Ljubljana, pp. 5–9. 8. Kuo, C. C., Lee, W. J. & Huang, W. T., 2013. Comparing the antiswelling and analgesic effects of three different ice pack therapy durations: a randomized controlled trial on cases with soft tissue injuries. J Nurs Res, 21(3), pp. 186–94. 9. Modabber, A., Rana, M., Ghassemi, A., Gerressen, M., Gellrich, N. S., Holzle, F. & Rana, M., 2013. 3D evaluation of postoperative swelling in treatment of zygomatic bone fractures using 2 different cooling therapy methods: A randomized, observer-blind prospective study. Trials, 14, p. 238. 10. Moro, A., Gasparini, G., Marianetti, T. M., Boniello, R., Cervelli, D., Di Nardo, F., Rinaldo, F., Alimonti, V & Pelo, S., 2011. Hilotherm Efficacy in Controlling Postoperative Facial Edema in Patients treated for Maxillomandibular Malformations. Journal of Craniofacial Surgery, 22, pp. 2114–2117. 11. Prospot, n. d. Hiloterapija. Proti oteklinam, bolečinam in hematomom. Available at: https://docplayer.org/amp/29878537-Hiloterapija-proti-oteklinam-bole-inam-in-hematomom-informacijska-brosura.html [19. 3. 2022]. 12. Rana, M., Gellrich, N. C., Joos, U., Piffko, J. & Kater, W., 2011. 3D evaluation of postoperative swelling using two different cooling methods following orthognathic surgery: a randomised observer blind prospective pilot study. International Journal of Oral and Maxillofacial Surgery, 40(7), pp. 690–696. 29 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi akTIVNoSTI zDRaVSTVENE NEGE PRI VSTaVlJaNJU V CEloTI IMPlaNTIRaNEGa CENTRalNoVENSkEGa kaTETRa S PoDkoŽNIM PREkaToM Sedina kovačević, dipl. m. s. Janja Pungartnik, dipl. m. s., mag. zdrav. nege Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok, Enota za intenzivno medicino operativnih strok janja.pungartnik@sb-sg.si IzVlEčEk Podkožna venska valvula je popolnoma implantiran / vgrajen, zaprti, centralni venski sistem. Je velika pridobitev za paciente in zdravstveno osebje, vključno za oskrbo onkoloških bolnikov. Vstavitev podko- žnega venskega prekata omogoča varen in dolgotrajen venski pristop. Indikacija za vstavitev podkožne venske valvule je v primeru načrtovanega dolgotrajnega sistemskega zdravljenja maligne bolezni in komplikacij in primeru iztrošenih ali slabo dostopnih perifernih ven pri pacientih, pri katerih potrebujemo centralni venski kanal za daljše časovno obdobje. V prispevku bo predstavljen pomen v celoti implantiranega centralnovenskega katetra s podkožnim prekatom za pacienta, opisana bo metoda vstavljanja ter aktivnosti zdravstvene nege asistence pri samem posegu. klJUčNE BESEDE: podkožna venska valvula, medicinska sestra, aktivnosti zdravstvene nege UVoD izmed najpomembnejših in včasih tudi najzahtevnejših Pacienti z rakom, ki potrebujejo dolgotrajno kemotera- intervencij prav dostop preko septuma venske valvule. pijo ali popolno parenteralno prehranjevanje, potrebu- Če je septum dobro tipen ali ga lahko vidimo skozi kožo, jejo varen in zanesljiv centralno venski dostop, kamor je vstavitev atravmatske igle lahka. Pri močnejših paci-spada tudi popolnoma implementiran centralno venski entih je septum težje tipati in je dostop tudi z 38 mm ali kateter s podkožnim prekatom (v nadaljevanju CVK PP 50 mm atravmatsko iglo otežen. ali venska valvula). Uvedba CVK PP je pomembno pri- spevala k zdravljenju teh pacientov in jim omogočila, da INDIkaCIJE IN koNTRaINDIkaCIJE za PoSEG lahko normalno izvajajo dnevne aktivnosti (Barbetakis, V svoji študiji Busch, et al. (2012) ugotavljajo, da je bila et al., 2011). Uporaba venske valvule omogoča dolgo- najpogostejša indikacija za vstavitev venske valvule pla-ročno dajanje zdravil, izboljša kakovost življenja paci- nirana kemoterapija (kar pri 448 od 507 pacientov oz. 88, entov in zmanjša tveganje za okužbo (Lebeaux, et al., 4 %). Druge indikacije za vstavitev so bile še parenteralno 2014). Venske valvule so začeli uporabljati leta 1982, prehranjevanje (pri 7,5 % pacientov) in pogosto prejema-zdaj se uporabljajo za aplikacijo kemoterapije, parente- nje zdravil intravenozno (pri 4,1 % pacientov). Gonda & ralno prehranjevanje, dajanje transfuzije, jemanje vzor- Li (2011) pa navajata, da je najpogostejša indikacija za cev krvi za laboratorijske preiskave itd. (Vescia, et al., vstavitev venske valvule maligna bolezen pri pacientu, 2007). ki potrebuje dolgotrajno kemoterapijo. Druge indikacije Venska valvula se lahko uporabi takoj po vstavitvi in po vključujejo potrebo po dolgoročni uporabi antibiotikov in tem, ko se preveri, če je konica katetra v pravilnem polo- drugih zdravil ali pogosto prejemanje transfuzije krvi ali žaju in če je venska valvula funkcionalna. V večini je stan- pogosto jemanje vzorcev krvi za preiskave. dard takšen, da se posebna atravmatska igla oziroma Indikacija za vstavitev venske valvule je tudi, ko se pri tako imenovana »Huber igla« vstavi v vensko valvulo po pacientu oceni, da ima slabe vene (Bishop, et al., 2007). koncu postopka vstavljanja venske valvule (Cummings Pri nekaterih pacientih obstajajo kontraindikacije za Winfield & Mushani Kanji, 2008; Blackburn & van Boxtel, vstavitev venske valvule, vendar je teh malo. Pacienti 2012). Blackburn & van Boxtel (2012) navajata, da je ena s hudo koagulopatijo se morajo odreči vstavitvi venske 30 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi valvule, dokler se njihovo stanje ne popravi. Tudi pri vseh ostalih zapletih, pojavnost infekcij (Norducci, et al., tistih, ki imajo nenadzorovano sepso ali pozitivne krvne 2011). Pogostost infekcij venskih valvul variira med 2,6 kulture (infekcijo), se venska valvula ne sme vstaviti, in 27 %, vendar je pravo pojavnost infekcij težko izmeriti dokler se ne pozdravijo. S temi ukrepi se preprečuje (Jordan, et al., 2008). Infekcije venske valvule se delijo kolonizacija katetra in tako prezgodnja odstranitev na infekcije žepa venske valvule (kjer se nahaja septum venske valvule. Kontraindikacija za vstavitev venske val- venske valvule), infekcije katetra in infekcije krvnega vule na prsnem košu je tudi prisotnost rane, opekline, obtoka, ki so povezane s katetrom (Walser, 2011). Lebe-travme, neoplazme, vendar se tem pacientom venska aux, et al. (2014) ugotavljajo, da je pojavnost infekcij pri valvula vstavi na drugo mesto (Walser, 2011). venskih valvulah odvisna od tega, zakaj se venska val- vula uporablja, in od obolenja pacienta. O‘Grady, et al. PoSEBNoSTI, TEŽaVE IN MoŽNI zaPlETI (2011) poročajo, da imajo pacienti z vstavljeno vensko Zaplete, povezane z vensko valvulo, lahko razdelimo valvulo najmanjše tveganje za razvoj infekcij krvnega na postopkovne zaplete, ki nastanejo med vstavlja- obtoka, povezanih s katetrom. Shim, et al. (2014) poro-njem venske valvule, zaplete, povezane s katetrom, in čajo, da pravilna tehnika vstavitve pod aseptičnimi vaskularne zaplete. Poznamo zgodnje in pozne zaplete. pogoji in pravilno rokovanje z vensko valvulo in atrav-Po definiciji so zgodnji zapleti tisti, ki se pojavijo med matsko iglo zmanjšata pojavnost infekcij. 24 urami in 4 tedni po vstavitvi venske valvule. Pozni zapleti pa so tisti, ki nastopijo po 4 tednih po vstavitvi METoDE VSTaVITVE VENSkE ValVUlE venske valvule in verjetno ne nastanejo zaradi implan- Poznamo več metod vstavitve venske valvule. Per-tacije venske valvule (Teichgräber, et al., 2011). kutana implantacija ali Seldingerjeva tehnika: venski Glavni zapleti pri implantaciji venske valvule so infekcija, dostop je najpogostejši skozi veno subklavijo, pod tromboza, obstrukcija katetra, ekstravazacija in premik intravensko ali lokalno anestezijo. S pomočjo kovinske katetra. Med vsemi temi zapleti je infekcija najpogostejši vodilne žice se kateter venske valvule vnese v zgornjo zaplet, ki vodi k odstranitvi venske valvule (Norducci, et veno kavo, konica katetra pa vstopa v desni atrij. Polo-al., 2011). Venska valvula se običajno odstrani v opera- žaj katetra je treba preveriti z rentgenskim slikanjem. Za cijski dvorani, tako da se naredi rez v tkivo okoli septuma vstavitev septuma venske valvule se naredi majhen rez venske valvule. Po odstranitvi se rez zašije (Drewett, na določeno mesto vstavitve, septum se nato poveže z 2009). vstavljenim katetrom Zapleti venske valvule so odvisni od vrste tumorja, teh- (Granic, et al., 2014). Bishop, et al. (2007) menijo, da nike vstavitve venske valvule, pooperativne zdravstvene bi se morala večina postopkov opraviti s Seldingerjevo nege in stanja pacienta. Da lahko zagotovimo maksi- tehniko vstavitve. malno korist venske valvule, mora biti vse zdravstveno Kirurška odprta metoda ali »cut down« tehnika: naredi osebje seznanjeno z rutinskim vzdrževanjem in uporabo se en 4 cm dolgi rez vzdolž ključnične linije. Po izpo-te. Prav tako mora biti zdravstveno osebje seznanjeno stavitvi cefalične vene se naredi transverzalna venoto-z možnostjo zdravljenja zapletov, povezanih s katetrom mija in se vstavi kateter. Konica katetra je nameščena venske valvule (Jordan, et al., 2008). v zgornjo veno kavo s fluoroskopsko kontrolo. Septum Ignatov, et al. (2009) so raziskovali zadovoljstvo paci- venske valvule in kateter se povežeta in septum se nato entov z venskimi valvulami in ugotovili, da je bilo neza- vstavi v podkožje (Nocito, et al., 2009). Kirurška (odprta) dovoljstvo pacientov pretežno povezano z anamnezo metoda se uporablja, ko ima kateter venske valvule širši zapletov venske valvule in ne z estetskim videzom premer ali ko gre za reinplantacijo po zapletu (Granic, et ali omejeno dnevno aktivnostjo. Kar 74 % pacientov bi al., 2014). obdržalo vensko valvulo po zaključenem zdravljenju. Nakamura, et al. (2017) v raziskavi ugotavljajo, da se je Zapleti so lahko zgodnji ali pozni. Heibl, et al. (2010) v za vstavitev katetra venske valvule uporabljal pristop raziskavi ugotavljajo naslednje zgodnje zaplete: infek- skozi veno subklavijo v 33 %, skozi notranjo jugularno cija kože, infekcija žepa venske valvule, pnevmotoraks, veno v 66 % in skozi femoralno veno v 1 %. premik katetra oziroma malpozicija katetra, premikajoča se venska valvula, postoperativna krvavitev. V raziskavi, akTIVNoSTI zDRaVSTVENE NEGE PRI VSTaVlJaNJU ki so jo opravili Heibl, et al. (2010), so bili prisotni nas- V CEloTI IMPlaNTIRaNEGa CENTRalNoVENSkEGa lednji pozni zapleti venske valvule: sepsa, bakteriemija kaTETRa S PoDkoŽNIM PREkaToM in fungemija, tromboza konice katetra, ekstravazacija, Venska valvula se najpogosteje vstavi v pacientov prsni globoka venska tromboza, disfunkcija venske valvule. koš (zgornji del prsnega koša pod ključnico). Pred pose- Najpogostejši vzrok za odstranitev venske valvule je, ob gom je treba izbrati za pacienta ustrezno vensko valvulo, 31 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi najti mesto vstavitve, pripraviti operativno polje ter vse venske valvule uporabljajo resorbtivni šivi, venska val-potrebne instrumente. vula se prekrije s sterilno obvezo, ki jo mora pacient pus- Za varno izvedbo postopka je potrebna ustrezna priprava titi na njej še tri dni. Po vstavitvi se CVK PP prebrizga z prostora, opreme in materialov (Tabela 1). V Splošni 0,9 % fiziološko raztopino. bolnišnici Slovenj Gradec se poseg izvaja ali v prostorih Poseg se zabeleži v register posegov, na temperaturni in dnevne bolnišnice oddelka za splošno in abdominalno negovalni list, v pacientovo dokumentacijo oz. v odpust-kirurgijo ali v sobi za posege na Oddelku za anestezio- nico in v »DNEVNIK AKTIVNOSTI« o vstavljenem CVK PP logijo in intenzivno medicino operativnih strok. Izvaja- ki jo ima pacient vedno pri sebi, ko prihaja na prebrizga-lec posega je anesteziolog, asistenco izvaja operacij- vanje PVK oz. na zdravljenje. V knjižici so podatki o vsta-ska medicinska sestra ali medicinska sestra oddelka za vitvi PVV, legi, oskrbi in o delovanju. anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok. Nadzor pacienta po posegu mora vsebovati oceno vital-Medicinska sestra, ki sodeluje pri posegu mora biti zanj nih znakov in samega mesta vstavljenega CVK PP. Vsi ustrezno usposobljena. Nadzor bolnika zajema nasled- podatki se beležijo na Klinično pot CVK PP. Po posegu je nje aktivnosti: spremljanje EKG, neinvazivno merjenje priporočeno, da se pacienta nadzoruje 2-4 ure. krvnega tlaka, spremljanje SpO2. Po treh dneh sname obvezo in pusti, da šivi sami odpa- Vstavitev venske valvule poteka s pomočjo ultrazvoka. dejo. Po tem, ko se operativni rez popolnoma zaceli, Najprej se v veno vstavi kateter venske valvule, nato pa lahko pacienti izvajajo vse aktivnosti, vendar morajo biti se pod kožo naredi žepek, v katerega se vstavi septum pozorni na bolečino, eritem, oteklino, dehiscenco rane ali venske valvule, ki je povezan s katetrom. Za zašitje ulceracijo. Tabela: 1 Seznam materiala • Sterilni set za uvajanje CVK in Port tray • 2 kom sterilne kirurške rokavice • 1 kom elektroda za preverjanje konice CVK • Poliuretanski film obliž - VYGOCAT2 • Steristrip obliž ali lepilo za kožo • 1 kom set mali KRG posegi • 1 kom resorbtivni šiv za podkožje • Sterilna kompresa za prekrivanje celega pacienta • in 1 kom resorbtivni šiv za kožo • Skalpel št.15 • brizgalke-20 ml (1 kom) • Set instrumentov • inj.igle (zelena) • 1 kom sterilna ledvička • 1 ampule 2% Xylocain, • UZ aparat • brizgalke sterilne z FR 10 ml ali 100 ml FR • Sterilno pokrivalo za UZ oz. kamero 120 cm • 1 kom pretočna igla • 1 kom sterilen plašč • 2% neobarvan klorhexidinPVC • 2-3 kirurške kape in maske • ledvička RazPRaVa V prakso se že poskušajo uvesti programe usposablja- Čeprav se zadnja leta venska valvula pogosto uporab- nja, kako pravilno rokovati z vensko valvulo in atrav-lja pri onkoloških pacientih, Özden & ÇaliS¸kan (2011) matsko iglo, saj raziskave kažejo, da imajo medicinske in Narley Pires & Inocencio Vasques (2014) ugotavljajo, sestre, ki imajo veliko znanja o rokovanju z vensko val-da je znanje medicinskih sester o venskih valvulah vulo, večjo vlogo pri zmanjševanju zapletov in povečanju omejeno. Operacijska medicinska sestra je medicinska zadovoljstva pacientov z vensko valvulo. sestra, ki dela na področju operativne zdravstvene nege, Grmova (2017) predlaga, da bi se vse paciente z vensko imeti mora izjemne psihofizične sposobnosti in oseb- valvulo vpisovalo v bazo, v kateri bi bili vsi podatki pove-nostne lastnosti, za svoje odločitve in dejanja pravno zani s pacientom, od podatkov glede zdravljenja do in profesionalno odgovorna (Torbič, 2005). Poznavanje podatkov glede rokovanja z vensko valvulo in zapletov, rokovanja z vensko valvulo je pomembna že od prvega saj bi na ta način lahko izboljšali pristope k venski valvuli koraka, torej že od same priprave na izvedbo posega in pripomogli k zmanjšanju zapletov. vstavitve, ki se izvede v prostorih operacijske dvorane, ki je specifično okolje z zahtevnimi in nevarnimi napra- zaklJUčEk vami, kjer se izvajajo najinvazivnejši postopki in posegi. Pri načrtovanju, dokumentiranju in izvajanju posega Pomembno vlogo pri varni izvedbi in obravnavi pacienta je sodelovalo več strokovnjakov iz različnih strokov-ima operacijska medicinska sestra. nih podorčij. Poseg je rezultat uspešnega sodelovanja 32 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi med Oddlekom za anestezijologijo in intenzivno medi- bolnišnice Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo. cino operativnih strok, Oddelkom za interno medicino Podatki o stanju pacientov se analizirajo in komplikacije in Oddelkom za splošno in abdominalno kirurgijo. V naši niso bile zaznane. bolnišnici smo prvi CVK PP vstavili 29. maja 2019 v pro- Od 29.5.2019 pa vse do 1.3.2022 smo v Splošni bolni-storih Enote za intenzivno medicino operativnih strok. šnici Slovenj Gradec opravili 67 posegov v zvezi s CVK PP Zdaj vstavljanje tekoče poteka v prostorih Enodnevne in sicer 54 vstavitev ter 13 odstranitev. lITERaTURa 1. Barbetakis, N., Asteriou, C., Kleontas, A. & Tsilikas, C., 2011. Totally implantable central venous access ports. Analysis of 700 cases. Journal of Surgical Oncology, 104(6), pp. 654-656. 2. Beckers, M. M. et al., 2009. Risk of thrombosis and infections of central venous catheters and totally implanted access ports in patients treated for cancer. Thrombosis Research, 125(4), pp. 318-321. 3. Bishop, L., et al., 2007. Guidelines on the insertion and management of central venous access devices in adults. International Journal of Laboratory Hematology, 29(4), pp. 261-278. 4. Blackburn, P. L. & van Boxtel, T. J., 2012. Nursing of vascular access: highlights of hot issues. In: I. Di Carlo & R. Biffi, eds. Totally implantable venous access devices: management in mid-and long-term clinical setting. Milan: Springer, pp. 231-237. 5. Busch, J. D. et al., 2012. Follow-up of radiologically totally implanted central venous access ports of the upper arm: long-term complications in 127.750 catheter-days. American Journal of Roentgenology, 199(2), pp. 447-452. 6. Cummings-Winfield, C. & Mushani-Kanji, T., 2008. Restoring patency to central venous access devices. Clinical Journal of Oncology Nursing, 12(6), pp. 925-934. 7. Drewett, S., 2009. Removal of central venous access devices. In: H. Hamilton & A. Bodenham, eds. Central venous catheters. Oxford: Wiley-Blackwell, pp. 238-247. 8. Gonda, S. J. & Li, R., 2011. Principles of subcutaneous port placement. Techniques in vascular and interventional radiology, 14(4), pp. 198-203. 9. Granic, M. et al., 2014. Totally implantable central venous catheters of the port-a-cath type: complications due to its use in the treatment of cancer patients. Journal of Balkan Union of Oncology, 19(3), pp. 842-846. 10. Grm K., 2017. Vpliv števila izvajalcev na pojavnost infekcij pri vstavitvi in odstranitvi atravmatske igle. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. 11. Heibl, C. et al., 2010. Complications associated with the use of Port-a-Caths in patients with malignant or haematological disease: a single-centre prospective analysis. European Journal of Cancer Care, 19(5), pp. 676-681. 12. Jordan, K. et al., 2008. Venous access ports: frequency and management of complications in oncology patients. Onkologie, 31(7), pp. 404-410. 13. Lebeaux, D. et al., 2014. Managment of infections related to totally implantable venous-acess ports: challenges and perspectives. The Lancet. Infectious diseases, 14(2), pp. 146-159. 14. Nocito, A. et al., 2009. Randomized clinical trial compring venous cutdown with the Seldinger technique for placement of implantable venous access ports. British Journal of Surgery, 96(10), pp. 1129-1134. 15. Norducci, F. et al., 2011. Totally implantable venous access port systems and risk factors for complications: a one-year prospective study in a cancer centre. European Journal of Surgical Oncology, 37(10), pp. 913-918. 16. O‘Grady, N. P. et al., 2011. Guidelines for the prevention of intravascular catheter- related infections. Clinical Infectious Diseases, 52(9), pp. 169-192. 17. Özden, D. & ÇaliS¸kan, N., 2011. Turkish nurses’ level of knowledge regarding implantable port catheter care. Japan Journal of Nursing Science, 9(1), pp. 1-8. 18. Shim, J. et al., 2014. Incidence and risk factors of infectious complications related to implantable venous-access ports. Korean Journal of Radiology, 15(4), pp. 494-500. 19. Teichgräber, U., Pfitzmann, R. & Hofmann, H., 2011. Central venous port systems as an integral part of chemotherapy. Deutsch-es Ärzteblatt International, 108(9), pp. 147- 153. 20. Torbič J. Podoba operacijske medicinske sestre. In: Rebernik Milič M, ed. Prihodnost v operacijski dvorani: zbornik predavanj, Maribor, 20.-21. maj 2005. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti; 2005: 15-7. 21. Vescia, S. et al., 2007. Management of venous port systems in oncology: a review of curent evidence. Annals of Oncology, 19(1), pp. 9-15. 22. Walser, E. M., 2011. Venous access ports: indications, implantation technique, follow- up and complications. Cardiovascular and Interventional Radiology, 35(4), pp. 751- 764. 33 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi IzzIVI MEDICINSkIH SESTER PRI oSkRBI BolNIkoV Po aMPUTaCIJI SPoDNJIH okoNčIN viš. pred. mag. Marija zrim, dipl. m. s kaja Slana, dipl. m. s Splošna bolnišnica Murska Sobota marija.zrim@sb-ms.si IzVlEčEk Amputacija spodnjih okončin je stanje invalidnosti, ki povzroča spremembe na pomembnih življenjskih področjih, visoka je pooperativna smrtnost. Predvideva se, da se bo do leta 2050 število amputacij podvojilo. Bolniki po amputaciji v večini postanejo apatični in spremenjeni. Malo je znanega o tem, kako medicinske sestre doživljajo spoprijemanje bolnikov z amputacijo spodnjih okončin in s kakšnimi izzivi zdravstvene nege se srečujejo. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskava je bila izvedena v mesecu maju ter juniju 2021 s prirejenim anketnim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 25 srednjih ter diplomiranih medicinskih sester s področja vaskularne kirurgije. Medicinske sestre se najbolj zavedajo bolnikove dnevne skrbi glede fizičnega videza ter posledične anksioznosti, pri njih ne opazijo nasmejanosti, pozitivne usmerjenosti in veselja, ter jih ne konceptualizirajo kot optimistične. Medicinske sestre namenjajo več pozornosti predoperativnemu postopku. Stremeti je potrebno k dobremu partnerskemu odnosu z bolnikom. Z dobro informiranostjo lahko amputacijo predstavimo kot dragoceno možnost zdravljenja ter zmanjšamo pooperativno anksioznost. Dokazujemo, da amputacija spodnje okončine predstavlja spremembo v fizičnem, psihološkem in socialnem delovanju, zato te komponente predstavljajo glavno skrb v pooperativnem obdobju. klJUčNE BESEDE: amputacija spodnje okončine, rehabilitacija, zdravstvena nega, medicinska sestra, doživljanje UVoD in ponovnih amputacij proksimalnega dela (43 %) (Cheun, Leta 2020 je bilo na svetu 2,2 milijona ljudi po ampu- et al., 2019). taciji spodnjih okončin, število pa naj bi se do leta 2050 Osebe podvržene amputaciji spodnjih okončin so sta-povečalo na 3,6 milijona (Miller, et al., 2020). 81 % vseh rejše in zdravstveno šibke. Večina jih je sprejetih od amputacij spodnjih okončin je izvedenih zaradi posledic doma, od tega se jih v domačo oskrbo vrne petina. Da sladkorne bolezni (Kayssi, et al., 2017). Drugi pogosti se bolniki po amputaciji spodnjih okončin vrnejo v nor-razlog, ki privede do amputacij spodnjih okončin, je peri- malno življenje, je potrebnih štiri do pet let (Fard, et al., ferna arterijska bolezen, ki je bolezen v porastu po vsem 2020). svetu, predvsem zaradi staranja prebivalstva, kajenja Pri amputaciji ne nastane samo trajna izguba okončine, cigaret in nezdravega življenjskega sloga, v kombinaciji povzroči tudi spremembe na pomembnih življenjskih s povečano razširjenostjo sladkorne bolezni (Torbjörns- področjih, kot so medsebojni odnosi, poklicni status, son, et al., 2017). Amputacija zaradi raka ali prirojenih rekreacijske dejavnosti in spolnost. Opisane izgube deformacij se pojavlja manj pogosto, skupno v 2,5 % predstavljajo kritični prilagoditveni izziv (Coffey, et al., primerov (Pasquina, et al., 2014). Amputacija spodnjih 2014). Vsi bolniki so pred amputacijo zaradi izrazitih okončin ne povzroča le večjega uničenja, ampak tudi bolečin deležni veliko zdravstvenih obravnav namenje-nepokretnost, odvisnost od drugih in je stanje invalidno- nih reševanju noge. Bolniki po amputaciji izgubijo nadzor sti (Amoha, et al., 2018; Stuckey, et al., 2020). V povpre- nad izvajanjem osnovnih življenjskih aktivnosti, odvisni čju 47 % oseb umre v prvem letu po amputaciji. so od pripomočkov in od osebne asistence. Samostoj- Po amputacijah bolniki običajno trpijo zaradi pogostih nost je najpomembnejši cilj za bolnike, ki so sprejeti na ponovnih sprejemov, zapletov, podaljšanega celjenja ran rehabilitacijo. 34 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Realna dolgoročna cilja sta lahko mobilnost v inva- pooperativnega edema krna. Za zmanjšanje edema in lidskem vozičku ali hoja s protetičnim pripomočkom oblikovanje krna se največkrat uporablja kompresijsko (Madesen, et al., 2018). Cilj amputacije je rešitev življenja povijanje krna z elastičnim povojem. Komplikacijam, in zmanjševanje bolečine. Ker ima amputacija velik vpliv kot sta dehiscenca krna, infekcija, se lahko izognemo z na bolnikovo kakovost življenja, je odločitev za poseg dobrim in pravočasnim opazovanjem rane. Pomembno težka (Torbjörnsson, et al., 2017). Bolniki menijo, da je, da prevez krna izvajamo po standardni metodi dela jim je bila odločitev za amputacijo vsiljena, saj drugega in natančno opazujemo proces celjenja rane. Če upo-izhoda niso imeli. Po amputaciji spodnjih okončin bolniki števamo vse te dejavnike, je možnost, da se rana zaceli, navajajo, da jim zdravstveni delavci ne namenijo dovolj bolnik pa uspešno okreva, veliko večja. V nasprotnem časa, da bi jim pojasnili potek in življenje po amputaciji, primeru je lahko ogroženo tudi življenje bolnika. Nepra-menijo tudi, da je celotni postopek amputacije izveden vočasno zaznavanje infekcije rane in nepravilni prevez prehitro, pogrešajo osebo, s katero bi razpravljali o svoji rane bi lahko vodil v sepso. Poleg skrbi za pooperativno prihodnosti. Bolniki doživljajo hudo pomanjkanje znanja rano že prvi dan po operaciji pričnemo z obračanjem in o postopku amputacije, o koristih, zapletih (Torbjörns- posedanjem v postelji. Sprva je potreben stalni nadzor son, et al., 2017). z namenom preprečevanja padcev. Posedanje na inva- Glavni cilj po opravljeni amputaciji spodnje okončine lidski voziček in učenje hoje izvaja medicinska sestra vključuje sočasno zdravljenje osnovne bolezni ter opti- skupaj s fizioterapevtom glede na splošno zdravstveno matizacijo posledic po amputaciji spodnje okončine. Pri stanje pacienta (Ivanuša, et al., 2000; Petkovšek Grego-amputacijah je vedno potrebno ohraniti sposobno tkivo. rin, 2016). Drugi izzivi med hospitalizacijo vključujejo (Pasquina, et al., 2014): zdravstvena vzgoja bolnika – medicinska sestra s • zagotavljanje ustreznega nadzora nad bolečino, svojim delovanjem ter znanjem bolnika izobražuje in uči, • prehransko podporo, s tem bolniku omogoči, da izbira odločitve, ki pozitivno • preprečevanje padcev, prispevajo k njegovemu zdravju (Ivanuša, et al., 2000). • ublažitev tveganj sekundarnih zapletov, kot so Pomembna navodila bolnikom po amputaciji spodnje venska tromboza, pljučna embolija, kontrakture okončine so (Sedej, et al., 2015): sklepov, poškodbe zaradi pritiskov, atrofije, osteope- • bolniki ne smejo ležati s pokrčenim kolenom noge po nija in dekondicioniranje. podkolenski amputaciji, • ni priporočljivo nameščanje blazin pod kolenom, med Za vse opisano je potreben timski pristop, ki ga koordi- nogami ali pod križ, nira medicinska sestra (Pasquina, et al., 2014; Vogel, et • ni priporočljivo sedenje s prekrižanimi nogami, al., 2014). Njene naloge so (Ivanuša, et al., 2000): • krn se povija z elastičnim povojem (pred odstranitvijo • ocenjevanje in ugotavljanje potreb po zdravstveni šivov do šestkrat na dan do 15 minut, po odstranitvi negi, pa vedno čez dan), • načrtovanje, izvajanje in vodenje negovalnega načrta, • ob pojavu bolečine pri povitem krnu se povoj odstrani • sodelovanje v multidisciplinarnem timu, in se ponovno povije čez dve uri, • bolniku pomaga sprejeti njegovo spremenjeno zuna- • za hitrejše okrevanje in preprečevanje sklepnih zatr- njo podobo, ditev je priporočljiva dnevna fizioterapija. • zdravstveno vzgojno delo pri bolniku, • pozornost na morebitne spremembe in zaplete, Bolnikom pred in po amputaciji spodnje okončine je • vloga inštuktorice – učenje samostojnosti pri potrebno zagotoviti prehransko podporo ter ustrezne osnovnih življenjskih aktivnostih, nasvete o zdravi prehrani, saj se soočajo s spremem- • vloga psihoterapevtke – medicinska sestra se najdlje bami večine vidikov svojega vsakdanjega življenja. Pred zadržuje v bolnikovi okolici. amputacijo lahko bolezen povzroči presnovo stresa, ki povzroči katabolično stanje, izgubo mišic in apetita, ter Pri bolnikih posebno pozornost po operaciji posvečamo tako poveča tveganje za podhranjenost. Že prisotna zdravstveni negi in opazovanju dela amputirane okon- podhranjenost in stanje po amputaciji spodnje okončine čine – krnu. Po amputaciji se ta lahko celi primarno ali povečujeta tveganje za nastanek zapletov povezanih s sekundarno. Če celjenje krna poteka nemoteno, šive kirurško rano, kar lahko vodi do sekundarne amputacije na krnu odstranimo po 14 do 21 dneh. Če pa je priso- (Jensen, et al., 2018). ten infekt ali slaba prekrvavitev, pa je celjenje lahko zelo Pomembna je skrb za psiho-čustveni učinek, saj podaljšano. Celjenje krna je lahko ovirano z razvojem pri nekaterih bolnikih povzroča amputacija občutke 35 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi bremena, nepomembnosti in nemoči (Coffey, et al., stanja bolnikov na izvedbo amputacije spodnje okončine 2014; Amoha, et al., 2018). Prisotnost depresije je raz- in koliko dela k temu prispevajo medicinske sestre? položenjska motnja, ki se pojavi zaradi motene telesne H : Bolniki po amputaciji so pogosto anksiozni zaradi 1 samopodobe. Iz literature izhaja, da je pri bolnikih po skrbi glede svojega zunanjega videza. amputaciji spodnjih okončin zaznati povišano stopnjo Raziskava je zasnovana na deskriptivni metodi dela. Pri samomorilnih misli (Brier, et al., 2018). Vse več raziskav raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodologijo. poudarja pomen psihosocialne podpore in izobraževa- Za instrument raziskave smo uporabili lastno strukturi-nja bolnikov. Če bolnikova pričakovanja niso izpolnjena, rani anketni vprašalnik, ki je povzet s treh vprašalnikov: občuti nezadovoljstvo, kar privede do povečanja ravni (1) Podoba telesa po amputaciji (ABIS – The amputee stresa. Negotovost je ključni dejavnik, ki se pojavlja pri body image scale), s katerim je možno oceniti telesno vseh bolnikih pred in po operaciji. Bolniki večino nego- podobo, (2) Tennessejska lestvica koncepta sebe (TSCS tovosti razrešijo s pogovori z drugimi bolniki (Ostler, et – Tennessee Self-Concept Scale), ki opisuje posamezni-al., 2013). kovo doživljanje samega sebe, (3) HADS (The Hospital Zelo pomembno je tudi obvladovanje in prepoznavanje Anxiety and Depresion Scales) za oceno stopnje anksio-bolečine. Pri 80 % bolnikov se pojavi fantomska bole- znosti in depresije pri bolnikih. Vprašalnik je bil testiran čina. Pri obvladovanju bolečine se uporabljajo različne na treh študentih zdravstvene nege, ki so opravljali vaje metode, kot so uporaba analgetikov, antikonvulzivov, na oddelku. Prirejen anketni vprašalnik vsebuje skupno antidepresivov, mišičnih relaksansov, anestetikov in 62 vprašanj, razdeljen je na pet vsebinskih sklopov, ki uporaba transkutane električne stimulacije živca. Druge vsebujejo vprašanja o 1) osnovnih podatkih anketiranih, alternativne metode so vedenjsko-kognitivne, kot sta 2) podobi telesa po amputaciji, 3) Tennesseejska lestvica hipnoza in akupunktura (Yildrim & Kanan, 2016). Nova koncepta sebe, 4) ocena stanja anksioznosti in depresije, navdušujoča metoda pri zdravljenju fantomske bolečine 5) stopnja informiranosti, pripravljenosti, stanja bolnikov je terapija z zrcalom. Fantomski občutek oziroma obču- na izvedbo amputacije spodnje okončine in koliko dela k tek, da noga ni bila amputirana, je normalen pojav, ki temu prispevajo medicinske sestre. povečuje nevarnost padcev (Sedej, et al., 2015). Zajeli smo neslučajnostni priložnostni vzorec 25 sre- Pomemben del rehabilitacije je usvojitev funkcije pro- dnjih medicinskih sester ter diplomiranih medicinskih teze in vrnitev v domačo oskrbo (Fard, et al., 2020). Bol- sester, ki imajo izkušnje iz vaskularne kirurgije. Pridobili niki imajo pred operacijo visoka pričakovanja, saj mislijo, smo vsa potrebna soglasja. da bodo po opravljeni amputaciji v kratkem času dobili Za odgovore na raziskovalna vprašanja smo uporabili protezo in bodo lahko pričeli hoditi brez težav. V veliki Pearsonov hi-kvadrat test, s katerim smo ugotavljali večini primerov jim to ne uspe. Veliko skupnega imata obstoj odvisnosti med dvema kategoričnima spremen-zdravstvena nega in rehabilitacija. Zdravstvena nega ljivkama. Zaradi majhnega raziskovalnega vzorca smo predstavlja začetek rehabilitacije (Turk, et al., 2002; uporabili Fisherjev eksaktni test pri mejni vrednosti sta-Brier, et al., 2018). tistične pomembnosti p < 0,05. Namen raziskave je ugotoviti, kako medicinske sestre, ki so zaposlene na vaskularnem oddelku, doživljajo spop- REzUlTaTI rijemanje bolnikov z amputacijo spodnjih okončin in s V vzorec smo vključili 25 anketiranih, ki delujejo na kakšnimi izzivi zdravstvene nege se srečujejo. Zastav- vaskularnem odseku kirurgije v eni izmed slovenskih ljena raziskovalna vprašanja so: bolnišnic. Sodelovalo je 21 (n = 84 %) žensk in 4 (n = 16 RV : Kako medicinske sestre zaznajo bolnikovo telesno %) moški. Starost anketiranih se giblje med 19 in 59 let, 1 oziroma fizično spoprijemanje po amputaciji spodnje mediana starosti je 28 let. Povprečna delovna doba je 20 okončine? let. Anketirani menijo, da je približna minimalna starost RV : Kako medicinske sestre doživljajo bolnikovo doje- bolnikov, pri katerih se izvede amputacija spodnje okon-2 manje amputacije spodnje okončine? čine, 50 let, maksimalna pa 80 let, mediana znaša 70 let. RV : Kolikšna je stopnja informiranosti, pripravljenosti, 3 36 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Tabela 1: Prikaz minimalne, maksimalne, povprečne vrednosti ter standardni odklon za trditve iz vprašalnika Podoba telesa po amputaciji Trditev n Min Max PV St. dev. Med ljudmi se bolniki po amputaciji spodnje okončine zaradi svojega 25 1 5 3,84 0,987 izgleda pogosto počutijo anksiozni. V javnosti bolniki po amputaciji spodnje okončine pogosto zakrivajo 25 1 5 3,60 1,118 svoj krn. Bolniki po amputaciji spodnje okončine se z nošenjem proteze 25 3 5 4,32 0,690 počutijo psihično boljše. Bolnike po amputaciji spodnje okončine skrbi, da izguba okončine 25 2 5 4,32 0,900 poslabša funkcionalnost telesa pri različnih dnevnih dejavnostih. Pri bolnikih po amputaciji spodnje okončine dnevno skrb predstavlja 25 3 5 3,92 0,702 zunanji videz. Bolniki po amputaciji spodnje okončine doživljajo fantomsko 25 3 5 4,48 0,714 bolečino. Bolniki po amputaciji spodnje okončine menijo, da jih družba ne 25 1 5 3,56 1,083 sprejema več kot »normalne«. Izguba spodnje okončine pomeni, da se bolniki ne morejo več braniti 25 1 5 3,40 0,957 pred škodo iz okolice. Okolica pogosto opazi amputirano okončino. 25 3 5 4,32 0,748 Bolniki se počutijo dobro v svoji koži po amputaciji spodnje okončine. 25 1 4 2,24 0,970 Bolnike po amputaciji spodnje okončine se obravnava kot 25 1 4 2,64 0,907 nesamostojne osebe. Bolniki so prepričani, da si fizično privlačen samo z vsemi 25 2 5 3,44 0,768 okončinami. Legenda: n – število vseh anketiranih; min – minimalna vrednost strinjanja; max – maksimalna vrednost strinjanja; PV – povprečna vrednost strinjanja; St. dev. – vrednost standardnega odklona Iz rezultatov je razvidno, da se anketirani, ki delujejo na počutijo psihično boljše (PV 4,32), bolnike po amputa-vaskularnem področju kirurgije, najbolj strinjajo z nasle- ciji spodnje okončine skrbi, da izguba okončine poslabša dnjimi trditvami: bolniki po amputaciji spodnje okon- funkcionalnost telesa pri različnih dnevnih dejavnostih čine doživljajo fantomsko bolečino (PV 4,48), bolniki (PV 4,32) in da okolica pogosto opazi amputirano okon-po amputaciji spodnje okončine se z nošenjem proteze čino (PV 4,32). Tabela 2: Prikaz minimalne, maksimalne, povprečne vrednosti ter standardni odklon za trditve iz vprašalnika Tennesseejska lestvica koncepta sebe Trditev n Min Max PV St. dev. Trditev n Min Max PV St. dev. Optimistični 25 1 4 2,36 0,995 Fizično privlačni 25 2 5 3,16 0,800 Samostojni 25 1 4 2,60 0,764 Sproščeni 25 1 4 2,64 0,823 Spretni 25 1 5 2,80 1,041 Dobra kondicija 25 1 5 2,48 1,000 Zdravi 25 1 5 2,92 1,115 Spoštovani 25 2 5 3,64 0,995 Inteligentni 25 1 5 3,44 1,294 Vztrajni 25 1 5 3,20 0,913 Prilagodljivi 25 2 5 3,24 1,052 Prijazni 25 2 5 3,40 0,913 Živahni 25 1 4 3,64 1,907 Legenda: n – število vseh anketiranih; min – minimalna vrednost strinjanja; Družabni 25 1 5 2,76 0,970 max – maksimalna vrednost strinjanja; PV – povprečna vrednost strinjanja; St. dev. – vrednost Zanimivi 25 1 5 3,08 0,909 37 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Anketirani so navedene trditve ocenjevali od 1 do 5. • pri bolnikih po amputaciji spodnje okončine dnevno Iz rezultatov je razvidno, da se anketirani, ki delujejo skrb predstavlja zunanji videz; na vaskularnem področju kirurgije, najbolj strinjajo z • med ljudmi se bolniki po amputaciji spodnje okončine naslednjimi trditvami: bolniki po amputaciji postanejo zaradi svojega izgleda pogosto počutijo anksiozni. ponovno živahni (PV 3,64), spoštovani (PV 3,64), inte- ligentni (PV 3,44), prijazni (PV 3,40) in prilagodljivi (PV Raziskovalno vprašanje 2: Kako medicinske sestre kon-3,24). Anketirani so se v slabši meri strinjali s trditvama, ceptualizirajo bolnike po amputaciji spodnjih okončin? da so bolniki v dobri kondiciji (PV 2,48) in optimistični (PV Na raziskovalno vprašanje odgovarjamo na osnovi 2,36). analize in interpretacije trditev iz vprašalnika Tennes- Na vprašanje o oceni stanja anksioznosti in depresije se seejska lestvica koncepta sebe. Medicinske sestre anketirani, ki delujejo na vaskularnem področju kirur- bolnike po amputaciji spodnje okončine konceptualizi-gije, najbolj strinjajo z naslednjimi trditvami: bolniki so rajo kot živahne, spoštovane, inteligentne, prijazne ter po amputaciji spodnje okončine prestrašeni (PV 4,24), prilagodljive. zaskrbljeni (PV 3,96), napetega počutja (PV 3,84) in upo- Medicinske sestre bolnike po amputaciji spodnje okon- časnjeni (PV 3,76). čine ne doživljajo kot optimistične. Enake ugotovitve Pri vprašanjih, s katerimi smo želeli oceniti stop- navajajo tudi drugi avtorji (Ostler, et al., 2013). Mnenja njo informiranosti, stanje pripravljenosti bolnikov na medicinskih sester o zaznavanju bolnikovega teles-izvedbo amputacije spodnje okončine ter koliko dela k nega oziroma fizičnega spoprijemanja po amputacijah temu prispevajo medicinske sestre, se najbolj strinjajo z spodnjih okončin so si zelo deljena, nekatere menijo, da naslednjimi trditvami: bolniki so informirani o amputaciji bolniki postanejo še močnejši, izkazujejo veliko zanima-spodnje okončine (PV 3,84), pri delu imam glavno nalogo nja za učenje in sodelovanje, preostali pa v večini posta-učiti in informirati bolnika v pooperativnem postopku nejo apatični, spremenjeni, nepokretni, se ne zavedajo (PV 3,72), bolniku poskušamo urediti nego in pomoč, ko okolice in spremembe, prepustijo samooskrbo drugim so odpuščeni iz bolnišnice (PV 3,64), v večini soglasje (Brier, et al., 2018; Fard, et al., 2020). za amputacijo spodnje okončine poda sam bolnik in ne Bolniki so v večini slabega razpoloženja, saj so odvisni svojec (PV 3,64) ter amputacija spodnje okončine ni več od druge osebe, počakati morajo na druge, da se vrnejo, tabu (PV 3,64). preden kaj storijo sami. Amputacija vsekakor spremeni Anketirani so se v slabši meri strinjali s trditvami, da po življenjski slog, še predvsem pri delovno sposobnih amputaciji spodnje okončine bolečina v spodnjih okonči- moških, zato se pojavijo spremembe v fizičnem, psiho-nah izgine (PV 1,96), da po amputaciji spodnje okončine loškem in socialnem delovanju (Amoha, et al.,2018). bolniki niso spremenjeni (PV 2,40) in da so bolniki zado- voljni z odločitvijo o amputaciji (PV 2,40). Raziskovalno vprašanje 3: Kolikšna je stopnja infor- miranosti, pripravljenosti, stanja bolnikov na izvedbo DISkUSIJa amputacije spodnje okončine in koliko dela k temu pri- Raziskovalno vprašanje 1: Kako medicinske sestre spevajo medicinske sestre? zaznajo bolnikovo telesno oziroma fizično spoprijemanje po amputaciji spodnje okončine? Na omenjeno raziskovalno vprašanje odgovarjamo na Na omenjeno raziskovalno vprašanje odgovarjamo na osnovi analize in interpretacije dodatnih trditev, s kate-osnovi analize in interpretacije trditev iz vprašalnika rimi želimo oceniti stopnjo informiranosti, pripravlje-Podoba telesa po amputaciji. Anketirani se z najvišjo nosti ter stanja bolnikov na izvedbo amputacije spodnje stopnjo strinjajo z naslednjimi trditvami: okončine in koliko dela k temu prispevajo medicinske • bolniki po amputaciji spodnje okončine doživljajo fan- sestre. tomsko bolečino (enako ugotavljajo Ries & Negley, 2013; Sedej, et al., 2015; Yildrim & Kanan, 2016); Trditev, da so bolniki informirani z amputacijo spodnje • bolniki po amputaciji spodnje okončine se z noše- okončine, je najvišje ocenjena trditev. Prav tako so njem proteze počutijo psihično boljše (enako ugota- visoko ocenjene trditve, da amputacija spodnje okon-vlja Torbjörnsson, et al., 2017); čine vsej populaciji ni več tabu, ter da v večini soglasje • bolnike po amputaciji spodnje okončine skrbi, da za amputacijo spodnje okončine poda sam bolnik in izguba okončine poslabša funkcionalnost telesa pri ne svojec. Ravno nasprotne trditve navajajo avtorji različnih dnevnih dejavnostih (enako ugotavljajo Amoha, et al. (2018). Trditev smo preizkušali zato, ker Amoha, et al., 2018); smo velikokrat zasledili dejstvo, da pacienti opažajo, da • okolica pogosto opazi amputirano okončino; zaposleni nimajo dovolj časa, da bi jim pojasnili potek in 38 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi življenje po amputaciji, vsi menijo, da je postopek ampu- Za bolnike z večkratno amputacijo okončin je potreben tacije izveden prehitro. Bolniki doživljajo hudo pomanj- multimodalni pristop k obvladovanju bolečine, ki se kanje znanja o postopku amputacije, o koristih, zapletih doseže z vključevanjem različnih intervencijskih postop- (Torbjörnsson, et al., 2017). Iz rezultatov je razvidno, kov, s peroralnimi in intravenoznimi zdravili, fizičnimi da po amputaciji spodnje okončine bolečina ne izgine, ter dopolnilnimi načini in pristopi alternativne medicine da bolniki postanejo spremenjeni ter nepokretni, ter da (Pasquina, et al., 2014). bolniki niso ravno zadovoljni z odločitvijo za amputacijo. Testiranje hipoteze »Bolniki so po amputaciji pogosto Zgodnje in agresivno obvladovanje bolečine, vključno z anksiozni zaradi skrbi glede svojega zunanjega videza« zgodnjo mobilizacijo, naj bi skrajšala čas hospitalizacije je prikazano v spodnji tabeli. in zmanjšala tveganje za nastanek kronične bolečine. Tabela 3: Testiranje hipoteze Zaradi kršitve predpostavke Pearsonovega hi-kvadrat Po sami amputaciji pa pogosto nepokretni in odvisni testa o minimalni pričakovani vrednosti, ki je v našem od drugih. Zdravstvena nega bi morala bolnikom nuditi primeru znašala 0,20, smo za ovrednotenje hipoteze holistično obravnavo, predvsem na področju bolniko-uporabili Fisherjev popravek za manjše vzorce. Na osnovi vega dobrega počutja, ter jim nuditi podporo pri dosega-rezultatov Fisherjevega eksaktnega testa ugotavljamo, nju boljšega psihičnega počutja. Bolniki, ki se soočajo z da v hipotezi ni statistično značilne povezave ( p = 0,257). amputacijami potrebujejo boljšo informiranost o amputa-Mejno vrednost statistične pomembnosti smo določili pri cijah spodnjih okončin in njenih posledicah, z namenom, p < 0,05. da bi bili bolj pripravljeni na celoten poseg in pooperativno Na osnovi rezultatov Fisherjevega eksaktnega testa ugo- rehabilitacijo. Z dobro informiranostjo lahko amputa-tavljamo, da v hipotezi ni statistično značilne povezave (p cijo predstavimo kot dragoceno možnost zdravljenja ter = 0,257), zato navedeno hipotezo, da so bolniki po ampu- zmanjšamo pooperativno anksioznost. Medicinska sestra taciji pogosto anksiozni zaradi skrbi glede svojega zuna- pripomore k uspehu zdravljenja z zagotavljanjem kakovo-njega videza, ovržemo. stne zdravstvene nege, optimalnim lajšanjem bolečin in Menimo, da bolnikom ne predstavlja anksioznosti sam motivacijo bolnika k čim večji stopnji samostojnosti. zunanji videz, pač pa odvisnost od drugih pri osnovnih Z raziskavo smo opredelili, da amputacija spodnje okon- življenjskih aktivnostih, kakovost življenja in obvladova- čine predstavlja spremembo v fizičnem, psihološkem in nje bolečine. socialnem delovanju, zato te komponente predstavljajo Vse več raziskav ponazarja pomen psihosocialne podpore glavno skrb v pooperativnem obdobju. Pacient nujno rabi in izobraževanja bolnikov. Če bolnikova pričakovanja niso holistično obravnavo, kjer vsak član multidisciplinarnega izpolnjena, so bolniki nezadovoljni, kar privede do poveča- tima opravi svojo nalogo. Predlagali smo, da oddelki, ki se nja ravni stresa. Negotovost je ključni dejavnik, ki se poja- srečujejo s posegi, ki drastično spremenijo in posežejo v vlja pri vseh bolnikih (Ostler, et al., 2013). bolnikovo telesno samopodobo, potrebujejo multidisci- plinarni tim, ki v preoperativnem obdobju obišče bolnika zaklJUčEk in mu vsak na svojem področju podrobno pojasni pot- Raziskave o amputacijah spodnjih okončin navajajo dej- rebe ter prednosti operativnega posega. Vsekakor smo stvo, da bolniki že ob seznanitvi z amputacijo postanejo mnenja, da je koordinator tima medicinska sestra. psihično spremenjeni, zaskrbljeni in pogosto anksiozni. 39 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi lITERaTURa 1. Altera Svetlin, M., 2020. Diabetično stopalo in noga. Available at: https://altera.si/diabeticno-stopalo-diabeticna-noga-zdravljenje/ [16. 3. 2021]. 2. Amoha, V., Maame Kissiwaa, R., Anokye, E., Acheampong, H., Rubby Dadson, M., Osei & Nadutey, A., 2018. The experiences of people with diabetes-related lower limb amputation at the Komfo Anokye Teaching Hospital (KATH) in Ghana. BMC research notes, 11(1), pp. 1–5. 3. Brier, J. M., Wiliams, R. M., Turner, A. P., Henderson, A. W., Roepke, A. M., Norvell, D. C., Henson, H. & Czerniecki, J. M., 2018. Quality of relationships with caregivers, depression, and life satisfaction after dysvascular lower extremity amputation. Archives of physical medicine and rehabilitation, 99(3) pp. 452–458. 4. Cheun, J. T., Jayakumer, L., Sideman, M. J., Ferrer, L., Mitromaras, C., Miserlis, D. & Davies, M. G., 2019. Short-term contempo-rary outcomes for staged versus primary lower limb amputation in diabetic foot disease. Journal of vascular surgery, 72(2), pp. 658–666. 5. Coffey, L., Gallagher, P., Desmond, D. & Ryall, N., 2014. Goal pursuit, goal adjustment, and affective well-being following lower limb amputation. British journal of health psychology, 19(2), pp. 409–424. 6. Fard, B., Geertzen, J. H. B. & Dijkstra, P. U., 2020. Return home after dysvascular major amputation of the lower limb: a multi-centre observational study in the netherlands. Journal of rehabilitation medicine, 52(1), pp. 1–8. 7. Ivanuša, A., Železnik, D., Brumec, V., Kokoš, M. & Lednik, L., 2000. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika: izbrana področja. Maribor: Visoka zdravstvena šola. 8. Jensen, S. P., Green, S. M., Petersen, J., Andersen, O. & Poulsen, I., 2018. Percetions and experiences of nutritional care following the overwhelming experience of lower extremity amputation; a qualitative study. Journal of clinical nursing, 27(5–6), pp. e808–e819. 9. Kayssi, A., Dilkas, S., Dance, D. L., de Mestral, C., Forbes, T. L. & Roche Nagle, G., 2017. Rehabilitation trends after lower-extremity amputations in Canada. The journal of injury, function and rehabilitation, 9(5), pp. 494–501. 10. Madsen, U. R., Bååth, C., Bøttcher Berthelsen, C. & Hommel, A., 2018. A prospective study of short-term functional outcome after dysvascular major lower limb amputation. International journal of orthopaedic and trauma nursing, 28, pp. 22–29. 11. Miller, J. M., Cook, P. F., Magnusson, D. M., Morris, M. A., Blatchford, P. J., Schenkman, M. L. & Christiansen, C. L., 2020. Self-efficacy and social support are associated with disability for ambulatory prosthesis users after lower-limb amputation. The journal of injury, function and rehabilitation. Available at: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32926546/ [18. 3. 2021]. 12. Ostler, C., Elis-Hill, C. & Donovan-Hall, M., 2013. Expectations of rehabilitation following lower limb amputation: a qualitative study. Disability and rehabilitation, 36(14), pp. 1169–1175. 13. Pasquina, F. P., Miller, M., Carvalho, A. J, Vandersea, J., Johnson, E. & Chen, Y. T., 2014. Special considerations for multiple limb amputation. Current physical medicine and rehabilitation reports, 2(4), pp. 273–289. 14. Petkovšek Gregorin, R., 2016. Vpliv periferne arterijske bolezni na kakovost življenja pri pacientih po amputaciji spodnjega uda. In: Petkovšek Gregorin, R., et al. eds. Zapleti in pristopi v rehabilitacijski zdravstveni negi: Zbornik predavanj – 13. dnevi rehabilitaci-jske medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 15. Ries, D. J. & Negley, K. J., 2013. Early Rehabilitation in Lower Extremity Dysvascular Amputation. In: Chui, K., et al. eds. Orthotics and prosthetics in rehabilitation, 697–734. St. Louis: Saunders Elsevier. 16. Sedej, B., Beličič, J., Zakrajšek, S. & Kos, N., 2015. Zgodnja rehabilitacija po amputaciji na spodnjem udu – navodila bolnikom. Available at: https://www.kclj.si/dokumenti/0001b5-00023e.pdf [24. 3. 2021]. 17. Stuckey, R., Draganovic, P., Mosayed Ullah, M., Fossey, E. & Dillon, M. P., 2020. Barriers and facilitators to work participation for persons with lower limb amputations in Bangladesh following prosthetic rehabilitation. International society for prosthetics and orthotics, 44(5), pp. 279–289. 18. Torbjörnsson, E., Ottosson, C., Blomgren, L., Boström, L. & Fagerdahl, A. M., 2017. The patient’s experience of amputation due to peripheral arterial disease. Journal of vascular nursing, 35(2), pp. 57–63. 19. Vogel, R. T., Petroski, G. F. & Kruse, R. L., 2014. Impact of amputation level and comorbidities on functional status of nursing home residents following lower extremity amputation. Journal of vascular surgery, 59(5), pp. 1323–1330. 20. Yildrim, M. & Kanan, N., 2016. The effect of mirror therapy on the management of phantom limb pain. The journal of the Turkish society of algology, 28(3), pp. 127–134. 40 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi EMPaTIčEN PRISToP k PaCIENTU IN NJIHoVIM SVoJCEM V čaSU oDSoTNoSTI oBISkoV Tjaša kladnik, dipl. m. s. Maja zalokar, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Brežice, Kirurški oddelek Tjasa.Kladnik@sb-brezice.si IzVlEčEk Empatija je ena izmed osnovnih vrednot za ustrezno delo medicinske sestre, empatični odnos pa ni edino, kar mora medicinska sestra pri svojem delu obvladati. V času hude bolezni in umiranja ima izreden pomen komunikacija, tako s svojci kot s pacientom. Človek je v tem obdobju bolj kot kadarkoli prej občutljiv za vse, kar se z njim dogaja in če mu želimo resnično stati ob strani, ni dovolj samo strokovno znanje. Prisotnost svojcev tekom hospitalizacije mnogokrat kaže pozitivne učinke na izid zdravljenja, v paliativnih primerih pa lažje slovo od svojih najbližjih. Dokazano je, da emocionalna in čustvena inteligenca medicinskega osebja igrata pomembno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega odnosa med medicinsko sestro, pacientom in drugimi osebami, ki so pacientu pomembne. Dober medsebojni odnos omogoča pacientu, da sam sprejema odločitve, kar pomaga pri zdravljenju. Tak odnos je dobro razvijati, za kar pa potrebujemo visoko moralen, human, skrben pristop do pacienta. Smrt je pogosto sestavni del delovanja medicinskih sester in nanje vpliva tako socialno kot tudi psihološko. Komunikacija z umirajočim je kot pot v neznano, kjer pridejo do izraza vse oblike človeške komunikacije. klJUčNE BESEDE: empatija, komunikacija, umiranje, medicinska sestra, odsotnost svojcev UVoD lahko razumemo doživljanje drugega. Empatijo lahko Svojca predati v tuje roke, ko je ta nemočen ter potreben izvajamo le določen čas, saj prekomerno tovrstno delo-pomoči, je za njegove bližnje velik stres. Slabi občutki vanje vpliva na nas kot posameznika in nam lahko tudi naraščajo ob dalj časa trajajoči hospitalizaciji ter odsot- škodi. Ko nekomu empatično pomagamo, pomeni, da nosti obiskov. Mnogi svojci želijo biti čim bolj vključeni smo neprizadeti, ko ta oseba ne potrebuje več naše v sam proces zdravljenja, saj velika večina ob tem čuti pomoči. Empatično delovanje nas mora obogateti, nika-osebno pomembnost in koristnost. Svetovna situacija kor pa voditi v izčrpavanje (Rebernišek, 2017). povezana s pandemijo koronavirusa je mnogim v tem Zaposleni v zdravstveni negi so pogosto v precepu med času onemogočila čutiti pomembnost v smislu bodre- premalo in preveč empatije, zato bi moral biti pomem-nja in vlivanja upanja v dober končen izid bolezni ozi- ben del usposabljanja za ta poklic tudi usposabljanje za roma zdravstveno stanje pacienta. Mnogi pacienti so »pravo mero empatije« (Hvalec & Kobal Straus, 2012). skozi težke diagnoze brodili sami, ujeti v svojih mislih. Medicinsko osebje je imelo z empatičnim pristopom Empatija na delovnem mestu je izrednega pomena, saj pomembno vlogo v danih razmerah. zaposlenim pomaga preprečiti izgorelost, utrujenost, vodi pa do zadovoljstva pacientov. Empatični ljudje so EMPaTIJa koT TEMElJ zDRaVSTVENE NEGE osredotočeni na čustvene potrebe drugih, znajo pos- Empatija v zdravstveni negi je opredeljena kot človeška lušati, razumeti stališča pacientov in jim pomagajo na lastnost, strokovno stanje, proces komunikacije in pose- osnovi njihovih potreb ter občutkov (Rebernišek, 2017). ben odnos. V psihologiji se empatija uporablja v treh razlikovanjih, in V današnjem svetu velja empatija za izjemno pozitivno sicer kot prepoznavanje čustev drugega, občutenje tega, delovanje, saj je njena naloga prebuditi občutek poveza- kar čuti druga oseba, ter sočuten odziv na njeno stisko. nosti z drugimi, kar trenutno manjka v tem spreminja- V prvi vrsti gre za to, da človeka opaziš, nato čutiš z njim jočem se in velikokrat razosebljenjem svetu. Empatijo in kot slednje mu pomagaš (Tolić, 2016). lahko opredelimo kot sposobnost razumeti misli, čustva, Pomembno je ločiti empatijo in simpatijo. Empatija mnenje in stanje posameznika. Kadar smo empatični, je dojemljiva za pacientovo bolečino, misli in čustva, 41 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi medtem ko je vloga simpatije razbremenitev pacienta skrbi. Izhaja iz lastne moralne pobude, da nekaj storimo, na način, da se njegova pozornost preusmeri na vse- vendar nas istočasno spremlja samozavedanje, kje je bino, ki mu omogoča upanje in zdravi del telesnega ter meja, da je naše delo še prispevek v »dobro« pacienta in psihičnega stanja. da se neko dejanje ne prevesi v škodo za pacienta. Pri razvijanju empatije lahko naletimo na oviro, v koli- odzivnost se povezuje s stanji ranljivosti in odvisnosti. kor je naše prepričanje, da so drugi ljudje takšni, kot smo Odzivnost pomeni povratno informacijo s strani paci-mi. Tako se ujamemo v lastni napačni predstavi, da drugi enta, kakšen vpliv je imela nanj zdravstvena nega ter ljudje čustvujejo, razmišljajo in se odzivajo enako kot mi. medsebojni odnosi. Želja vseh je, da bi bili odzivi čim To nas vodi do nestrpnosti in posplošitev. Včasih kakšno boljši in čim lepši. Za doseg te vizije pa se moramo vsi stvar naredimo z najboljšim namenom za pacienta, ta pa potruditi po svojih najboljših močeh (Šmitek, 2003). nam ne izrazi pričakovane zahvale in zato menimo, da je nehvaležen. Mnogokrat je tako, da se ne vprašamo, kaj V zdravstveni negi obstaja nekaj ovir za empatijo. Ena bi pacient zares potreboval, preveč izhajamo iz sebe in iz izmed njih je anksioznost, ki ovira empatijo. Druga je tistega, kar mi menimo, da je prav za nekoga (Reberni- ta, da zdravstveni delavci še vedno ne vidijo čustvene šek, 2017). potrebe pacientov kot temeljni vidik bolezni in nege. Empatičen odnos lahko vzpostavimo, v kolikor vnaprej Tretja ovira pa izhaja iz negativnih čustev, ki se pojavijo upoštevamo možnost, da ima nekdo svoja lastna, od nas ob nesporazumih med zdravstvenimi delavci in pacienti drugačna in s tem tudi ločena notranja duševna stanja. (Rebernišek, 2017). To je osnovni položaj. Brez tega si ne moremo predsta- vljati čustev, misli drugega, če mu tega ne priznamo V procesu zdravljenja in zdravstvene nege je potrebno (Tolić, 2016). vključiti še en pomembni element zdravstvene oskrbe. Etičen odnos do pacienta je vedno pravilen, koris- Ta element je smisel za humor, saj je dejavnik kakovo-ten pristop in nima škodljivih posledic. Etično delova- stnega dela, dobrih medsebojnih odnosov in večjega nje v obravnavi pacienta zajema bio-psiho-socialno zadovoljstva pri delu (Novak, 2017). Humor je kakovost, celovitost posameznika. Etika skrbi je za zdravstveno ki posamezniku omogoča izkusiti zadovoljstvo, čeprav nego najbolj pomembna etična teorija, saj opredeljuje je soočen s težavami in neprijetnostmi. Zdravstveno odnos med medicinsko sestro in pacientom, prav tako osebje je sočustvujoč in skrben delovni kader, ki dela z je osnova za zdravstveno nego samo. Skrb je kontinui- ljudmi, ki trpijo, tako pa postanejo kandidati za delovni ran proces. Iz etike skrbi izhajajo štiri etične skupine, in stres in iztrošenost. Odkrivanje in uporaba humorja v sicer pozornost, odgovornost, pristojnost ter odzivnost zdravstvenih ustanovah je lahko močen protistrup za (Šmitek, 2003). stres. Smisel za humor ima tisti, ki prinese sproščenost Pozornost je usmerjena v zaznavanje pacientovih in zadovoljstvo v delovno okolje (Kladnik, 2017). potreb in priznavanje teh potreb. V zdravstveni negi ima pozornost pomembno vlogo, saj na osnovi pacientovih čUSTEVNa INTElIGENCa PRI zDRaVSTVENIH podatkov najprej odkrijemo njegove potrebe v zvezi z DElaVCIH oMoGoča BolJŠo oBkRBo za PaCIENTa življenjskimi aktivnostmi ohranjanja in vračanja zdravja. Pojem čustvena inteligenca se je začel pojavljati v Naš uspeh je kakovost za pacienta. Pozornost vključuje devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Koncept je bil tudi razumevanje pacienta – empatični pristop, na ta opisan kot sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in način se pacientu približamo in vzpostavimo zaupanje, čustev drugih ter kot sposobnost osebnega motivira-ki je temelj za razvoj dobrega medsebojnega odnosa. nja in obvladovanja čustev v nas samih ter v interakciji odgovornost se predstavlja kot individualno samoinici- z drugimi. Čustveno inteligenco je pomembno razvijati ativno delovanje zdravstvenega delavca za dobro dru- in povečevati, saj to ni lastnost, ki nam je dana ali ne. gega. Izhaja iz lastne pripravljenosti delovati v korist Čustvena inteligenca omogoča optimističen in odločen drugega. Zdravstvene delavce pri svojem delu zavezuje pogled na situacijo, hkrati pa vzbuja sočutje, pravičnost profesionalna odgovornost. Tudi kolektivna odgovornost in razumevanje (Pejić & Zagorc, 2014). za »dobro« pacienta ni zanemarljiva, saj se moramo Ljudje imamo dve vrsti uma, in sicer tistega, ki čuti, in skupaj truditi za etične odnose v zdravstveni negi in tistega, ki misli. Kadar govorimo o tistem, ki čuti, ga zdravstvu na splošno. lahko izmerimo s čustveno inteligenco, kadar govorimo kompetentnost se nanaša na delovne naloge. Pove- o tistem, ki misli, pa ga izmerimo z inteligenčnim kvoci-zana je z znanjem in prevzemanjem dela. Predstavlja del entom. Inteligentnosti se med seboj prepletata, vedenje moralne kakovosti skrbi. Kompetentnost je nadgradnja posameznika pa je določeno s kombiniranjem obeh vej pozornosti in odgovornosti ter zaznavanja potreb po inteligentnosti. 42 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Čustvena inteligenca in čustva so tesno povezani del občutek negotovosti. V kolikor so informacije slabo človeka. Znano je, da ljudje dobro opravljamo stvari, ki jih podane, brez empatije, pa je lahko njihov vpliv izjemno radi počnemo, lahko bi rekli, da jih delamo s srcem, saj negativen, tako za svojce kot za pacienta samega. nam prinašajo srečo, izpolnjenost ter nam predstavljajo Medicinska sestra se mora zavedati svojih pravic in smisel. V takšnih pogojih nezavedno gojimo pozitivna odgovornosti v komunikacijskem procesu, zavedati pa čustva (Kranjc, 2012). se mora tudi pravic sogovornika ter mu omogočiti ena- Dokazano je, da emocionalna in čustvena inteligenca kopravno sodelovanje (Knuplež, 2015). medicinskega osebja igrata pomembno vlogo pri vzpo- stavitvi terapevtskega odnosa med medicinsko sestro, MEDICINSka SESTRa – VEz MED PaCIENToM IN pacientom in drugimi osebami, ki so pacientu pomembne NJEGoVIMI BlIŽNJIMI (Hvalec & Kobal Straus, 2012). Bistveni del psihološke podpore je predvsem odnos Čustvena inteligenca se razvija in z izkušnjami izpo- med medicinsko sestro in bolnikom. Bolniki si od zdra-polnjuje vse življenje. Ravno čustvena inteligentnost vstvenih delavcev ne želijo samo zdravljenja v »tehnič- je tista, ki nas motivira, da razvijamo svoje edinstvene nem« pomenu te besede, temveč si želijo »skrb zase potenciale in namene, ter glavni razlog, da svoje najbolj kot za človeka«. Ena od najpomembnejših vezi, skozi skrite vrednote in prizadevanja, o katerih razmišljamo, katere se zrcali skrb medicinske sestre za bolnika, je postanejo stvari, ki jih živimo (Kranjc, 2012). predvsem odnos, ki se razvije med njima. Navezanost Čustvena inteligenca sestoji iz petih med seboj poveza- je čustvena vez med dvema posameznikoma, ki teme-nih elementov (Hvalec & Kobal Straus, 2012): lji na pričakovanjih, da eden od njiju ali oba omogočita • samozavedanja – zavedanje ter upoštevanje lastnih drugemu skrb in zaščito, ko je to potrebno. Še posebej občutkov pri sprejemanju odločitev, pomembna je takšna čustvena vez za posameznika, ko • obvladovanja čustev – obvladovanje nemira, strahu, se počuti ogroženega, npr. v stresni situaciji polni neja-jeze, snosti. Povečana potreba zanesti se na druge, zlasti ko • motivacije – sposobnost ohranjanja vztrajnosti, bolezen napreduje, lahko pri bolnikih sproža ogrožajoča optimizma in vneme, občutja ranljivosti in odvisnosti od drugih. Poleg bolni- • sočutja – sposobnost empatije, vživeti se v drugega kovih bližnjih tudi zdravstveni delavci in drugi člani tima in pogledati na stvari z njegovega zornega kota, postajajo za bolnika zelo pomembne osebe, ki mu ob • socialnih spretnosti – sposobnost vzpostavljanja ranljivosti in vse večji odvisnosti od drugih lahko omo-dobrih medsebojnih odnosov. gočijo varen odnos. Kljub temu je treba ločevati med potrebo bolnikov in njihovih bližnjih po terapevtskem koMUNIkaCIJa JE TEMElJ MESEBoJNIH oDNoSoV odnosu, ki bi ga kot srčiko partnerskega odnosa s svo- Medicinska sestra je najpogosteje v komunikacijskem jimi bolniki in njihovimi bližnjimi morali znati razviti vsi procesu s pacientom, zato mora biti pozorna na njegovo zdravstveni delavci (Simonič, 2011). verbalno in neverbalno komunikacijo. Pomembno je, da Del nalog izvajalcev holistične zdravstvene nege je tudi sta pacient in medicinska sestra v odnosu enakovre- posvetiti se potrebam družinskih članov pacienta in jim dna. Če želimo vzpostaviti dober medsebojni odnos s nuditi podporo pri soočanju s situacijo, v kateri so se pacientom, moramo začeti pri osnovi, to je učinkovita nepričakovano znašli. Vse to lahko medicinska sestra verbalna, neverbalna komunikacija ter osebna značil- zagotovi z dobrim obvladovanjem komunikacijskih nost sogovorca. Dober medsebojni odnos omogoča veščin in predvsem z veliko mero empatije (Lihteneker, pacientu, da sam sprejema odločitve, kar pomaga pri 2012). zdravljenju. Tak odnos je dobro razvijati, za kar pa pot- Svojci ter njihove potrebe so pogosto spregledane in rebujemo visoko moralen, human, skrben pristop do preslišane, kadar je zdravstvena nega usmerjena na kri-pacienta. Vsak izmed pacientov ima svoj slog komuni- tično bolnega/umirajočega pacienta. Razlog je, da svojci ciranja, medicinska sestra pa se mora prilagoditi paci- svojih potreb pogosto ne morejo izraziti, saj se jih sami entu. Razlikujejo se tudi po značaju, zato se je potrebno niti ne zavedajo ali jih celo zatrejo (Agard & Harder, prilagajati, saj so nekateri potrpežljivi, aktivni, zaintere- 2007). sirani, drugi pa pasivni, nepotrpežljivi, nezainteresirani Svojci kritično bolnega/umirajočega pacienta potrebu-ter vdani v usodo. Pomemben je občutek za diskretnost, jejo čas in tudi pomoč pri prilagajanju novo nastali situ-taktnost, humanost, razumevanje ter upoštevanje etič- aciji. V procesu prilagajanja so ključni trije elementi, in nih načel. sicer vzdrževanje družinske povezanosti, tolažba ter pri- Besede so pomemben vir informacij, upanja, spodbude zadevanje za obnovitev družinskega življenja pod novimi za paciente in njihove svojce. Povedano lahko zmanjša pogoji (Soderstrom & Saveman, 2009). 43 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Posebno pripravo zahtevajo situacije, ko se življenje kri- komunikacije: besedna in nebesedna. In vselej smo tično bolnega ali poškodovanega pacienta izteka. To je v takšni situaciji začetniki poti v neznano (Koštomaj, še posebej pomembno, kadar so družinski člani pacienta 2017). pred dejstvom odločitve o prenehanju umetne ventila- cije. V takih primerih svojci najprej potrebujejo čas, da Človek se kot izkustveno bitje mnogokrat sprašuje, kaj lahko sprejmejo odločitev, saj so imeli upanje do tega je smisel njegovega življenja. Nehote ali hote se poleg trenutka. Potrebno jim je nuditi informacije o postopku, tega vprašanja nujno pojavi tudi vprašanje smisla smrti, upoštevati njihove potrebe in želje, četudi niso nepos- kajti vpričo smrti postane uganka človeškega bivanja redno izražene. Vloga medicinskega osebja pa je, da jih največja. Dejstvo je, da je človek v času bolezni in ob pripravijo na sam proces umiranja, še posebej, če želijo umiranju najbolj občutljiv. Bolezen se ne kaže samo v biti v teh trenutkih ob pacientu. Sam proces pri družini smislu telesnih simptomov, temveč ima veliko večje sproža strah in je zanje stresen, saj se težko psihično razsežnosti na duševni in duhovni ravni. Pacient tekom pripravijo na smrt drage osebe (Kirchhoff, et al., 2003). hospitalizacije potrebuje dobre spremljevalce, dobro Zdravstveni delavci se pogosto znajdejo v situaciji, ko skrb in oskrbo. Skrb je dejavnik, ki obsega sistem vre-se strokovno delo ne sklada s potrebami pacienta in/ali dnot, humanost, človečnost – vse to naj bi vključevala njegovih svojcev. Za pacienta pomembni drugi so zato zdravstvena nega. Oskrba pa je ožji pojem, ki oprede-pogosto nezaupljivi, nezadovoljni, včasih celo jezni, kar ljuje zadovoljevanje osnovnih telesnih potreb. V kolikor pa zaposlene dodatno obremeni s stresom, pojavijo se koncept skrbi in oskrbe prenesemo na področje umi-etične dileme (McKiernan & McCarthy, 2010; Buckley, ranja, ugotovimo, da pacienti pogosto umirajo sami in 2011). zapuščeni. Ker svoje lastne smrti ne moremo videti in jo V zdravstveni negi ima etika pomembno vlogo, saj je v opisati, sta bolezen ter umiranje tisto, kar nas spominja ospredju še posebej pri kritično bolnih/poškodovanih na smrt. Zdravstveni delavci smo odgovorni za počutje pacientih in umirajočih. Skozi zgodovino so se oblikovale vseh, ki so del naše skrbi in oskrbe. Toliko večjo odgo-različne etične teorije, ki zelo različno zagovarjajo etične vornost imamo do pacientov, ki jim zdravstvo ne more pristope. Za zdravstveno nego sta v ospredju etika pra- nuditi zdravljenja v kurativnem smislu, temveč samo vičnosti in etika skrbi (Červ & Klančnik Gruden, 2006). lajšanje bolečin in spremljanje pri umiranju. Kljub temu Pri delu medicinske sestre, kjer je opazen velik vpliv na da lahko ima vsak zdravstveni delavec svojo filozofsko življenje soljudi, je poleg velike odgovornosti, pomembna usmeritev, nas vse druži ista poslovna etika, kar pomeni tudi etična drža (Lihteneker, 2012). spoštovanje človeškega življenja in skrb vse do njegove Fošnarič (2010) navaja, da medicinske sestre pri svojem smrti (Štancar, 2003). delu pogosto naletijo na situacije, ko morajo sprejeti Medicinska sestra je med vsemi člani zdravstvenega odločitve, ki so lahko vodstvene in strokovne. Zato mora tima največ časa prisotna ob pacientu, pri čemer je v biti medicinska sestra čustveno zrela in stabilna oseba. stalni interakciji, tako z njim kot tudi z njegovimi najdraž- Modelov etičnega odločanja je veliko, cilj procesa etič- jimi. Pozna želje in potrebe družine, ki pa se ne skla-nega odločanja pa je spoznati in ločiti pravilno od nepra- dajo vedno z odločitvami zdravnika, zaradi česar se pri vilnega v situacijah, ki nam niso znane. medicinski sestri lahko pojavljajo moralne stiske. To so razlogi, da se pri oskrbi pacientov, še posebej kritično SoočaNJE z UMIRaNJEM IN S SMRTJo bolnih/poškodovanih, medicinske sestre pogosto sreču- Smrt je pogosto sestavni del delovanja medicin- jejo z etičnimi dilemami, ki ob nezavedanju in nereševa-skih sester in nanje vpliva tako socialno kot tudi psiho- nju vodijo v poklicni stres ter izgorevanje (Kacin, 2012). loško. Izguba pacienta privede tudi medicinske sestre do žalovanja, ki je pogosto prikrito in jim povzroča občutke DISkUSIJa krivde, vprašanja o lastni strokovni usposobljenosti in Kadar govorimo o teži, ki jo je pustilo obdobje koronavi-dvom o lastni identiteti (Valiee, et al., 2012). Zdravstveni rusa, težko ubesedimo občutke pacientov, ki so občut-delavci se srečujejo s smrtjo in procesom umiranja ter ljivo obdobje, pa naj gre za ozdravljive ali neozdravljive doživljajo stiske ne samo zaradi bivanja z umirajočim, diagnoze, prestajali sami. Medicinske sestre smo bile v temveč tudi ob vzpostavljanju odkritega pogovora z tem času njihova edina bližina in edini fizični vir spod-umirajočim pacientom in njegovimi svojci. bude ter motivacije. Naša vloga je bila večja kot kadar Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre smrt vidijo koli prej, saj smo s pacienti tkali prav posebne vezi. Te kot dogodek, morale pa bi se bolj osredotočiti na sam vezi nam omogoča empatičen odnos in znano je, da je proces umiranja. Komunikacija z umirajočim je kot pot empatija v zdravstveni negi opredeljena kot človeška v neznano, kjer pridejo do izraza vse oblike človeške lastnost, strokovno stanje, proces komunikacije ter 44 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi poseben odnos (Rebernišek, 2017). Empatija velja za pomemben element zdravstvene oskrbe. Ta element izjemno pozitivno delovanje, saj je njena naloga prebu- je smisel za humor, saj je dejavnik kakovostnega dela, diti občutek povezanosti z drugimi, kar trenutno manjka dobrih medsebojnih odnosov in večjega zadovoljstva pri v tem spreminjajočem se in velikokrat razosebljenjem delu (Novak, 2017). svetu (Rebernišek, 2017). Zaradi vseh omejitev, ki smo jim bili priča v minulih dveh letih, je marsikdo svojo pot zaklJUčEk življenja zaradi težke bolezni zaključil sam, daleč od V kolikor želimo svoje delo opravljati v največjo korist za svojih ljubih. Štancar (2003) pravi, da v kolikor koncept paciente, moramo v svoje delo vnesti veliko mero empa-skrbi in oskrbe prenesemo na področje umiranja, ugo- tije, saj le tako najlažje razumemo potrebe in čustvova-tovimo, da pacienti pogosto umirajo sami in zapuščeni. nja pacientov. Pri opravljanju svojega poklica moramo Medicinske sestre smo s svojo prisotnostjo polnile postaviti mejo v doživljanju empatije, saj nas lahko pre-praznino umirajočih oseb, kar pa pušča posledice tudi veliko čustvovanje vodi v izgorevanje. Glede na to, da je na nas samih. Valiee in sodelavci (2012) omenjajo, da je smrt neizogiben del našega poklica in da jo prepogosto smrt pogosto sestavni del delovanja medicinskih sester doživljamo kot dogodek, zanemarjamo pa sam proces in na njih vpliva tako socialno kot tudi psihološko. Izguba umiranja, bi bilo v prihodnje smiselno dajati poudarek pacienta privede tudi medicinske sestre do žalovanja, ki na komunikacijo z umirajočim in na smiselnost interje pogosto prikrito in povzroča občutke krivde, vpraša- vencij, ki bi preprečile smrt – pričakovan izid terminalne nja o lastni strokovni usposobljenosti in dvom o lastni faze bolezni ali paliativne oskrbe. V kolikor želimo zdra-identiteti. V zadnjih dveh letih smo zdravstveni delavci vstveni delavci ostati stabilne in zdrave osebe, ki bodo prešli viharno koronavirusno obdobje. Veliki kadrovski še naprej svoje poslanstvo opravljale s srcem in najve-izpadi so bili naš vsakodnevni izziv, nenehno smo se pri- čjo delovno vnemo, bomo morali globoko zakorakati lagajali novim ukrepom in novim navodilom. Kljub vsej vase, iz sebe priklicati vso dobroto, predvsem v odnosu zmešnjavi, ki smo ji bili priča, smo dokazali, da zmoremo. do sodelavcev, saj je to področje tisto, ki ga v zadnjem V trenutkih, ko je bilo najtežje, smo iz »rokava« potegnili času preveč zapostavljamo, vse to pa vodi v neugodno kakšno šalo, da smo se razvedrili, osmislili naslednjih delovno okolje in nestabilne odnose, v katere se s težo v nekaj minut ter si vlili moči za vsak nov dan. V proces srcu vračamo vsak dan. zdravljenja in zdravstvene nege je potrebno vključiti lITERaTURa 1. Agard, A. S. & Harder, I., 2007. Relatives experiences in intensive care: finding a place in a world of uncertainity. Intensive and Critical Care Nursing, 23, pp. 170–7. 2. Buckley, P. & Andrews, T., 2011. Intensive care nurses´ knowledge of critical care family needs. Intensive and Critical Care Nursing, 27, pp. 263–272. 3. Červ, B. & Klančnik Gruden, M., 2006. Etična razmišljanja v zdravstveni negi umirajočih. Obzornik zdravstvene nege, 40(2), pp. 99–106. 4. Fošnarič, L., 2010. Etični in kazenski vidik strokovnih napak v zdravstveni negi: magistrsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 8–22. 5. Hvalec, Š. & Kobal Straus, K., 2012. Emocionalno delo v zdravstveni negi. In: Lorber, M. ed. Obzornik zdravstvene nege, 2012(46). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege, pp. 219–228. 6. Kacin, K., 2012. Dostojanstvo bolnika ob koncu življenja, Pravni vidiki in etične dileme: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. 7. Kirchhoff, K. T., Conradt, K. L. & Anumandla, P. R., 2003. ICU Nurses` Preparation of Families for Death of Patients Following Withdrawal of Ventilator Support. Applied Nursing Research, 16(2), pp. 85–92. 8. Kladnik, T., 2017. Vzroki poklicne izgorelosti pri izvajalcih zdravstvene nege: diplomsko delo visokošolskega študijskega programa. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 15–28. 9. Knuplež, U., 2015. Pomen empatije pri obravnavi pacienta v enoti intenzivne terapije: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 3–16. 10. Koštomaj, S., 2014. Izvajalci paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu: magistrsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 23–30. 11. Kranjc, M., 2012. Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno uspešnost. In: Brcar, F. ed. Revija za univerzalno odličnost. Junij 2012. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije, pp. 60–72. 12. Lihteneker, S., 2012. Medicinska sestra in družinski člani kritično bolnega v enoti intenzivne terapije: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 15–33. 45 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi 13. McKiernan, M. & McCarthy, G., 2010. Family members` lived experience in the intensiv care unit: A phemenological study. Intensive and Critical Care Nursing, 26, pp. 254–261. 14. Novak, V., 2017. Empatija med študenti zdravstvene nege: diplomsko delo visokošolskega študijskega programa. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice. 15. Pejić, M. & Zagorc, N., 2014. Emocionalna inteligenca v medsebojnih odnosih na delovnem mestu. In: Nose, B., et al. eds. Medsebojni odnosi v zdravstveni negi: zbornik prispevkov. 6. dnevi Marije Tomšič, 23. januar 2014. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 35–46. 16. Rebernišek, V., 2017. Empatija v zdravstveni negi: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 13–25. 17. Simonič, A., 2011. Psihološka obravnava v paliativni oskrbi. In: Luder, U. ed. Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice, 3. februar 2011. Ljubljana: Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, pp. 39–43. 18. Soderstrom, I. & Saveman, B., 2009. Family adaptation in relation to a family members stay in ICU. Intensive and Critical Care Nursing, 25, pp. 251–57. 19. Šmitek, J., Kvas, A., Pahor, M. & Klemenc, D., 2003. Zdravstvena nega v luči etike. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in tehnik, pp. 188–195, 199–202. 20. Tolić, A., 2016. Vživljanje v drugega: diplomsko delo univerzitetnega študija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo, pp. 3–34. 21. Tschudin, V., 2004. Etika v zdravstveni negi: razmerja skrbi. Ljubljana: DMSBZT Ljubljana. 22. Valiee, S., Negarandeh, R. & Nayeri, N. D., 2012. Exploration of Iranian intensive care nursesèxperience of end-of-life care: a qualitative study. Nursing in Critical Care, 17(6), pp. 309–15. 46 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PREDSTaVITEV PRoJEkTa HoSMaRTaI - RoBoT V zDRaVSTVU prof. dr. Vojko Flis¹ doc. dr. Nina kobilica¹ andrej Bergauer mag. Maja Molan predav. Igor Robert Roj² Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Maribor¹ Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec² IgorRobert.ROJ@ukc-mb.s IzVlEčEk Univerzitetni klinični center Maribor je partner v mednarodnem raziskovalnem projektu HosmartAI, katerega namen je razbremenitev bolnišničnega osebja in izboljšanje psihosocialnih interakcij tako med zaposlenimi kot tudi med pacienti. Pandemija Covid - 19 in naraščanje kroničnih bolezni zaradi starostne strukture prebivalstva predstavljajo znatno breme zdravstvenega sistema. To se kaže z izčrpavanjem predvsem zdravstveno-negovalnega kadra in zmanjševanjem kakovosti bolnišnične oskrbe na vseh nivojih. Vizija projekta je postavitev humanoidnega robota (robotke Fride) v bolnišnično okolje, kjer bi lahko robot prevzel mehanične, ponavljajoče se obremenitve osebja in tako razbremenil zaposlene za delovne procese, ki so avtoma-tični in se ponavljajo večkrat dnevno. Inteligentni računalniški sistem omogoča sprotno kontrolo in takojšen dostop do pomembnih podatkov (alergije, pridružene bolezni in opravljene preiskave) med samo vizito. To bo zagotovilo bolj kakovostno oskrbo pacienta. Predvideno je, da z eksperimentalnim kliničnim delom študije pričnemo septembra 2022. klJUčNE BESEDE: big data, e - zdravje, zdravstvena nega, umetna inteligenca, vizita UVoD za medicinsko informatiko), bolnišnice in zdravstveni V projekt bo vključenih 3000 pacientov, 300 zdravstve- centri (UKC Maribor, San Camillo IRCCS SRL, Hospi-nih delavcev, 600 različnih zainteresiranih akterjev, tal Universitario La Paz, CHU de Liège, Panepistimiako vključno z menedžerji zdravstvenega varstva. Pri pro- Geniko Nosokomeio Thessalonikis AXEPA, Fundación jektu bo sodelovalo 6 bolnišnic in zdravstvenih centrov INTRAS) in velika podjetja (INTRASOFT International, iz Belgije, Grčije, Italije, Slovenije, in Španije. Konzorcij PHILIPS, VIMAR energia positiva) bodo ustvarili podlago projekta HosmartAI, ki ga koordinira podjetje INTRA- za zagotavljanje močnega vpliva. SOFT International, sestavlja 24 vodilnih organizacij na Poleg UKC Maribor slovenski konzorcij sestavljata tudi področju raziskav, zdravstva, inovacij in poslovanja iz Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informa-12 evropskih držav. Konzorcij, ki ga zastopajo univerze tiko (FERI) Univerze v Mariboru (UM MB) in Filozofska in raziskovalni centri (Vrije Universiteit Brussel, Aristotle fakulteta (FF) UM, kar je že drugi skupni konzorcij (op. University of Thessaloniki, ETH Zürich, Univerza v Mari- projekt Persist – Obzorje 2020). boru, ITCL Centro Tecnológico), mala in srednja podjetja Cilj projekta HosmartAI - »Pametni razvoj bolnišnice na (Green Communications, Telematic Medical Applicati- osnovi umetne inteligence« je postati najpomembnejši ons, ECLEXYS, F6S, PharmEcons, Tera Globus, Ninety igralec v digitalni preobrazbi evropskega zdravstvenega -One, EIT Health Germany), združenja (Evropsko zdru- sektorja, da bo evropski zdravstveni sistem močnejši, ženje bolnišnične in zdravstvene oskrbe, Evropska zveza učinkovitejši, trajnejši in odpornejši. « 47 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PREDSTaVITEV akTIVNoSTI PRoJEkTa HoSMaRTaI posredno preko monitorjev pridobila tudi informa- V UkC MaRIBoR cijo o fizioloških parametrih pacienta (npr. vrednos- Univerzitetni klinični center Maribor bo vodil delovni tih saturacije), kar bo omogočilo objektivno oceno paket, ki vsebuje izvedbo in evalvacijo velikega med- kakovosti izvedenih dihalnih vaj. S tem se bo izboljšal narodnega pilotnega projekta. Izvedlo se bo testiranje nivo rehabilitacije pacientov v ustanovi. robotske medicinske sestre Fride pri izvajanju aktivnosti • Za izbrane operativne posege in postopke bomo s področja medicine in zdravstvene nege na dveh oddel- pripravili opis poteka operacije in rehabilitacije. kih v UKC MB in sicer Kliničnem oddelku za abdominalno Robotka ne bo prevzela pojasnilne vloge/dolžnosti in splošno kirurgijo (KOASK) ter na Oddelku za torakalno zdravnika - operaterja. Predstavila bo samo slikovni kirurgijo. material in tako najverjetneje skrajšala časovni inter- Za sledenje zastavljenih ciljev v zdravstvenem timu na val, ki ga potrebuje zdravnik bolnišnici za razlago o KOASK in Oddelku za torakalno kirurgijo ter ob sodelo- operaciji in rehabilitaciji ter izpolnjevanju potrebnih vanju FERI UM MB, razvijamo različne scenarije uspešne vprašalnikov. Pacienti so velikokrat ob stiku z bolni- vključitve robotke Fride v delovni proces. šničnim osebjem zmedeni in prestrašeni, pogosto to čustveno stanje pomembno vpliva na razumevanje Primeri vključevanja robotke v delovni proces UKC in dojemanje sporočila in tudi sam način komunika- Maribor: cije. S sodobno tehnologijo bomo v projektu skušali • Robotka vpraša pacienta po počutju in ob uporabi z osnovnimi podatki, pripraviti pacienta na kasnejši standardiziranih vprašalnikov (npr. lestvica za oceno pogovor z osebjem in omogočiti tudi jasno vizualno bolečine) oceni pacienta, njegove osnovne psihofi- predstavitev planiraniranega operativnega posega. zične parametre (oksigenacija, pulz in počutje paci- • Pomoč pri viziti s strani robotke bo izvedena s enta s standardizirani vprašalniki) in drugo, kar se bo pomočjo vmesnikov za vizualizacijo in direktnega še določilo v procesu študije. V času pred in po opera- prikaza pacientovih podatkov ob njegovi poste- tivnem posegu bomo tako lahko spremljali pacienta lji brez fizičnega izpisa na papir/dokumentacijo. Na in natančneje vrednotili okrevanje po posegu. S tem primer ob pacientovi bolniški postelji lahko robotka bi želeli razbremeniti medicinske sestre v bolnišnič- s pomočjo svoje tablice prikaže opravljen izvid ultra- nem okolju in hkrati pacientom omogočiti interak- zvočne preiskave na zahtevo zdravnika. Dodatno cijo, boljšo kakovost zdravstvene oskrbe in pomoč lahko prikaže laboratorijske izvide in glede na pred- robotke pri objektivni oceni njihovega psihofizičnega hodno programirane algoritme opozori na spre- stanja. membo vrednosti le-teh (na primer porast kalija - ob • Fizioterapija, vodena s pomočjo robotke. Bolnišnice večjih odstopanjih od normale sproži varnostni alarm se soočajo s pomanjkanjem osebja (Haddad, Anna- in s tem opozori osebje prisotno na viziti). maraju & Toney-Butler, 2019). Izvajanje aktivnosti zdravljenja in zdravstvene nege pri pacientu je vezana DISkUSIJa na zdravstveno stanje pacienta in njegovo sposob- Staranje prebivalstva, naraščanje števila kroničnih nost sodelovanja v procesu zdravstvene obravnave. bolezni in pojavov novih virusov se rezultira v vse večjem Pacienti, ki so omejeni na bolnišnično okolje ali imajo deležu bruto domačega proizvoda (BDP) in sredstev zmanjšano mobilnost oz. fizične nezmožnosti zaradi potrebnih za zdravje (European Commission, 2018). post-operativnega okrevanja, potrebujejo dnevno Rešitev za preveliko izčrpanost zdravstvenih delavcev in osnovno rehabilitacijo (dihalne vaje po večjih opera- reševanje problematike pomanjkanja le-teh bo potrebno cijah v predelu trebuha ali v prsnem košu). V pilotni iskati v uvajanju novih tehnologij in rešitev s pomočjo projekt so vključeni hospitalni pacienti po operaciji, umetne inteligence. (Bastani, Vatankhan & Salehi, 2013, zato se bolj osredotočamo na fizično rehabilitacijo. Haddad, Annamaraju & Toney-Butler, 2019) S pomočjo fizioterapevtov bomo posneli vodene Vizija pilotnega projekta HosmartAI je vzpostavitev dihalne vaje, prilagojene rehabilitaciji po posameznih močnega, učinkovitega, trajnostnega in vzdržljivega operativnih posegih in temu dodali govorno razlago sistema evropskega zdravstvenega varstva. Sistem, ki ob izvajanju vaj robota ter anatomsko slikovno gra- povezuje potrebe zdravstvenih inštitucij in črpa zmoglji-divo, ki se bo predvajalo v obliki predstavitvenega vosti, ter ustvarja vpliv različnih tehnoloških evropskih filma na tablici, ki je nameščena na prsnem predelu akterjev (mala in srednje velika podjetja - MSP, razisko-robotke Fride. Vaje bo robotka vodila dvakrat dnevno valni centri, digitalna središča in univerze). (European in tako zmanjšala obremenitev osebja. Robotka bo Commission, 2018, Health at a Glance, 2020) 48 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Poslanstvo projekta HosmartAI je integracija digitalnih Zaradi zakonskih predvsem pa psiholoških in sociolo-in robotskih tehnologij v zdravstvena okolja (klinične ških zadržkov je bilo uvajanje tako imenovanih socialnih centre, bolnišnice, negovalne bolnišnice in varovana sta- robotov v bolnišnice in ostale zavode na področju zdra-novanja za starejše osebe) (Hussey & Kennedy, 2021). vstva sorazmerno previdno. Še največ izkušenj imajo na V sklopu osmih pilotnih projektov bomo zagotovili mož- Japonskem, kjer so tovrstni roboti pomočniki medicin-nost analiziranja prednosti uvajanja rešitev umetne skih sester (informacijski asistenti) in jih lahko razbre-inteligence digitalnih zdravstvenih orodij in novih tehno- menijo pri ponavljajočih se opravilih ter jim sprostijo čas logij v praksi. V UKC MB se bo izvedlo testiranje robotske za paciente. Nekaj projektov so izpeljali tudi v Združenih medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege (skrb državah Amerike, kjer so roboti poleg pomoči medicin-za nadzor jemanja zdravil in klica na pomoč) v okviru Kli- skim sestram tudi v pomoč pri delu s starejšimi pacienti nike za kirurgijo. V prvi vrsti bomo poskrbeli za rešitve (pomoč pri hoji, pomoč pri uporabi sodobnih informacij-izzivov, da robotka ne bo ovirala zaposlenih pri delu. skih tehnologij) (Lee & Jung, 2018, Kriegel, 2021). V UKC MB še vedno nimamo enotnega dostopa do inter- Ob enem bo dodana vrednost psiho- socialnemu vidiku, nega informacijskega programa in se izvidi še vedno saj bo robot lahko kratkočasil paciente, sploh, če bo berejo v papirni obliki. V pilotnem projektu bomo omo- zaznal njihovo poslabšano čustveno stanje. gočili dostop v e-obliki s pomočjo robotke Fride. Zdrav- niki in sestre bodo lahko direktno dostopali do vseh izvi- zaklJUčEk dov iz bolnišničnega informacijskega sistema. Robotsko medicinsko sestro Frido bomo postavili v bol- nišnično okolje (poskusno predvidoma v mesecu maju Ob enem bomo posneli informativne kratke filme o 2022). Najprej se bo testirala vključenost robotke v preiskavah, ki nam bodo v pomoč tudi v prihodnosti. bolnišnično okolje, pozneje se ji bodo dodajale dodatne Posnetke si bo lahko pacient ogledal, ko si bo želel oz. naloge. Pri uporabnosti robota smo se osredotočili na tri bo pripravljen na prejem informacij o posegu. Ob enem vidike, in sicer: pomoč zdravnikom pri viziti (predvsem bodo posnetki ostali po zaključku projekta in omogočili z združitvijo vseh potrebnih izvidov in ostalih informa-tudi bodočim pacientom dostop do informacij. cij o pacientu na enemu mestu (na tablici, ki se nahaja na robotu); olajšanje delovnega procesa zdravstvenemu Robotka Frida bo vodena s pomočjo izkušenih računal- osebju, s prevzemom meritve telesne temperature, niških operaterjev. Ključna naloga bo, da se bo znala zbiranju informacij o pacientu, odgovori na zastavljena približati bolniški postelji, prebrati QR kodo pacienta in vprašanja in socialno komponento, ki bo pacientu omo-se umakniti zaposlenim v primeru potrebe. Poskrbeli gočala razvedrilo. bomo, da bo govor razločen in dovolj glasen, da ga bodo pacienti in zaposleni v kompleksnem, dinamičnem in V tovrstnih projektih je izjemnega pomena etična kom-glasnem bolnišničnem okolju dobro razumeli. Robotka ponenta vpeljevanja umetne inteligence v tako občut-se odziva na svoje ime in se pripelje, ko sliši, da se nekdo ljivo okolje, kot je bolnišnično okolje. Posebna pozornost o njej pogovarja oz. jo pokliče. Razume slovensko, upo- je posvečena oblikovanju arhitekture in protokolov pred rablja geste, iz govora posameznika zaznava znake umestitvijo robota v bolnišnično okolje. Projekt sledi depresije in anksioznosti. cilju, da bodo naloge robotke Fride jasno določene, giba- nje v bolnišničnem okolju nadzorovano, aktivnosti pa V vseh projektih, kjer uvajamo umetno inteligenco je izvedene varno. Ključni poudarek bo na tem, da robotka potrebno dobro razmisliti o vseh etičnih komponentah ne bo v napoto, ampak v pomoč zdravnikom in izvajal-uvajanja tovrstne tehnologije, v našem primeru robota cem zdravstvene nege v bolnišničnem okolju. v bolnišnično okolje. V prvi vrsti se moramo seznaniti s socialnimi zadržki okolja. To smo preverili s pomočjo Univerzitetni klinični center Maribor (UKC MB) je član anket, ki smo jih izvedli znotraj UKC MB med pacienti in konzorcija velikega mednarodnega pilotnega projekta zaposlenimi. V procesu priprave okolja na prihod robotke HosmartAI v okviru programa Evropske unije. Projekt organiziramo delavnice, kjer zdravniki in medicinske poteka od 1. 1. 2021 do 30. 4. 2024 in je v celoti finan-sestre podajo svoj vidik uporabnosti in način, kako jo je ciran s strani Evropske Unije, program Obzorje 2020 - moč vključiti v delovno okolje. Obenem sta bila dva pro- raziskovalni in inovacijski program v okviru sporazuma tokola pilotne raziskave odobrena na Komisiji za medicin- številka 101016834. sko etiko UKC Maribor. Pomemben del protokolov vsebuje upoštevanje Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). 49 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Slika 1:Logotip Evropske unije Slika2: Logotip projekta HosmartAI lITERaTURa 1. Bastani, P., Vatankhah, S. & Salehi, M. (2013). Performance Ratio Analysis: A National Study on Iranian Hospitals Affiliated to Ministry of Health and Medical Education. Iran J Public Health. 42(8), 876-882. PMid:26056642; PMCid:PMC4441919. 2. European Commission. (2018). The 2018 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2016-2070). https://doi:10.2765/615631 3. Haddad, L., M., Annamaraju, P. & Toney-Butler, T. J. (2019). Nursing shortage. StatPearls Publishing. PMid:29630227 4. Health at a Glance. (2020). Europe 2020. European Commission. State of Health in the EU. OECD Publishing. https://doi.org/10.1787/82129230-en. 5. Hussey, P. & Kennedy, M., A. (2021). Introduction to Nursing Informatics. Health Informatics. https://doi.org./10.1007/978-3-030-58740-6 6. Kriegel J, Rissbacher C, Reckwitz L & Weidinger Tuttle L. (2021). The requirements and applications of autonomous mobile robotics (AMR) in hospitals from the perspective of nursing officers. International Journal of Healthcare Management. https://doi.org/10.1080/20479700.2020.1870353 7. Lee Y., J., Sing A., E., Jung Y.,J., Kim H., J., Kim B., R., Do H., K. & Lim J., Y. (2018). Nurses needs for care robots in integrated nursing care services. Journal of Advance Nursing. https://doi.org/10.1111/jan.13711 8. Richert, A., Schiffmann, M., & Yuan, C. (2019). A Nursing Robot for Social Interactions and Health Assessment. Advances in Human Factors in Robots and Unmanned Systems, 83-91. https://doi.org/10.1007/978-3-030-20467-9.8 50 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PSIHoloŠka PoDPoRa IN VaRNoST PRI IzVaJalCIH zDRaVSTVENE NEGE MaJa BRoDNIk, dipl. m. s. aNDREJa GRIčNIk, dipl. m. s., mag. zdr. nege Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za ortopedijo maja.sabeder@gmail.com IzVlEčEk Prispevek obravnava psihosocialne potrebe zaposlenih v zdravstveni negi in kako vpliva psihološka varnost na naše delo. Psihološka varnost je namreč ključna za to, da si zaposleni upajo ustvarjalno razmišljati. V 21. stoletju je uspeh pri delu odvisen od povsem drugačnega sistema – gre za način pozitivnega razmišljanja »razširitev in gradnja«, ki nam omogoča, da rešujemo zahtevne probleme in negujemo vzdušje sodelovanja, kar sta vsekakor pomembna dejavnika pri delu s pacienti. Pri delu izvajalcev zdravstvene nege prihaja do različnih bolečih in stresnih dogodkov, kot so nasilje na delovnem mestu, medsebojni konflikti, soočanje s smrtjo, zahtevni pacienti in tudi veliko moralnih ter etičnih dilem, ki se pojavijo vsakodnevno. Ti dogodki na tak ali drugačen način prizadenejo vsakogar, vendar vemo, da se različni ljudje različno odzivajo in različno doživljajo posamezne stresne dogodke. Nekateri ljudje so v kriznih situacijah še posebej ranljivi in zato morda potrebujejo posebno pomoč. Psihosocialna podpora predstavlja aktivnost, s katero odgovorimo na psihološke in socialne potrebe posameznikov ali skupin v primeru kriznih dogodkov. Psihološka pomoč in podpora sta pomembni za zdravstveno osebje, saj zmanjšujeta posledice škodljivega stresa, omogočata hitrejše okrevanje po kritičnih dogodkih ter delujeta preventivno pred poklicnim izgorevanjem. klJUčNE BESEDE: izvajalci zdravstvene nege, psihološka varnost, psihološka podpora, stres, negovalni tim, delo UVoD brez strahu. Prijetna čustva, kot so zaupanje, radove- Organizacijska psihologija je uporabna psihološka disci- dnost, samozavest in navdih, širijo obzorja ter pomagajo plina, ki pridobiva in uporablja psihološka spoznanja graditi psihološke, socialne in fizične vire. Ko se počutimo na področju dela. Temelj organizacijske psihologije je varne, postanemo bolj odprti, odporni na kritike, moti-povečanje učinkovitosti in dobrobit zaposlenih (Jurman, virani in dosledni, kar nam vsekakor pomaga pri delu s 1981). pacienti. Poveča se humor znotraj tima in iskanje reši- Zaposleni v zdravstvu se pri svojem delu srečujejo z raz- tev, tako se razvijajo številne zamisli, na katerih temeljijo ličnimi kriznimi dogodki, ki so daleč zunaj obsega običaj- ustvarjalnost ter dobro opravljeno delo. Ko nam delovno nih človeških izkušenj (Solomon, 2011). Delo izvajalcev mesto pomeni izziv in ne grožnjo, lahko ekipe vzdržu-zdravstvene nege zajema predvsem varnost, udobje jejo takšen način delovanja. Raven hormona oksitocina pacienta ter poklicne aktivnosti, ki morajo biti stro- v naših možganih se dvigne, kar izzove zaupanje in tudi kovno in kakovostno opravljene. Zato je pomembno, da takšno ravnanje, ki vzbuja zaupanje. Uspeh temelji na se poleg vsega znanja in veščin, tudi dobro počutijo pri zmožnosti, da sprejemamo tveganje in smo ranljivi pred svojem delu. Del dobrega počutja in odnosov v timu je sodelavci (Cekin.si, 2021). vsekakor psihološka varnost, dobra komunikacija ter da lahko in znamo brez pomislekov poiskati psihološko Razne situacije pri delu izvajalcev zdravstvene nege, podporo zase ali za sodelavce. kot so nenehno iskanje krivca, nasilna komunikacija, obtoževanje, provokacije nadrejenega, črnogledost PSIHoloŠka VaRNoST sodelavcev, tekmovalnost sodelavcev in nenehno kriti- Psihološka varnost omogoča zmerno tveganje, ljudje so ziranje, zaposlenim zmanjšuje občutek psihološke var-bolj pripravljeni povedati svoje mnenje in se izpostaviti nosti. Razlogi za odsotnost psihološke varnosti med 51 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zaposlenimi je vsekakor tudi pomanjkanje zaupanja. vam razkrije slabosti v vaših stališčih in vas spodbudi, da Odsotnost tega pa je ogromna izguba časa ter energije, razmislite o argumentih. Zato je najbolje, da se vprašate: člani tima tako vlagajo svoj čas in energijo v obrambno • Kaj so moje glavne točke? vedenje ter neradi prosijo za pomoč. • Kaj so trije najverjetnejši odzivi, ki jih lahko pričakujem? kako PoVEčaMo PSIHoloŠko VaRNoST V TIMU? • Kako bom odgovoril na vsakega od teh scenarijev? KONFLIKTA SE LOTIMO KOT ZAVEZNIK IN NE KOT NASPROTNIK. ZAMENJAJTE OBTOŽEVANJE Z RADOVEDNOSTJO. Ljudje ne maramo izgubljati, zelo radi pa zmagujemo. Če člani tima čutijo, da jih želite za nekaj okriviti, posta- Če ima nekdo v timu občutek, da je izgubil, to sproži nete njihov napadalec. Ravno nasprotni učinek od obto-poskuse, da znova vzpostavi pravičnost skozi tekmo- ževanja pa ima radovednost. Če mislite, da že veste, kaj vanje, kritiko ali samoizključitev, ki je neke vrste oblika druga oseba misli povedati, potem niste pripravljeni na nemoči na delovnem mestu. Pravi uspeh pri delu je, ko pogovor. Namesto tega bodite raje odprti za učenje, saj smo enotni in imamo vsi občutek, da smo zmagovalci. veste, da ne poznate vseh dejstev. To pa storite tako, Zato se ob pojavu konflikta skušamo izogniti situacijam, da problematično obnašanje ali rezultat predstavite kot ki izzovejo reakcijo »bori se ali beži« ali »najprej naredi, opažanje in pri tem uporabljajte jasen, nevtralen jezik. potem razmišljaj«, saj takšne reakcije zavirajo strate- Na primer: »V zadnjih dveh mesecih ste opazno prene- ško razmišljanje, ki je nujno za dobro sodelovanje v timu hali izvajati nekaj, kar smo se dogovorili na sestanku in (Cekin.si, 2021). opažam, da ne napredujemo v tej smeri. Predstavljam si, da je v igri veliko dejavnikov. Bi jih lahko skupaj prepoz- GOVORITE S ČLOVEKOM KOT S ČLOVEKOM. nali in se pogovorili?« Vprašamo po rešitvah. Ljudje, ki so V ozadju prerekanja glede tega, kaj je kdo naredil v timu, odgovorni za nastanek neke težave, imajo običajno tudi so univerzalne potrebe, kot so spoštovanje, kompeten- ključ do rešitve. Zato je pozitivna rešitev običajno odvi-tnost, družbeni status in avtonomija. Prepoznavanje sna od njihove ideje. Vprašajte neposredno: »Kaj mislite, teh globljih potreb nam pomaga vzpostaviti zaupanje da je rešitev? Kako lahko pomagam ali vas podprem?« in spodbuja pozitivni jezik ter ravnanje. Tudi v najbolj (Cekin.si, 2021). spornih pogovorih ima druga stran isti cilj kot mi sami, in sicer da želijo tudi oni iz situacije oditi zadovoljni. For- VPRAŠAJTE ZA ODZIV NA VAŠE BESEDE. mula »tako kot jaz« namreč uči, da moramo v napetih S tem, ko boste vprašali za odziv na vaše sporočilo, situacijah zaposleni vedno misliti na naslednje (Cekin.si, boste nasprotnika razorožili, osvetlili slabe točke v 2021): vaših komunikacijskih spretnostih, pokazali, da se lahko • Ta oseba ima svoja prepričanja, svoje videnje in svoje motite, kar pa le poveča zaupanje sodelavca ali vodje. mnenje. Tako kot jaz. Težke pogovore vedno zaključite z naslednjimi vprašanji • Ta oseba ima upe, skrbi in ranljivosti. Tako kot jaz. (Cekin.si, 2021): • Ta oseba ima prijatelje, družino in morda otroke, ki jo • Kaj je delovalo in kaj ne v mojem pogovoru? imajo radi. Tako kot jaz. • Kako ste se počutili, ko ste to poslušali? • Ta oseba želi biti spoštovana, cenjena in sposobna. • Kako bi to lahko povedal bolj učinkovito? Tako kot jaz. • Ta oseba si želi miru, veselja in sreče. Tako kot jaz. REDNO SPREMLJAJTE PSIHOLOŠKO VARNOST V TIMU. Redno sprašujte svoje sodelavce v timu, kako varne se PRIČAKUJTE ODZIVE IN NAČRTUJTE PROTIUKREPE. počutijo in kaj bi lahko še povečalo njihov občutek var- Če vnaprej premislite, kako se bodo sodelavci odzvali na nosti. Eno od pomembnih vprašanj v timih bi lahko bilo: vaša sporočila, vam to lahko pomaga zagotoviti, da bo »Kako prepričani ste, da vas ne bo doletela kazen ali krivaša vsebina slišana, za razliko od tistih sodelavcev, ki tika, če priznate svojo zmoto ali naredite napako?« slišijo samo napad na njihovo identiteto. Integriteta je najpomembnejša sestavina pri gradnji zau- Spretno in premišljeno se lotite težkih pogovorov brez panja in za izgradnjo dobre psihološke varnosti v timu. ovinkarjenja tako, da se pripravite na možne odzive. Seveda pa ne moremo mimo tega, da nam hiter tempo, Morda morate izbrati konkretne dokaze, da lahko spod- premalo zaposlenih, težki delovni pogoji včasih one-bijate obrambno držo med razpravljanjem o vročih vpra- mogočajo, da gradimo več in bolje na svojih odnosih ter šanjih: »Kakšni bodo verjetni ugovori, če svoje stališče komunikaciji. Kljub vsemu ne bodimo površni, ko gre za predstavim na ta način in kako se bom na te protiargu- odnose na delovnih mestih. Na delovnih mestih smo mente odzval?« Gledanje na razpravo s te perspektive ljudje, ki smo si popolnoma različni. Bodimo pošteni in 52 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi prijazni do svojih sodelavcev, bodimo profesionalni tudi podpore sodelavca ali bližnjih. Osebe s hudimi ali dol- takrat, ko drugi niso (Eržen & Lamovšek, 2021). gotrajnimi stresnimi reakcijami pa potrebujejo več pomoči, zlasti če ne morejo delovati v vsakdanjem PSIHoloŠka PoDPoRa življenju (Terlonge, 2014). Emocionalna podpora temelji na predpostavki, da težke • Vir pomoči zunaj sistema zdravstvene pomoči: pod- situacije, bolezni, smrt in slabi odnosi neizogibno spro- porne skupine, psihološka podpora v okviru delovne žijo emocionalni odziv. Kakorkoli že, v večini primerov so organizacije. te čustvene reakcije samo en vidik normalnih, predvidlji- • Psihološka in psihiatrična pomoč ter zdravstvena vih emocionalnih procesov. Lahko rečemo, da smo ljudje pomoč (Ciccheti, 2010). programirani za tesnobo, če smo izpostavljeni nevar- nosti, jezni, če smo frustrirani in če izgubimo nekaj, kar PSIHOLOŠKA PODPORA TISTIM, KI POMAGAJO nam veliko pomeni, bodisi da je to le ena od vlog v službi Psihološka podpora zaposlenim je program krepitve ali odnosu. Takšen emocionalni odziv bi torej moral biti zdravja in ukrep za obvladovanje psihosocialnih tveganj pričakovan in pravilno razumljen, ne pa sprejet kot šib- na delovnem mestu, ki organizacijam in podjetjem omo-kost ali nekaj alarmantnega, kar je treba zaustaviti, biti goča, da so storilnost, motivacija, zadovoljstvo ter poču-tiho ali ublažiti s takšnimi in drugačnimi sredstvi (Novak, tje njihovih zaposlenih visoki (Berridge & Cooper, 1994). et al., 2013). Psihološka podpora naj bi bila vedno dos- Gasilci, reševalci, zdravstveno osebje, policisti, torej topna vsem zaposlenim, če se pojavi kriza, toda vseka- poklici, ki nudijo različne oblike podpore in pomoči med kor je njen glavni prispevek v vsakodnevnem preventiv- kriznimi dogodki in po njih, se ravno tako srečujejo z raznem smislu. ličnimi vplivi posredovanja oziroma delovanja v kriznih razmerah (Vovko, 2014). Za posameznike in skupine, ki VIRI ZA PSIHOLOŠKO PODPORO : so v vlogi tistih, ki pomagajo, je priporočljivo zagotavlja- • Viri za pomoč samemu sebi – znanje o normalnih nje njihovim potrebam prilagojene oblike psihosocialne odzivih na stresne dogodke, o čustveni prvi pomoči, podpore. Za vse takšne poklice je pomembno, da imajo o načinih za spoprijemanje s stresom. na voljo klinično supervizijo. • Vsekakor pomembna, vedno dostopna in poceni je Ob reševanju težkih in hudih kritičnih situacij, ki so jim psihološka podpora med sodelavci ali tovariška pod- izvajalci zdravstvene nege izpostavljeni, eni bolj drugi pora. Sodelavec lahko prevzame iniciativo, če opazi, manj, bo večina doživela različne stresne reakcije. Pri da je drugi sodelavec v stiski, sprašuje o počutju ozi- delu izvajalcev zdravstvene nege so stresne in kritične roma poizveduje, ali ima sodelavec kakšno težavo, o situacije neizogibne. Solomon (2009) meni, da lahko kateri bi se rad pogovoril. V okviru take psihološke ustrezna psihološka podpora vedno pomaga pri prede-podpore sta ključnega pomena dober medosebni lavi hudega doživetja. V skrbi za zdravje na delovnem odnos in zaupanje, brez obtoževanja. Sodelavec, ki mestu se je izkazalo, da so med vsemi psihosocialnimi nudi psihološko podporo, poskuša delovati s sode- težavami najpogostejše tiste, ki so povezane s stresom. lavcem na način, ki sporoča permisivnost, sprejema- Negativni stres kratkoročno in dolgoročno vpliva na nje in predvsem varnost. Nudenje take psihološke zdravje ter kakovost življenja posameznika (Ozara, 2008 podpore daje občutek podpore in družabništva, ki je cited in Vovko Bergant, 2019). lahko neprecenljiv za ljudi v trenutni stiski. Predstavniki javne uprave ter delodajalci in posa- Zelo pomemben je način komunikacije z osebo mezniki z različnimi preventivnimi programi vse bolj v stiski. Morda vam oseba, ki je doživela stresni prepoznavajo skrb za psihosocialno zdravje na delov-dogodek, želi povedati svojo zgodbo ali pa tudi ne. nem mestu kot pomemben dejavnik ohranjanja zdravja, Pomembno je, da nikogar ne silite, da vam pripove- zadovoljstva in produktivnosti prebivalstva. Vendar duje, kaj je pretrpel, doživljal v svoji situaciji. Vseeno je področje psihosocialnega zdravja za zaposlene na pa bodo morda cenili, če tiho posedate z njimi ali nekaterih področjih še vedno pomanjkljivo urejeno tako jim ponudite druge vire psihološke podpre. Če želite na strani države kot na strani delodajalcev (Milojčić, dobro komunicirati, se morate zavedati tako bese- 2008). dne kot telesne govorice, obrazne mimike, očesnega stika, kretenj in načina, kako sedite ali stojite v V raziskavi stresorjev pri delu različnih kadrov (Novak, odnosu do drugega. Zapomnite si, bodite to, kar ste, et al., 2013) se je pokazalo, da zdravstvene kadre v pri-bodite pristni in iskreni v nudenju pomoči. Večina merjavi z drugimi poklicnimi skupinami najbolj obreme-ljudi si sčasoma opomore, še posebno, če so njihove njujejo čustvene vsebine dela. Zaposleni v zdravstvu osnovne potrebe znova zadovoljene in če so deležni doživljajo višjo raven stresa, povezanega z delom, 53 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi kot druge poklicne skupine. Za zdravstvene kadre sta Napotitve na psihološko podporo (Janža, 2014): poleg avtonomnosti pri delu in zunanjih časovnih pri- • samonapotitev (po lastni volji), tiskov pomemben vir stresa tudi visoka stopnja social- • napotitev s strani ustanove, nih interakcij in velike odgovornosti pri delu. Posledice • napotitev s strani vodje, stresa se kažejo v višji stopnji obolevnosti zaposle- • napotitev s strani sindikata. nih, poškodbah na delovnem mestu ali zunaj njega, vedenjskih problemih, zlorabi substanc, absentizmu, Napotitev na program mora biti v prvi vrsti dejanje, kjer zmanjševanju zavzetosti in motivacije za delo, zmanj- nihče nikogar ne krivi. Temeljna predpostavka tega je, da ševanju zmogljivosti za delo, prezgodnjem upokojeva- tako vodstvo kot zaposleni sprejmejo dejstvo, da delo nju, smrtnosti (Sever, 2008). Seizović (2013) ugotavlja, danes prinaša s sabo takšne obremenitve in stresorje, ki da je psihološke podpore in tovrstne komunikacije v lahko prizadenejo vsakega zaposlenega ter povzročajo Sloveniji v zdravstvenih timih premalo. Meni tudi, da disfunkcije, povezane z delom ali zasebnim življenjem je strokovno vodenje nujno potrebno, da bi preprečili (Nakao, 2007). pogovore v smeri medsebojnih obtoževanj in pripiso- Sistemska ureditev psihološke podpore zaposlenim bi vanja krivde. Ob rednih srečanjih bi moral biti glavni bila v zdravstvu nujno potrebna, ker lahko imajo stro-poudarek na izobraževanju o tej problematiki, saj sta kovne napake ali (ne)pravilne odločitve pri delu ter soo-prepoznavanje simptomov stresne reakcije in obvla- čanje z različnimi kritičnimi situacijami hude posledice na dovanje najosnovnejših prijemov za premagovanje teh fizičnem, psihičnem in socialnem področju posameznika simptomov namreč tudi pomembna koraka k prepreče- (Vovko, 2016). Zanimivo je poročilo UKC Ljubljana kot vanju kroničnih posledic in boljši pripravljenosti na nove primer dobre prakse, ko so uvedli psihološko podporo krizne situacije. za zaposlene v času epidemije covida-19. Z raziskavo so ugotovili, da je bila podpora na mestu in pravočasno PROGRAM PSIHOLOŠKE PODPORE ZAPOSLENIM uvedena ter je imela zelo pozitiven učinek na zaposlene. Psihološka podpora zaposlenim je programska in sis- Zaposleni so imeli na razpolago telefonsko številko psi-temsko urejena intervencija na delovnem mestu, po hologa v dopoldanskem in popoldanskem času, pripravili navadi na ravni posameznega zaposlenega, ki uporab- so priporočila ter gradivo, kako v teh spremenjenih časih lja zunanje vedenjske znanosti in metode za prepozna- ohraniti dobro psihofizično počutje, za vodje so pripra-vanje ter obvladovanje določenih težav povezanih kot vili več priporočil, kako ravnati, ko se stiske zaposlenih tudi nepovezanih s službo, ki neposredno ali posredno stopnjujejo in kako se opreti na vire moči v posamezniku neugodno vplivajo na delovno uspešnost (Berridge & ter sistemu, organizirali so razne delavnice in pogovorne Cooper, 1994). ure. Zaposleni so poročali o veliki povezanosti med Osnovne storitve psihološke podpore zaposlenim so: sodelavci in dobrem ozračju, ki se je vzpostavilo po tem. • svetovanje (telefonsko, osebno), Želijo si, da bi bila psihološka pomoč zaposlenim na voljo • izobraževanje za vodstveni kader, tudi v času po pandemiji (Dernovšček Hafner, 2019). • promocija in preventiva, • spremljanje in evalvacija, DISkUSIJa • krizno svetovanje, V raziskavi stresorjev pri delu različnih kadrov (Novak, et • delavnice, al., 2013) se je pokazalo, da zdravstvene kadre v primer- • mediacija. javi z drugimi poklicnimi skupinami najbolj obremenju- jejo čustvene vsebine dela. Zaposleni v zdravstvu doži- Storitve s strani ponudnikov psihološke podpore morajo vljajo višjo raven stresa, povezanega z delom, kot druge biti učinkovite, kakovostne, v skladu z vsemi določili in poklicne skupine. Za zdravstvene kadre sta poleg avto-etične (Janža, 2014). Sicer se v končni fazi vodstvo odloči nomnosti pri delu in zunanjih časovnih pritiskov pomem-ali bo organizacija uvedla psihološko podporo zaposle- ben vir stresa tudi visoka stopnja socialnih interakcij in nim ali ne, vendar pa je koristno, da se posvetuje tudi s velike odgovornosti pri delu. Posledice stresa se kažejo svojimi zaposlenimi. Uvajanje programa zahteva skrbno v višji stopnji obolevnosti zaposlenih, poškodbah na načrtovanje njegovih določil kot tudi precizno kampanjo delovnem mestu ali zunaj njega, vedenjskih problemih, komunikacije z zaposlenimi pred njegovo predstavitvijo. zlorabi substanc, absentizmu, zmanjševanju zavzetosti Program psihološke podpre zaposlenim se oblikuje s in motivacije za delo, zmanjševanju zmogljivosti za delo, specifičnimi potrebami določene organizacije (Janža, prezgodnjem upokojevanju, smrtnosti (Sever, 2008). 2014). Seizović (2013) ugotavlja, da je psihološke podpore in 54 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi tovrstne komunikacije v Sloveniji v zdravstvenih timih koncepta psihološke podpore in varnosti je lajšanje premalo. Meni, da je strokovno vodenje nujno potrebno, čustvene stiske ob doživljanju travmatskega dogodka, da bi preprečili pogovore v smeri medsebojnih obtože- zmanjševanje škodljivega stresa, seznanitev z more-vanj in pripisovanja krivde. Ob rednih srečanjih bi moral bitnimi čustvenimi, miselnimi, telesnimi in vedenjskimi biti glavni poudarek na izobraževanju o tej problematiki, odzivi na kritične dogodke, ki jih izvajalci zdravstvene saj sta prepoznavanje simptomov stresne reakcije in nege srečujemo vsakodnevno. Omogoča preventivo obvladovanje najosnovnejših prijemov za premagovanje pred poklicnim izgorevanjem, graditev zaupanja in sode-teh simptomov namreč tudi pomemben korak k prepre- lovanja v timu ter izmenjavo izkušenj. čevanju kroničnih posledic in boljši pripravljenosti na V življenju nas večina doživi različne krizne dogodke. nove krizne situacije (Vovko, 2009). Nekateri lahko močno zamajejo in postavijo pod vprašaj naša obstoječa prepričanja o sebi, drugih ljudeh in svetu. zaklJUčEk Po nekaterih dogodkih lahko spoznamo svojo moč in Po kriznih dogodkih in pri težkih bolečih situacijah pri tudi šibkost, pomen zavedanja odnosov s sodelavci našem delu imamo ljudje različne potrebe, ki kličejo po ali bližnjimi. Prav je, da imamo takrat, ko smo v stiski, prilagojeni in multidisciplinarni podpori ter pomoči. Zato možnost poiskati psihološko pomoč in podporo tudi v sta psihološka varnost in podpora še kako pomembna svojem delovnem okolju. dejavnika pri delu izvajalcev zdravstvene nege. Namen lITERaTURa 1. Berridge, J. R. & Cooper, C. L., 1994. The employee assistance programme: Its role in organization coping and excellence. Personal Reviewe, 23(7), pp. 4–20. 2. Cekin.si, 2021. Iskanje krivca, obtoževanje in nenehno kritiziranje zaposlenim zmanjšujejo občutek psihološke varnosti. Available at: https://cekin.si/vzgoja-za-uspeh/psiholoska-varnost-je-kljucna-za-uspeh-ekipe-kako-jo-zagotoviti.html [10. 3. 2022]. 3. Ciccheti, D., 2010. Resilience under conditions of extreme stress: a multilevel perspective. World Psychiatry, 9, pp.145–154. 4. Dernovšček Hafner, N., 2021. Psihološka podpora zaposlenim v UKC Ljubljana v času pandemije covid-19. Zdravstveni vestnik, 90(8–9), pp. D15–D17. 5. Eržen, L. & Lamovšek, A., 2021. Vloga psihološke varnosti, vključenosti in raznolikosti pri delu na daljavo. Available at: https://www. aluminief.si/ [10. 3. 2022]. 6. Janža, N., 2014. Program psihološke podpore zaposlenim PPZ. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 7. Jurman, B., 1981. Človek in delo: psihologija dela za vodstveni in vodilni kader v delovnih organizacijah. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 307. 8. Milojčić, D., 2012. Stres in izgorevanje na delovnem mestu medicinske sestre: diplomsko delo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, p. 9. 9. Nakao, M., 2007. A comparative study of behavior, physical and mental health status between term-limited and tenure- track-ing employees in population of Japan. Public Health, 120(4), pp. 373–9. 10. Novak, T., Sedlar, N. & Šprah, L., 2013. Doživljanje stresa na delovnem mestu ter sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorevan-ja pri različnih poklicnih skupinah. Zdr. Var, 52, pp. 301–302. 11. Robida, A., 2005. 10 nasvetov za varnejše zdravljenje. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Informacijsko doku-mentacijski center Sveta Evrope pri NUK, p. 19. 12. Seizović, D., 2013. Stres pri reševalcih. Delo in varnost, LVII(2), pp. 42–44. 13. Sever, A., 2008. Izročki predstavitev – Model obravnave stresa po kritičnem dogodku. Ig: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. 14. Solomon, M. R., 2009. Consumer behavior: European perspective. London: Prentice Hall International. 15. Terlonge, P., 2014. Copenhagen: Internetional Federation of Red Cross and Red Cresent Societies, Reference Centre for Psy-chosocial Support. 16. Vovko Bergant, E., 2009. Možnost psihosocialne pomoči policistom. In: Tavčar, N. & Krope, S. F., eds. Zaščita in pomoč policistom: zbornik prispevkov. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, pp. 5–9. 17. Vovko, E., 2014. Predelava travme kot izziv – posttravmatska osebnostna rast. Revija Varnost, 1, pp. 53–56. 55 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PRESaDITVE PlJUč V SloVENIJI (SEPTEMBER 2018 – aPRIl 2022) doc. dr. Tomaž Štupnik, dr.med. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo tomaz.stupnik@kclj.si RazŠIRJENI IzVlEčEk S presaditvijo pljuč zdravimo izbrane bolnike z napredovalo pljučno boleznijo, pri katerih so vse ostale možnosti zdravljenja izčrpane. Slovenija je od leta 1997 te bolnike pošiljala na presaditev pljuč na Dunaj, leta 2018 pa smo v UKC Ljubljani vzpostavili samostojen program presaditev pljuč. Analizirali smo rezultate presaditev v UKC Ljubljana med 15.9.2018 in 1.4.2022 ter jih primerjali s skupino bolnikov, ki je pred tem imela opravljeno presaditev v AKH Dunaj. V UKC Ljubljana smo v tem času opravili 47 presaditev pljuč pri 27 moških in 19 ženskah starih med 14 in 68 let, mediana 59 let. Največ presaditev smo napravili zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni (n = 17, 36 %) in pljuč- nih fibroz fibroze (n = 9, 17 %) ter cistične fibroze (n = 5, 11 %) in pljučne hipertenzije (n = 3, 4%). Pljuča smo presadili tudi 5 bolnikom z odpovedjo pljuč zaradi posledic kovidne pljučnico, opravili smo tudi eno ponovno presaditev pljuč zaradi kronične zavrnitve presadka in presaditev pljuč pri otroku. Pri večini (n = 44, 94 %) smo presadili obe pljučni krili. Pri tem večina (n = 39, 87 %) pljuč darovalcev ni ustrezala strogim standardnim kriterijem, darovana pljuča so bila pogosto prevelika in smo jih morali zmanjšati (n = 19, 41 %), pogosto smo lahko presadili le pljučni reženj in ne celotnega krila (n = 10, 21 %). Kljub temu je bila primarna funkcija presadka pri večini bolnikov odlična. V primerjavi s skupino bolnikov poslanih na Dunaj (71 bolnikov, 35 žensk), je bil delež bolnikov s KOPB višji (36 % in 16 %, p = 0,019), bolniki pa so bili starejši (mediana 59 proti 43 let, p = 0,001). Kratkoročno preživetje je bili podobno v obeh skupinah (1-letno preživetje v UKC Ljubljana 89 % in v AKH Dunaj 83 % Rezultati presaditev pljuč v UKC Ljubljana se bistveno ne razlikujejo od rezultatov presaditev pljuč našim bolnikom na Dunaju. klJUčNE BESEDE: presaditev pljuč, analiza 56 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi PooPERaTIVNa oSkRBa BolNIka Po TRaNSPlaNTaCIJI PlJUč lina Garbas, dipl. m. s. Semir Mujkić, dipl. zn. Univerzitetni klinični center Ljubljana Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Oddelek za intenzivno terapijo lina.garbas@gmail.com IzVlEčEk V prispevku bo opredeljeno delovanje transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Predstavljeni bodo statistični podatki sprejema bolnika po transplantaciji pljuč v enoto intenzivne terapije. Predstavljena bo tudi organizacija dela pred, med in po obravnavi bolnika po transplantaciji pljuč na Oddelku intenzivne terapije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Opisan bo protokol sprejema bolnika po transplantaciji pljuč, organizacija sprejema ter posebnosti pooperativne oskrbe. S tem želimo predstaviti transplantacijsko dejavnost in posebnosti obravnave v enoti intenzivne terapije. Izpostaviti želimo pomembnost in zahtevnost zdravstveno negovalne oskrbe bolnika po transplantaciji pljuč. klJUčNE BESEDE: transplantacijska dejavnost, transplantacija čvrstih organov, zdravstvena nega, medicinska sestra UVoD bila na oddelek intenzivne terapije sprejeta 2 bolnika po Transplantacija organov je eden največjih dosežkov transplantaciji pljuč. Število bolnikov se je nato iz leta v medicine 20. stoletja, pri tem velja za najbolj komple- leto povečevalo, tako je bilo v letu 2019 sprejetih 10 bol-ksno medicinsko intervencijo in vključuje sodelovanje nikov, 2020 in 2021 pa po 16 bolnikov po transplantaciji različnih strokovnjakov (Buturović Ponikvar, 2019). Pre- pljuč. saditev pljuč je v svetu sprejeta in uveljavljena metoda zdravljenja različnih bolezni pljuč, pri katerih je napre- oRGaNIzaCIJa SPREJEMa BolNIka Na oDDElEk dovanje bolezni privedlo do končne dihalne odpovedi INTENzIVNE TERaPIJE UkCl (Salobir & Turel, 2009). Med najpogostejše sodijo bolniki Oddelek za intenzivno terapijo (OIT), ki deluje v okviru s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, idiopatsko Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno pljučno fibrozo in cistično fibrozo (Turel, 2009). Namen terapijo operativnih strok Univerzitetnega kliničnega presaditve je popraviti bolnikovo pljučno funkcijo in s centra Ljubljana, se uvršča med enote za intenzivno tem izboljšati kakovost življenja (Salobir & Turel, 2009). zdravljenje III. stopnje, kjer se zdravijo odrasli kirurški Od leta 2000 je Slovenija vključena v organizacijo za bolniki zaradi hudih, življenjsko ogrožajočih stanj, zaradi izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant. Leta 1998 je okvare/odpovedi enega ali več za življenje pomembnih bila ustanovljena centralna koordinacijska nacionalna organov. Za preživetje in izboljšanje stanja je potreben mreža Slovenija transplant. Nacionalno mrežo sesta- stalni nadzor življenjskih funkcij, da lahko ob morebitnih vlja enajst donorskih bolnišnic po Sloveniji, Center za poslabšanjih kliničnega stanja pravočasno in ustrezno transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem ukrepamo (Kodila, 2008). Pomembno je poudariti, da centru Ljubljana in Center za tipizacijo tkiv, ki deluje v enota intenzivne terapije predstavlja specifično orga-sklopu Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko nizacijsko in prostorsko strokovno enoto z določenimi medicino (Avsec & Uštar, 2020). Prva presaditev pljuč v značilnostmi (Kremžar, 2001). Bolnike po presaditvi Sloveniji je bila v Univerzitetnem kliničnem centru Lju- organov v zgodnjem pooperativnem obdobju zdra-bljana izvedena leta 2003, uspešno so presadili desno vimo na OIT. Pristop k obravnavi bolnika je interdisci-pljučno krilo (Turel, 2015). S transplantacijsko dejav- plinaren, saj so v obravnavo vključeni zdravniki različnih nostjo presaditve pljuč so v Univerzitetnem kliničnem specialnosti, medicinske sestre, fizioterapevti in drugi. centru Ljubljana nadaljevali leta 2018. V tem letu sta Pomembno vlogo pri tem ima celoten zdravstveni tim, 57 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi ki skrbi za ogrožene bolnike 24 ur na dan, vse dni v letu dioksida v izdihanem zraku. Običajno je potrebno tudi (Stanić, 2016). spremljanje razširjenih hemodinamskih parametrov, V letu 2021 je bilo v Univerzitetnem kliničnem centru merjenje pljučnih tlakov, ocena srčne funkcije ter merje-Ljubljana na OIT sprejetih 436 bolnikov, s skupno ležalno nje minutnega volumna srca z različnimi neinvazivnimi in dobo 5393 dni. Povprečna ležalna doba bolnika v enoti invazivnimi metodami. Poseben poudarek je na pripravi intenzivne terapije v preteklem letu je torej znašala specifičnih zdravil, ki jih bolniki po transplantaciji pljuč 12,37 dni. V istem letu je bilo sprejetih 16 bolnikov po prejemajo, to so imunosupresivna zdravila in zdravila za transplantaciji pljuč, skupaj so ležali 315 dni, kar pred- preprečevanje bakterijskih, virusnih ter glivičnih okužb. stavlja povprečno ležalno dobo 19,68 dni (Univerzitetni Pripraviti je treba tudi vso potrebno dokumentacijo in klinični center Ljubljana, 2022). Iz navedenih podatkov protokol intenzivne terapije bolnika po transplantaciji. je razvidno, da je ležalna doba bolnika po transplantaciji pljuč občutno daljša v primerjavi z ostalimi bolniki, ki se PoSToPERaTIVNI NaDzoR BolNIka Po zdravijo v enoti intenzivne terapije, kar lahko nakazuje TRaNSPlaNTaCIJI PlJUč na to, da je zaradi slabšega hemodinamskega in respi- Bolnik je pripeljan iz operacijske dvorane v enoto inten-ratornega zdravstvenega stanja bolnika celotna obrav- zivne terapije v spremstvu zdravnika anesteziologa, nava teh bolnikov bolj zahtevna, zgodnja rehabilitacija ki je obravnaval bolnika tekom operativnega posega, pa dolgotrajnejša. in dveh medicinskih sester z intenzivne terapije, ki sta V celotno organizacijo sprejema in oskrbe bolnika po po bolnika prišli v operacijsko dvorano s posteljo in vso transplantaciji pljuč je vključeno veliko število zdra- potrebno opremo za transport. V bolniški sobi se bol-vstvenih delavcev, zato je organizacija dela ključnega nika priključi na ventilator in obposteljni monitor. Bolnik pomena za nadaljnjo obravnavo na OIT. Ko koordina- ima ob sprejemu vstavljen osrednji venski kateter, MAC tor Slovenija transplanta obvesti torakalnega kirurga o vodilo, Swan-Ganz kateter, več perifernih venskih kanil, potencialnih pljučih za presaditev, se ta odloči za tran- arterijski kateter, stalni urinski kateter in razbremenilno splantacijo, v kolikor so pljuča primerna za prejemnika nazogastrično sondo. Kasneje, v kolikor jo bolnik potre- (velikost pljuč, bolnikovo stanje, stopnja nujnosti tran- buje, jo zamenjamo za hranilno. splantacije). Po odobritvi koordinator Slovenija tran- Hranjenje življenjsko ogroženih bolnikov je del zdravlje-splanta skliče anestezijsko in kirurško ekipo ter obvesti nja. Z zgodnjo enteralno prehrano lahko vplivamo na OIT, kjer se prične priprava na sprejem bolnika po tran- zmanjšano pojavnost bolnišničnih okužb in dosežemo splantaciji pljuč. ustreznejše razmerje med krvnim sladkorjem in maščo- Organizacija sprejema bolnika po transplantaciji pljuč na bami ter s tem preprečimo nastanek jetrne zamaščenosti OIT je standardizirana. Po opredelitvi predvidenega časa in zastoja žolča (Stanić, 2016). Z enteralnim hranjenjem sprejema bolnika v enoto intenzivne terapije se sproži se začne prvi dan po operaciji. Bolniku se postopoma protokol obveščanja medicinskih sester, ki so v priprav- uvajajo enteralni pripravki, odmerek teh pa se prilagaja ljenosti na domu. Sledi priprava in transport aparatur ter energijskim in hranilnim potrebam bolnika. Če se z ente-opreme, ki je potrebna za oskrbo prejemnika med ope- ralno hrano ne doseže zadostnega vnosa energije in rativnim posegom. Glede na stanje zasedenosti oddelka hranil, se bolniku dodajajo paranteralni pripravki. Ko se se izbere in pripravi bolniška soba ter posteljna enota. bolnik začne hraniti per os, mora uživati nevtropenično Bolniško sobo se označi z ustrezno izolacijsko oznako. dieto, pripravljeno v centralni kuhinji Univerzitetnega Vsi vstopajoči v sobo se morajo ravnati po načelih pro- kliničnega centra Ljubljana. Živila so termično obdelana, tektivne izolacije. pri obdelavi pa dosegajo visoke središčne temperature Priprava posteljne enote vključuje izbiro primerne pos- (Gradišek & Fileković Ribarič, 2020). telje z dinamično blazino, na katero se namesti bol- Bolnik ima ob sprejemu na OIT vstavljena dva torakalna nika. Bolniki po transplantaciji pljuč so hemodinamsko drena in en Blakeov dren na vsaki strani prsnega koša. in respiratorno zelo ogroženi, odrejeno imajo terapev- Torakalni dreni se priključijo na aktivni vlek za vsako tsko mirovanje, kar pa povečuje nevarnost nastanka stran posebej. Za ustrezno delovanje torakalnega drena poškodb/razjed zaradi pritiska. Zaželeno je, da je bolnik je pomembna ustrezna oskrba tega (Gradišek & File-nameščen na posteljo z možnostjo spuščanja spodnjega ković Ribarič, 2020). Najpomembnejši del nege bolnika dela (za posedanje). Pripravljen mora biti obposteljni s torakalnim drenom temelji na opazovanju. Napačno monitor z vsemi ustreznimi priključki za neprekinjeno delovanje torakalne drenaže lahko povzroči zelo hude spremljanje EKG, invazivnega in neinvazivnega merje- zaplete, npr. tenzijski pnevmotoraks. V izogib zapletom nja krvnega tlaka, osrednjega venskega tlaka, nasiče- je potrebno pogosto preverjanje delovanje torakalne nosti krvi s kisikom, telesne temperature in ogljikovega drenaže (Štupnik, 2013). 58 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Bolnike po presaditvi pljuč ogrožajo mikrobi, s katerimi PoSEBNoSTI zDRaVSTVENE NEGE BolNIka Po je bil koloniziran dajalec v času intenzivnega zdravlje- TRaNSPlaNTaCIJI PlJUč nja. Presadek, ki je preko dihalnih poti neposredno Popolna odvisnost bolnika po transplantaciji pljuč od izpostavljen zunanjemu svetu, ogrožajo plesni, virusne medicinske sestre zahteva pripravo individualnega okužbe dihal in citomegalija (Beović, 2016). Neposredno načrta zdravstvene nege. Načrtovanje za izvajanje po sprejemu se odvzame kri za različne laboratorijske aktivnosti se začne z oceno bolnikovega hemodinam-preiskave. Odvzemi krvi za preiskave se ponavljajo v skega in respiratornega stanja ter izpostavitvijo bolni-predpisanih časovnih presledkih. Ko se hemodinamsko kovih potreb. Sledi postavitev negovalnih diagnoz, ki stanje bolnika stabilizira, pa redkeje. Po sprejemu se so vezane na trenutno bolnikovo stanje (neučinkovit odvzamejo vzorci za mikrobiološke preiskave (nadzorne vzorec dihanja, nepopolna izmenjava plinov, nevarnost kužnine, bris rektuma, aspirat traheje). Odvzame se tudi za okužbo dihal, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, vsebina torakalnih drenov ter urin na Sanford. nevarnost aspiracije, nevarnost za nestabilni krvni tlak, Oceniti je treba bolnikovo nevrološko stanje (zavest, zmanjšan minutni volumen srca, nevarnost za vensko motorične funkcije in občutljivost). Z bispektralnim trombembolijo, nevarnost za neuravnovešen volumen indeksom (BIS) se meri stopnja sedacije. Med mehan- tekočine, nevarnost za elektrolitsko neravnovesje, neu-skim predihavanjem se opazujejo spremembe dihalnih činkovita termoregulacija, nevarnost za poškodovanje tlakov in volumnov ter število vdihov v minuti (Stanić, kože, akutna bolečina, nepopolna telesna mobilnost, 2016). Bolnik je sediran in analgeziran, priporočena je primanjkljaj v samooskrbi pri izvajanju osebne higiene). uporaba neopiatnih ter kratkodelujočih analgetikov in Glede na oceno stanja in postavljene negovalne dia-sedativov. Izrednega pomena pri transplantaciji pljuč je gnoze se pripravi načrt zdravstvene nege. mehanska ventilacija. Obliko ventilacije izbere zdravnik, Bolniki po transplantaciji pljuč so zaradi predhodnega običajno tlačno podporno obliko ventilacije. V primeru zdravstvenega stanja, dolge operacije in aplikacije šte-daljše potrebe po mehanski ventilaciji je indicirana tra- vilnih zdravil zelo dovzetni za okužbe. V enotah inten-heostomija. Večina bolnikov po operaciji prehodno pot- zivne terapije je večina bolnišničnih okužb povezanih rebuje terapijo z dušikovim oksidom. V kolikor pljučna z invazivnimi posegi, uporabo medicinsko-tehničnih funkcija presajenih pljuč ne zagotavlja zadostne oksi- pripomočkov in z žilnimi pristopi. Najpogostejše so genacije in odstranjevanja ogljikovega dioksida, se to pljučnice povzročene zaradi mehanskega predihavanja, bolniku zagotovi z zunajtelesno membransko oksige- okužbe krvi zaradi vstavljenih žilnih katetrov, okužbe nacijo (ECMO). Pri bolniku na ECMO se opazuje mesta sečil zaradi vstavljenega stalnega urinskega katetra in vstavitve kanil ter njihovo pričvrstitev in lego, preverja okužbe operativnih ran. se pretoke ter tlake v kanilah (Gradišek & Fileković Riba- Bolniki po presaditvi pljuč redno prejemajo tudi zdra-rič, 2020). vila za zaviranje imunskega sistema (Prograf, CellCept, V proces oskrbe bolnika po transplantaciji pljuč so vklju- Medrol). Z aplikacijo omenjenih zdravil se preprečuje čeni tudi respiratorni fizioterapevti, ki nudijo bolnikom zavrnitveno reakcijo presadka, ob previsokih odmerkih po ekstubaciji pomoč pri izkašljevanju, opravljajo meri- teh zdravil pa je povečana možnost za okužbe (Harlan-tve dihalne moči, aplicirajo inhalacije zdravilnih učinko- der, et al., 2011). Odmerek zdravil prilagajamo glede na vin in ob poslabšanju pljučne funkcije v sodelovanju z izvide nivojev v krvi bolnika. Medicinska sestra glede na medicinsko sestro bolniku namestijo sistem za neinva- predpisan protokol dnevno odvzame več vzorcev za raz-zivno predihavanje ter po naročilu zdravnika začnejo z lične krvne in druge preiskave. neinvazivno mehansko ventilacijo. Bolniki so po transplantaciji pljuč zaradi mehanskega Po presaditvi se skrbno spremlja delovanje presadka predihavanja in splošne imunske oslabelosti zelo dovin hemodinamska stabilnost bolnika. Zagotoviti je zetni za okužbe dihal. Medicinska sestra z upošteva-treba ustrezno delovanje obtočil, dihal in ledvic, vzdr- njem smernic in izvajanjem ukrepov za preprečevanje ževati elektrolitsko ravnovesje ter hemostazo. Zdravi pljučnic, povzročenih zaradi mehanske ventilacije, pripo-se pooperativna bolečina. Takoj po posegu se začne z more k zmanjšanju teh. Smernice vključujejo dosledno imunosupresivnim zdravljenjem. S kombinacijo imu- skrb za higieno rok in dekontaminacijo delovnih površin. nosupresivnih zdravil se doseže manjše toksične učinke Pomembna je skrb za dihalni sistem mehanskega ven-posameznih zdravil, zmanjša se možnost okužb in pojav tilatorja ter vlaženje in ogrevanje vpihanega zraka, upo-rakastih obolenj, doseže se tudi optimalno učinkovitost rabo tubusov s poliuretanskimi mešički in možnostjo pri preprečevanju zgodnje in pozne zavrnitve presadka subglotične aspiracije. Medicinska sestra skrbi za ustre- (Stanić, 2016). zno ustno higieno in toaleto dihal, izvaja aseptično teh- niko aspiracije z atravmatskimi aspiracijskimi katetri in 59 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi nadzoruje ter vzdržuje ustrezen tlak v mešičku tubusa, Toplotno ugodje se jim zagotovi s toplimi pokrivali in zagotavlja ustrezno lego bolnika, redno preverja retenco grelnimi blazinami. hrane ter lego gastrične sonde (Marra, et al., 2009). Aspi- Uravnavanje tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja racije bolnika po transplantaciji pljuč so nežne (nevar- vključuje aplikacijo različnih zdravil in infuzij ter izračun nost krvavitev in poškodb anastomoz). Medicinska 6-urne tekočinske bilance, ki vključuje tudi obračun izlo-sestra spremlja količino in izgled izločka ter se glede na čene količine urina, retence želodčne vsebine in vsebine to odloči za pogostost aspiracije dihalnih poti. Priporoča izločene po torakalnih drenih. Ugotoviti je potrebno se trahealna aspiracija z zaprtim sistemom za aspiracijo. stanje drenaže ob sprejemu in beležiti 24-urne izgube. Torakalni kirurg opravi na vsaka 2–3 dni bronhoskopijo, Spremljati in beležiti je treba količino ter izgled drenirane pregleda stanje bronhialnih anastomoz in po potrebi vsebine. Glede na količino drenirane vsebine se beleži odvzame bronhialni vzorec za patogene bakterije, viruse iztok na 6 ur ali pogosteje, če je to potrebno. Spremljanje ali glive. Redno rentgensko slikanje pljuč se izvaja vsak torakalnih drenov je pomemben del pooperativne oskrbe dan, po dogovoru z zdravnikom (Gradišek & Fileković bolnika po transplantaciji pljuč. Medicinska sestra opa-Ribarič, 2020). zuje mesta vstavljenih drenov, pričvrstitev drenov ter Medicinska sestra s pomočjo različnih lestvic oceni bole- prisotnost znakov vnetja. Zagotavlja prehodnost, zra- čino ter globino sedacije oziroma stopnjo vznemirjenosti kotesnost in sterilnost torakalnega drena. Ustreznost in se posvetuje z zdravnikom za dodatna protibolečinska delovanja drenažnega sistema večkrat dnevno preverja zdravila in/ali uspavala. Na Oddelku intenzivne terapije z opazovanjem gladine vodnega stolpca ter nadzorom UKCL sta v uporabi VAS (Visual Analog Scale) in CPOT nad delovanjem aktivne drenaže. Medicinska sestra (Critical Pain Observation Tool) lestvici za oceno bolečine namesti bolnika v polsedeč položaj tako, da ta ne leži na ter RASS lestvica (Richmonds Agitation Sedation Scale) vstopnem mestu drena ali na priključni cevi torakalnega za oceno sedacije in vznemirjenosti. Za nadzor globine drena. Drenažno cev spelje po postelji tako, da je dre-sedacije se uporablja BIS monitor (bispektralni indeks) nažni sistem 50 cm pod nivojem prsnega koša (Gradišek (Gradišek & Fileković Ribarič, 2020). & Fileković Ribarič, 2020). Zaradi dolgotrajne operacije in specifičnih položajev med operacijo so bolniki izpostavljeni nevarnosti pojava začETNa IN NaDalJNJa REHaBIlITaCIJa poškodb/razjed zaradi pritiska na zatilju, trtici, gluteusih, Začetna rehabilitacija se prične že v enoti intenzivne lopaticah ter petah. Ključnega pomena je celoten pregled terapije, kjer se vključujejo tudi lokomotorni fiziotera-bolnika po sprejemu v enoto intenzivne terapije, v koli- pevti. Lokomotorna fizioterapija se izvaja po principih, ki kor njegovo hemodinamsko stanje to dovoljuje, pri tem veljajo tudi za ostale kirurške bolnike. Dolga ležalna doba se največji poudarek nameni rizičnim mestom, ki se jih zaradi dolgotrajnega in kompleksnega zdravljenja lahko tudi zaščiti, kadar se kaže možnost za nastanek razjede vodi v miopatijo kritično bolnega, kopičenje tekočine zaradi pritiska. Predhodno se bolnika namesti na pri- v telesu in kardiovaskularne zaplete. Cilj lokomotorne merno ležišče. Bolnik v enoti intenzivne terapije leži na fizioterapije je doseči gibalno sposobnost in izboljšavo dinamični postelji, okončine so pri tem razbremenjene s mišične zmogljivosti. Ko je bolnik še sediran, anelge-pozicijsko blazino pod nogami ter razbremenilnimi blazi- ziran in ne sodeluje, se ga razgibava pasivno. Kasneje, nami pod rokami. ko se bolnik zbudi in prične sodelovati, je razgibavanje Sledi vsakodnevno pregledovanje ogroženih delov telesa bolj aktivno. Sprva je razgibavanje v postelji, pomoč pri in nega kože, saj se s tem zmanjša možnost nastanka obračanju na bok, kasneje s posedanjem ob rob postelje, sprememb na koži. Pregled stanja kože mora pri bolniku vstajanje iz postelje ter hoja. Pomembno vlogo pri reha-zajemati predele od glave do prstov na nogah. Pozorni bilitaciji imajo tudi medicinske sestre, saj vzpodbujajo smo na rdečino, oteklino, zatrdlino, hematom, razpoko, bolnika k pravilnemu dihanju in pomagajo pri obračanju, bolečino in prisotnost rane (Vrankar, 2011). Medicin- posedanju, vstajanju ter hoji bolnika. Bolnik se mora pri-ska sestra oceni stanje ogroženosti za nastanek raz- vaditi na drugačen način dihanja, iz hitrega in plitvega jede zaradi pritiska po Waterlow in COMHON lestvici dihanja na dihanje z novimi pljuči, ki je počasno in glo- (Index ogroženosti za nastanek razjede zaradi priti- boko (Gradišek & Fileković Ribarič, 2020). ska življenjsko ogroženih bolnikov). Nepopolna telesna Ko je bolnik hemodinamsko stabilen, diha spontano, mobilnost v povezavi z drugimi dejavniki lahko vodi v se hrani per os in nima znakov okužbe, je odpuščen na nastanek globoke venske tromboze. Medicinska sestra Klinični oddelek za torakalno kirurgijo UKCL in od tam izvaja mehanično in farmakološko tromboprofilakso po kasneje na Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije naročilu zdravnika. Po prihodu v enoto intenzivne tera- UKCL za nadaljnjo rehabilitacijo pred odhodom v domačo pije imajo bolniki običajno znižano telesno temperaturo. oskrbo (Gradišek & Fileković Ribarič, 2020). 60 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zaklJUčEk Da bi bila oskrba bolnika po transplantaciji pljuč na naj- Zdravstvena nega in medicina se v veliki meri medse- višji ravni, je potrebno nenehno izobraževanje medicin-bojno dopolnjujeta (Špelič, 2009). Le s skrbnim, multi- skih sester ter uporaba novega znanja v praksi. Izjemen disciplinarnim, intenzivnim zdravljenjem in zdravstveno pomen ima medpoklicno sodelovanje, vsak član skupine nego lahko zagotovimo boljše preživetje bolnika v zgo- zagotavlja s svojimi profesionalnimi načeli, ustreznim dnjem obdobju po presaditvi organa (Stanić, 2016). odnosom, z znanjem in izkušnjami kakovostno obrav-Obravnava bolnikov po tako zahtevni operaciji, kot je navo bolnika po transplantaciji pljuč. Cilj medseboj-transplantacija pljuč, je izredno kompleksna, zajema šte- nega sodelovanja je vedno enak, in sicer čim boljši izid vilne intervencije v zdravstveni negi, zahteva nenehno zdravljenja. opazovanje bolnika in hitro ukrepanje ob pojavu zapletov. lITERaTURa 1. Avsec, D. & Uštar, B., 2020. Daj življenju priložnost – Donorska in transplantacijska dejavnost v Sloveniji v letu 2020. Ljubljana: Zavod RS za presaditve organov in tkiv, Slovenija transplant. 2. Beović, B., 2016. Okužbe bolnikov po presaditvah. In: Gradišek P, et al. eds. Šola intenzivne medicine, 4. letnik: poškodbe, kritično bolan nevrološki bolnik, transplantacija, organizacija, vodenje in edukacija, etika v intenzivni medicini: učbenik. Ljubljana: Slovensko združenje za intenzivno medicino, pp. 133–139. 3. Buturović Ponikvar, J., 2019. Izzivi transplantacije organov v 21. stoletju. In: Buturović Ponikvar, J. ed. Etični izzivi pri transplantaciji organov. Avgust 2019. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, pp. 3–17. 4. Gradišek, M. J. & Fileković Ribarič, S., 2020. T ransplantacija pljuč, protokol intenzivne terapije. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Oddelek za intenzivno terapijo, pp. 3–12. 5. Harlander, M., et al., 2011. Presaditev pljuč, priročnik. Ljubljana: Društvo za cistično fibrozo Slovenije. 6. Kodila, V., 2008. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja. Priročnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, pp. 1–4. 7. Kremžar, B., 2001. Življenjsko ogrožen bolnik v enoti intenzivne terapije. In: Lukič L., et al., eds. Intenzivna nega in terapija. 4. podiplomski seminar, zdravljenje s krvjo v kirurgiji. Portorož, 13.–15. december, 2001, pp. 13–16. 8. Marra, A. R., Cal, R. G., Silva, C. V., Caserta, R. A., Paes, A. T., Moura, D. F. Jr., et al., 2009. Successful prevention of ventilator-associated pneumonia in an intensive care setting. Am J Infect Control, 37(8), pp. 619–25. 9. Salobir, B. & Turel, M., 2009. Izbor in priprava bolnika na presaditev pljuč. In: Grmek Ugovšek, S., et al. eds. Cistična fibroza, zbornik predavanj. Golnik Bolnišnica Golnik, 7. marec 2009, Podčetrtek, Terme Olimia, 6. in 7. marec 2009. Ljubljana: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Sekcija za cistično fibrozo, pp. 31–32. 10. Stanić, R., 2016. Intenzivno zdravljenje bolnikov po presaditvi organov. In: Gradišek P, et al. eds. Šola intenzivne medicine, 4. letnik: poškodbe, kritično bolan nevrološki bolnik, transplantacija, organizacija, vodenje in edukacija, etika v intenzivni medicini: učbenik. Ljubljana: Slovensko združenje za intenzivno medicino, pp. 120–125. 11. Špelič, M., 2009. Vloga medicinske sestre v multidisciplinarnem timu pri pacientih s presajenimi pljuči. In: Grmek Ugovšek S, et al. eds. Cistična fibroza, zbornik predavanj. Golnik Bolnišnica Golnik, 7. marec 2009, Podčetrtek, Terme Olimia, 6. in 7. marec 2009. Ljubljana: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, Sekcija za cistično fibrozo, pp. 38–41. 12. Štupnik, T., 2013. Torakalna punkcija & torakalna drenaža. Učbenik za zdravnike in medicinske sestre. Ljubljana: Samozaložba, pp. 175–178. 13. Turel, M., 2015. Presajanje pljuč. In: Voljč, T. ed. Pljučno zdravje: 1. kongres o zdravju in boleznih pljuč. 5. in 6. maj 2015. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, pp. 32–35. 14. Vrankar, K., 2011. Ocena kože. In: Vilar, V. ed. Evropske smernice za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska. Portorož, marec, 2011. Ljubljana: Društvo za oskrbo ran Slovenije, pp. 25–36. 61 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zaPlETI ToRakalNIH DRENaŽNIH SISTEMoV IN PREDSTaVITEV laSTNEGa kazalNIka kakoVoSTI V zDRaVSTVENI NEGI Marija Bizilj, dipl. m. s., karmen Gačić, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo marija.bizilj@kclj.si IzVlEčEk Zagotavljanje kakovostne zdravstvene obravnave je ena izmed temeljnih nalog vseh zaposlenih v zdravstvu, kajti vsak pacient ima pravico do varne in kakovostne zdravstvene obravnave. Pri vsakdanjem delu se pri pacientih na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo srečujemo z različnimi zapleti torakalnih drenažnih sistemov. Kazalniki kakovosti nam omogočajo merjenje kakovosti izvajanja zdravstvene obravnave pacientov in nam povedo, kako učinkoviti smo. Z natančnim zbiranjem, beleženjem in analizo podatkov skrbimo za stalne izboljšave v izvajanju zdravstvene nege pri pacientih, ki potrebujejo torakalni drenažni sistem. klJUčNE BESEDE: kazalnik kakovosti, zaplet pri torakalnih drenažnih sistemih, zdravstvena nega UVoD zvezi s torakalnimi drenažnimi sistemi. Torakalna drenaža je poseg, pri katerem v plevralni pros- Namen prispevka je predstaviti lastni kazalnik kakovo-tor vstavimo drenažno cevko – torakalni dren ali medre- sti v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za torakalno berni kateter, s katerim omogočimo odtekanje zraka in/ kirurgijo v UKCL, ki ga spremljamo pri pacientih s tora-ali tekočine iz plevralne votline (Štupnik, 2013). kalnim drenažnim sistemom. Cilj prispevka je prikazati Za varno in kakovostno obravnavo pacienta s torakalnim najpogostejše zaplete torakalnih drenažnih sistemov, drenažnim sistemom mora medicinska sestra poznati izboljšave, ki smo jih uvedli na osnovi pridobljenih rezul-delovanje torakalne drenaže, pripomočke, ki se pri paci- tatov, in s tem medicinskim sestram/ZT, ki se srečujejo entu s torakalno drenažo uporabljajo, vrste torakalnih s torakalnim drenažnim sistemom, prikazati, kako lahko drenaž in posebnosti zdravstvene nege pri obravnavi tudi sami pri svojem delu vidijo priložnosti za izboljšavo. pacienta s torakalno drenažo. Usposobljena mora biti, da zna ugotoviti in prepoznati motnje delovanja tora- Analiza zapletov torakalnih drenažnih sistemov kalne drenaže ter da zna ukrepati in odpraviti vse nepra- Izvedli smo retrospektivno analizo podatkov. Oblikovali vilnosti (Povh, 2013). smo strukturiran obrazec, kamor smo vnašali zbrane Pacienta s torakalnim drenažnim sistemom obravna- podatke. Podatki, ki so nas zanimali, so: spol, izpad tora-vamo celovito, ne zanima nas le količina izločenega kalnega drena, dekonektiranje, zamašitev, izgled kože eksudata/transudata, temveč moramo med drugim ob torakalnem drenu, iztekanje vsebine ob torakalnem zelo dobro poznati tudi anatomijo in fiziologijo delovanja drenu, prevrnjen drenažni sistem ter zaprt ventil za pljuč, delovanje torakalnega drenažnega sistema, vrste priklop podtlaka na zbiralniku. Za obdobje od 1. 1. 2017 torakalnih drenaž. Znati moramo ukrepati ob nenamerni do 31. 12. 2017 smo podatke o zapletih torakalnih dre-odstranitvi (izpadu) torakalnega drena, skrbeti moramo nažnih sistemov pridobili iz pregleda pacientove doku-za njegovo prehodnost. Pomembno je zdravstveno mentacije. V letih od 2018 do 2021 smo podatke zbrane vzgojno delo pacienta o pravilnem ravnanju s torakalnim na strukturiranem obrazcu sproti vnašali v informacijski drenažnim sistemom. sistem, s pomočjo katerega smo pridobili rezultate pot- Z namenom čim bolj varne in kakovostne obravnave rebne za vodenje kazalnika kakovosti. pacienta s torakalnim drenažnim sistemom smo začeli Slika 1 prikazuje število posameznih zapletov torakal-spremljati zaplete pri torakalnih drenažnih sistemih pri nih drenažnih sistemov skozi leta zbiranja podatkov za pacientih, ki so bili hospitalizirani na našem kliničnem kazalnik kakovosti v zdravstveni negi. Število zapletov je oddelku. Želeli smo vzpostaviti lastni kazalnik kako- prikazano ločeno po spolu. Podatke smo zbirali in anali-vosti v zdravstveni negi in zmanjšati število zapletov v zirali letno, od januarja do decembra. 62 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi TD - torakalni dren TDs - torakalni drenažni sistem Ds - drenažni sistem Slika 1: Grafični prikaz analize zapletov torakalnih drenažnih sistemov v letih od 2017 do 2021 (Lastni vir, 2022) Pri izračunu kazalnika kakovosti zapletov torakalnih Leta 2017 je pri 428 hospitaliziranih pacientih, ki so drenažnih sistemov za obdobje enega leta smo v števec imeli vstavljen torakalni dren, prišlo do zapletov tora-postavili število vseh zapletov*100, v imenovalcu pa so kalnih drenažnih sistemov v 50 primerih, kar predstavlja zajeti vsi pacienti z vstavljenim najmanj enim torakalnim 11,68 %. V 23 primerih je prišlo do iztekanja vsebine ob drenom, ki so bili hospitalizirani na kliničnem oddelku za torakalnem drenu, in sicer pri moških, kar predstavlja torakalno kirurgijo. največje število vseh zapletov. V 7 primerih je prišlo do 63 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi dekonektiranja torakalnega drena, prav tako pri moškem Leta 2020 je imelo 369 pacientov vstavljen torakalni spolu. V 4 primerih je pri moških prišlo do nenamerne dren, vseh zapletov je bilo 41, kar predstavlja 11,11 %. odstranitve torakalnega drenažnega sistema. Poleg Enako število zapletov je bilo pri podatku o iztekanju ob vseh podatkov, ki smo jih pridobili, je v 3 primerih prišlo torakalnem drenu ter dekonektiranju torakalnega drena do zaprtja ventila za priklop podtlaka, ki je bil nameščen in drenažnega sistema. Do izpada torakalnega drena je na zbiralniku drenažnega sistema. Letos smo šele začeli leta 2020 prišlo v 5 primerih, kar je več kot v predhodnih voditi kazalnik kakovosti, zato je možno, da smo kakšen letih. zaplet, ki ni bil zabeležen v pacientovi dokumentaciji, Iz podatkov za lansko leto je razvidno, da je do zaple-izpustili. tov torakalnih drenažnih sistemov prišlo 54-krat, vseh pacientov s torakalnim drenažnim sistemom na našem Slika 2: Torakalni drenažni sistem s stiščkom (Smrke kliničnem oddelku je bilo 437, kar predstavlja 12,35 %. Kumer, 2017) Največkrat, kar v 13 primerih, je prišlo do dekonektira- nja torakalnega drena, kar predstavlja tudi največje šte- vilo zapletov pri moških oziroma zapletov nasploh. Tudi pri ženskah največje število zapletov predstavlja prav dekonektiranje torakalnega drena, zgodilo se je 9-krat. Drugi največji zaplet pri ženskah predstavlja izpad tora- kalnega drena, do tega je prišlo v 6 primerih, kar pred- stavlja največje število primerov v vseh letih vodenja kazalnika. V enem primeru je prišlo do poškodbe zbiral- nika in v enem primeru do okvare elektronskega dre- nažnega sistema. DISkUSIJa V letu 2017, ko smo začeli zbirati podatke o zaple- tih torakalnih drenažnih sistemov, je bil za pacientovo zdravje najbolj ogrožujoč zaplet povezan z zaporo ven- tila za priklop podtlaka na zbiralniku. Pri analizi podat- kov smo ugotovili, da je do zapletov prišlo izven našega oddelka, vendar pri pacientih, ki so bili hospitalizirani na KO za torakalno kirurgijo in so se zaradi diagnostič- no-terapevtskih posegov nahajali na drugih lokacijah znotraj UKCL. Do tega zapleta je prišlo v treh prime- rih, zato smo se v UKCL odločili, da torakalni drenažni V letih 2018 in 2019 je prav tako največje število zaple- sistem zamenjamo z bolj varnim sistemom, ki te zapore tov predstavljalo iztekanje vsebine ob torakalnem drenu, nima. Tako smo dosegli bolj varno uporabo torakalnega vedno pri moških, in sicer v 27 oziroma 28 primerih. V 10 drenažnega sistema tudi za tiste medicinske sestre/ZT, primerih se je pojavila poškodovana koža okrog torakal- ki se s torakalnimi drenažnimi sistemi ne srečujejo prav nega drena, prav tako pri moških. Ravno tako je v 10 pri- pogosto. Pri nabavi torakalnih drenažnih sistemov smo merih pri njih prišlo do dekonektiranja torakalnega drena tako zamenjali proizvajalca teh sistemov. Prav tako so in drenažnega sistema, v letu 2019 pa samo v 2 prime- pacienti večkrat prevrnili zbiralnik torakalnega drenaž- rih. V 6 (leta 2018) oziroma 7 (leta 2019) primerih so nega sistema, zato so nam zaposleni v kovinski delav-moški prevrnili torakalni drenažni sistem. Pri ženskah je nici UKCL izdelali stojalo, kamor namestimo zbiralnik vseh zapletov manj, kar je razvidno s Slike 1. Leta 2018 drenažnega sistema, ki poleg tega, da onemogoča preje bilo zabeleženih 81 zapletov torakalnih drenažnih sis- vrnitev zbiralnika, pacientu nudi oporo pri hoji. temov pri 346 hospitaliziranih pacientih, kar predstavlja V letih zbiranja podatkov opažamo, da se je iztekanje 23,41 %, leta 2019 je bilo pri 381 pacientih z vstavljenim vsebine iz plevralnega prostora ob torakalnih drenih torakalnim drenom skupno 50 zapletov, kar predstavlja pri pacientih zmanjšalo. Štupnik (2013) meni, da je 13,2 %. 64 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Slika 3a, 3b, 3c: Navadni torakalni drenažni sistem brez stojala in s stojalom (Smrke Kumer, 2018; Lastni vir, 2022) iztekanje plevralnega izliva ob torakalnem drenu obi- marsikaterem pogledu bolj varni od klasičnih drenaž- čajno znak neučinkovite torakalne drenaže in pomeni, nih sistemov, saj s piskanjem in opozorili aktivno opo-da plevralni izliv lažje odteka skozi rano ob torakalnem zarjajo na možne nevarne napake pri delovanju, npr. na drenu kot skozi svetlino drena. Najpogostejša vzroka iztaknjen ali zamašen dren, nenadno močno povečanje iztekanja izliva ob drenu sta neprehoden torakalni dren puščanje zraka iz pljuč ali na do vrha napolnjen zbiralnik in slabo postavljen dren. Pravi tudi, da iztekanje teko- (Štupnik, 2013). Aparat ima vgrajene varovalke, da lahko čine ob drenu samo po sebi ni nevarno, zaradi pogostih zrak v primeru okvare nemoteno izteka iz plevralne zamenjav premočenih prevez pa je lahko zelo neprijetno. votline. Stiskanje rane okoli drena s šivom ni smiselno, saj teko- čino s tem preusmerimo nazaj v plevralno votlino. Sprva Z namenom pridobivanja veščin in znanja s področja je bilo iztekanje vsebine ob torakalnem drenu pogost zdravstvene nege pacienta s torakalnim drenažnim sis-zaplet, na katerega nimamo velikega vpliva. Z opazo- temom smo v Medicinsko simulacijskem centru orga-vanjem premočenosti preveze in pogostim izvajanjem nizirali delavnico za zaposlene znotraj UKCL, kjer so te lahko poskrbimo, da preprečimo vnetje ali poškodbo udeleženci pridobili teoretična in praktična znanja s tega kože v okolici torakalnega drena. področja. V prihodnje bodo takšne delavnice potekale Na KO za torakalno kirurgijo se v zadnjih letih veči- enkrat mesečno. noma poslužujemo uporabe elektronskih (digitalnih) drenažnih sistemov. Elektronski drenažni sistemi so v zaklJUčEk Vsak pacient ima pravico do kakovostne in varne obrav- nave v času zdravljenja, kar zahteva od zdravstvenega in negovalnega tima sposobnost odgovornega mišlje- nja, odločanja ter ravnanja. Zdravstveni delavec mora zavestno razmišljati o varnosti bolnika in tako tudi rav- nati, kajti zagotavljanje varnosti ter kakovosti je ena izmed temeljnih nalog vseh zaposlenih v zdravstvu. Kazalniki kakovosti nam omogočajo, da lahko kakovost našega dela spremljamo in ocenjujemo. Na osnovi pri- dobljenih rezultatov si zadamo nove korektivne ukrepe in aktivnosti, za katere si opredelimo roke izvedbe ter kontinuirano spremljamo stanje realizacije. Pridobljeni rezultati so lahko tudi priložnosti za izboljšave. S skrb- nim nadzorom nad torakalnim drenažnim sistemom ter rednim preverjanjem tesnosti torakalnega drena in drenažnega sistema lahko v prihodnje zmanjšamo šte- Slika 4: Elektronski (digitalni) drenažni sistem (Lastni vir, vilo dekonektiranih drenov, kar je v lanskem letu pred-2022) stavljalo največ zapletov. Prav tako moramo pravilno 65 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi izvajati prevezo in pričvrstitev torakalnega drena, s kirurgijo UKCL. Pri pacientih, ki so premeščeni iz bolni- čimer lahko preprečimo njegov izpad. šnic širom Slovenije v UKCL, opažamo, da je še veliko pri- Na osnovi pridobljenih podatkov je razvidno, da se šte- ložnosti za izboljšave na področju znanja o zdravstveni vilo zapletov zmanjšuje kljub večjemu številu pacientov, negi pacienta s torakalnim drenažnim sistemom. ki so obravnavani na Kliničnem oddelku za torakalno lITERaTURa 1. Povh, N., 2013. Zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 7. 2. Štupnik,, T., 2013. Torakalna punkcija in torakalna drenaža. Učbenik za zdravnike in medicinske sestre. Ljubljana: Samozaložba, pp. 139–182. 66 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi zDRaVSTVENa NEGa PaCIENTa S ToRakalNo DRENaŽo – zloženka kot učni pripomoček Bojana Smrke kumer, dipl. m. s., univ. dipl. org. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo bojana.smrkekumer@kclj.si RazŠIRJENI IzVlEčEk Neustrezna zdravstvena nega pacienta z drenažnimi sistemi lahko vodi do morebitnih zapletov. Medicinska sestra mora poznati različne sisteme in njihove posebnosti. Torakalnega drena se nikoli ne zatiska, še posebej med tran-sportom. Poleg oskrbe rane ob torakalnem drenu je pomembna tudi higiena samega drena. Položaj pacienta in prič- vrstitev torakalnega drena pripomoreta k zmanjšanju bolečine, ki je prisotna zaradi vstavljenega torakalnega drena. Med aktivnosti medicinske sestre sodi tudi pravilna priprava in menjava drenažnega sistema, saj je od tega odvisno pravilno delovanje tega. V klinični praksi se pogosto srečujemo z izzivom zdravstvenih delavcev, kako ustrezno ravnati s torakalnimi drenažnimi sistemi, zato smo izdelali kratek povzetek navodil v obliki zloženke, ki zajema pravilno pripravo in delovanje drenažnega sistema, navodila medicinskim sestram in posebna opozorila. klJUčNE BESEDE: priprava drenažnega sistema, aktivnosti medicinske sestre, navodila 67 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi Pripravila: Bojana Smrke Kumer TORAKALNI DRENAŽNI SISTEMI Celoten sistem torakalne drenaže zajema torakalni dren, ki je spojen z drenažnim sistemom, bodisi je to suhi ali mokri sistem za pasivno ali aktivno drenažo za enkratno uporabo (Pleur-evac, Atrium, Redax,…) digitalni drenažni sistem, sistem z bučko, drenažni sistem z enosmerno valvulo na izpust z večjim zbiralnikom (Sinapi XL) ali zbiralnikom volumna do 50 ml (Pneumostat, Sinapi XS) in drenažna vrečka z vmesno enosmerno valvulo (Heimlichova valvula). NALOGE MEDICINSKE SESTRE: Pri polsuhih sistemih se voda doda le v stolpec podvodne zapore, pri suhih sistemih voda ni potrebna, razen v primeru puščanja zraka po 1. skrb za pravilno delovanje drenažnega sistema: torakalnem drenu. � višina vodnih stolpcev � prehodnost torakalnega drena (masiranje) – ODVZEM VZORCEV ZA PREISKAVE: opazovanje nihanja stolpca podvodne zapore! � položaj torakalnega drena in cevi drenažnega sistema � higienski ukrepi in aseptična metoda, � zagotavljanje zrakotesnosti torakalnega drena in drenažnega sistema � pomoč druge MS, � ugotavljanje puščanja zraka � priprava pripomočkov, 2. opazovanje vsebine, ki izteka po torakalnem drenu in � seznanitev in priprava pacienta, takojšnje obveščanje zdravnika ob bistvenih spremembah: � torakalni dren zatisnemo z dvema peanoma � količina (POZOR kadar v 1 uri priteče več kot 100 ml krvi) � pomočnik odvzame vsebino torakalnega drena � videz (sprememba vsebine torakalnega drena – iz serozne v krvavo, gnojno, mlečno ali temno barvo - stara kri) � stanje pacienta (stanje zavesti, bledica, dihanje, vitalni znaki): HEMORAGIČNI ŠOK in TENZIJSKI PNEVMOTORAKS ZATISKANJE TORAKALNEGA DRENA: 3. preveza rane vstopnega mesta torakalnega drena in higiena � kratkotrajno pri menjavi pleurevaka torakalnega drena ter pravilna pričvrstitev drena � pri odvzem vzorcev za preiskave 4. opazovanje vstopnega mesta torakalnega drena � 2 uri po aplikaciji fibrinolitika ali plevrodeze (če ni puščanja zraka) (rdečina, RZP, oteklina, podkožni emfizem) � pri dlje trajajočem premeščanju nepokretnega pacienta 5. odvzem vzorcev za preiskave (biokemijske, mikrobiološke, citološke,…) iz ene postelje na drugo (kratkotrajno) 6. menjava drenažnih sistemov � kratkotrajno zatiskanje pri plevralnem izlivu več kot 1 l (menjamo celoten drenažni sistem, ne le zbiralnika) � 6 ur pred odstranitvijo tor drena, če tako naroči zdravnik 7. ocenjevanje in lajšanje bolečine nastale zaradi vstavljenega drena � pri poškodbi prsnega koša – krvavitev (po naročilu zdravnika) 8. poučevanje pacienta o ravnanju z drenažnim sistemom 9. beleženje bilance tekočin (izločen eksudat ali transudat) Pri transportu pacienta na preiskave ali premestitvah iz 10. dokumentiranje posegov in postopkov zdravstvene nege oddelka na oddelek ali premestitvah iz bolnišnice v bolnišnico PRIPRAVA IN DELOVANJE MOKREGA DRENAŽNEGA SISTEMA: nikoli ne zatiskamo ali mašimo torakalnega drena! priključek za izvor podtlaka Torakalni dren odstranimo med pasivno drenažo ob drugem priključna cev za torakalni dren globokem in zadržanem vdihu pacienta! 1. zbiralnik tekočin 2. podvodna zapora/ varnostni ventil: ZAPLETI TORAKALNIH DRENAŽNIH SISTEMOV: � voda v tem stolpcu je vedno v višini 2 cm 1. izpad torakalnega drena � deluje kot enosmerna valvula, ki omogoča � zatisnemo mesto drena s tamponom in hermetično pokrijemo mesto izhajanje zraka iz plevralnega prostora � zdravnik lahko namesti šiv ali Michelovo sponko � služi kot manometer – za določanje negativnega tlaka v plevralnem prostoru od +2 do -20 cm � kontrola RTG PC � ponuja možnost opazovanja puščanja zraka 2. dekonektiranje torakalnega drena (pljuča še puščajo) 3 2 1 � stisnemo ali preknikamo dren 3. stolpec uravnavanja aktivnega vleka � zamenjamo drenažni sistem (aktivna drenaža): � vzpostavimo aktivno sukcijo � višino stolpca vedno določi zdravnik (moč vleka) � takoj obvestimo zdravnika � del tega stolpca je sukcijska cev, ki jo priklopimo 3. rdečina, vnetje okoli tor. drena na stenski regulator (želimo le blago brbotanje) � zagotavljanje sterilnosti pri prevezah ALI SISTEM AKTIVNEGA VLEKA DELUJE? 4. razjeda zaradi pritiska � uporaba oblog za zaščito Drenažni sistem DELUJE: priklopljen je na torakalni dren – � pravilna fiksacija drena aktivna drenaža – žuborenje v stolpcu aktivnega vleka 5. krvavitev ob torakalnem drenu Drenažni sistem NE DELUJE? Žuborenja vode ni (ZAKAJ?) � večkratne preveze � drenažni sistem ni priklopljen na izvor podtlaka � dodatni šiv (zdravnik) � izvor podtlaka (stenski regulator) je okvarjen 6. neprehodnost torakalnega drena � stišček na priključku za izvor podtlaka je zaprt � masiranje drena (če nismo uspešni, zdravnik zamenja torakalni dren) (pri nekaterih drenažnih sistemih) � torakalni dren ali cev drenažnega sistema je zatisnjena, sistem je 7. podkožni emfizem pretisnjen, pacient leži na cevi ali pa je dren pod prevezo zavit � krepitacija pod prsti, razširi pa se lahko na vse dele telesa, � obsežno puščanje zraka po tor. drenu predvsem pa na vrat, obraz prsni koš in sp. del trebuha � poškodovan drenažni sistem � pri pacientu lahko pride do oteženega dihanja � v hujših primerih zdravnik v podkožje prsnega koša vstavi pen-rose PREVEZA OB TORAKALNEM DRENU: dren. � preveza na 2 dni ali pogosteje (premočena ali nefunkcionalna) Pacient s torakalnim drenažnim sistemom mora biti � ne pozabimo na higieno samega drena mobilen, razen v primeru indikacij, ki narekujejo � primerna fiksacija (udobje pacienta, bolečina, izpad drena) mirovanje oz. ležanje v postelji. � ob vsaki prevezi ocenimo rano, preverimo prehodnost drena in šiv MASIRANJE TORAKALNEGA DRENA � ne molzemo! – masiramo, nežno tolčemo ali stiskamo � prehodnost preverjamo na vsaki 2-4 ure � hemoragična vsebina (zelo pogosto masiranje - na 15 min) Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo � v primeru zamašitve – NIKOLI ničesar ne uvajamo Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi TRaJNI PlEVRalNI kaTETER – VloGa MEDICINSkE SESTRE Bojana Smrke kumer, dipl. m. s., univ. dipl. org. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za torakalno kirurgijo bojana.smrkekumer@kclj.si IzVlEčEk Trajni plevralni kateter je silikonski kateter vstavljen v plevralni prostor preko 5 cm dolgega podkožnega kanala z namenom večkratnega praznjenja izlivov. Indikaciji za vstavitev sta maligni plevralni izliv in izliv zaradi srčnega popuščanja. Zdravnik kateter vstavi ambulantno ob uporabi lokalne anestezije. Hospitalizacija pacienta je kratka, saj je že naslednji dan lahko odpuščen v domačo oskrbo. Aktivnosti medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kontinuirane zdravstvene nege, kamor sodijo ne le sprejem pacienta, aktivnosti ob vstavitvi in praznjenju katetra, temveč tudi učenje pacienta ter njegovih najbližjih, zdravstvena vzgoja in svetovanje ter prenos informacij na primarno zdravstveno varstvo. Pomembna je celovita oskrba, zato skušamo upoštevati vse pacientove potrebe. Kateter omogoča samodrenažo v domačem okolju takoj, ko pride do dispneje, in sicer ob pomoči svojcev ali patronažne medicinske sestre. Takšen pristop pacientu izboljša kakovost življenja. V primeru kakršnihkoli težav se lahko vedno obrne na zdravnika in medicinsko sestro zdravstvene ustanove, kjer je bil kateter vstavljen, ali bližnjo ustanovo, kjer vstavljajo tovrstne katetre. klJUčNE BESEDE: pacient, trajni plevralni kateter, zdravstvena nega UVoD Maligni plevralni izliv je pogost spremljevalec maligne bolezni. Pri bolnikih najpogosteje povzroča dispnejo, kašelj in bolečino v prsnem košu. Cilji paliativnega zdravljenja so lajšanje simptomov, izboljšanje bolnikove zmogljivosti in kakovosti življenja ter znižanje števila hospitalizacij (Rozman, 2013). Trajni plevralni kateter je trenutno najbolj udoben, eno- staven in varen sistem za dolgotrajno drenažo plevralnih Slika 1: Trajni plevralni kateter (Štupnik, 2013) izlivov v domačem okolju (Štupnik, 2013). V članku želimo povzeti trenutno znanje o trajnem plevralnem katetru in predstaviti zdravstveno oskrbo zadebelitev mora biti nameščena znotraj podkožnega pacienta z vstavljenim tovrstnim katetrom. tunela (Štupnik, 2013). TRaJNI PlEVRalNI kaTETER Prednosti trajnega plevralnega katetra (Štupnik, 2013): Silikonski kateter (Slika 1) debeline 5 mm ima na proksi- • enostavna vstavitev in uporaba, malnem delu več drenažnih odprtin, ki omogočajo lažjo • prihrani številne torakalne punkcije, izpraznitev, poliuretanski obroček na srednjem delu, ki • skrajša čas zdravljenja v bolnišnici in število obiskov preprečuje izpad katetra, in varnostno valvulo (zaklopko) pri zdravniku, na distalnem delu, ki preprečuje vdor zraka ter neželeno • učinkovito zmanjša težave zaradi kroničnega plevral- iztekanje tekočine. nega izliva, Kateter je v plevralni prostor vstavljen preko 5 cm dol- • povzroča zelo malo bolečin in drugih stranskih učin- gega podkožnega tunela, kar onemogoča vdor zraka kov ali zapletov, ob katetru v plevralni prostor in tudi iztekanje vsebine • doseže spontano plevrodezo pri ½ bolnikov, pov- plevralnega izliva ob katetru navzven. Poliuretanska prečno po mesecu dni. 69 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi akTIVNoSTI MEDICINSkE SESTRE Celostna obravnava pomeni humano obravnavo paci- enta s fizičnega, psihičnega, socialnega in duhovnega vidika. Temelji na aktivnem in partnerskem vključeva- nju pacienta ter njegovih svojcev oziroma drugih zanj pomembnih oseb v proces zdravstvene nege (Filej, et al., 2000). V celostno zdravstveno obravnavo tako sodi sprejem pacienta, aktivnosti ob vstavitvi in praznjenju katetra, učenje pacienta ter njegovih najbližjih, zdravstvena vzgoja in svetovanje, prenos informacij na primarno zdravstveno varstvo ter kakovosten odpust. Slika 2: Set za vstavitev trajnega plevralnega katetra O kakovostnem odpustu govorimo, če je ta pravočasen (Lastni vir) in če je pacient zadovoljen s prejetimi informacijami ter navodili. Kakovosten odpust pomeni odsotnost težav Aktivnosti zdravstvene vzgoje in izobraževanja: po odpustu, ustrezen pretok informacij, vodenje dogo-vorjene dokumentacije, koordinacijo ter sodelovanje s Zdravstvena vzgoja in izobraževanje je proces, ki vzpod-službami zdravstvenega in socialnega varstva (Valjavec, buja ljudi k doseganju in ohranjanju dobrega zdravja, k 2009). borbi proti bolezni z lastnim trudom in omogoča izvaja- Naše vodilo je skrb, ki vključuje empatijo, spoštovanje nje samopomoči ter pravočasno iskanje pomoči, ko je to pacienta ter ohranitev njegovega dostojanstva. potrebno (Filej, et al., 2000). Dostojanstvo ni odvisno od pozitivnih ali negativnih Aktivnost učenja in zdravstvene vzgoje je pri pacientih, ki človekovih telesnih, duševnih ali družbenih značilnosti, imajo vstavljen trajni plevralni kateter, velikega pomena. temveč se nanaša na vsakega človeka in je njegova Pred odpustom pacienta je naša naloga, da pacienta ter temeljna pravica. Načelo spoštovanja človekove oseb- njegove najbližje poučimo o možnostih praznjenja izliva nosti in dostojanstva v zdravstveni negi vključuje mnoge in možnih zapletih. Svetujemo zdrav življenjski slog z razsežnosti, kot so spoštovanje človekove/bolnikove opustitvijo razvad in zdrav način prehranjevanja z upo-avtonomnosti, veljave, tajnosti, intimnega sveta in spo- rabo prehranskih dodatkov. Nudimo jim informacije o štovanje človekove bolečine, trpljenja, upanja, umiranja kontaktnih podatkih, kam se lahko obrnejo v primeru (Grbec, 1992). težav. Aktivnosti posredovanja informacij na primarno zdra- Aktivnosti ob vstavitvi in praznjenju katetra: vstveno varstvo: • psihična in fizična priprava pacienta (pogovor, položaj • ustno in pisno posredovanje informacij patronažni pacienta, britje mesta vstavitve katetra), medicinski sestri, ki vsebuje pacientove podatke, • priprava ambulante, seta za vstavitev (Slika 2) in negovalno anamnezo in načrt zdravstvene nege ostalega potrebnega materiala, v odpustnem dokumentu zdravstvene nege • asistenca zdravniku pri uvajanju katetra, (prenos informacij je podan s pacientovim ustnim • praznjenje plevralne vsebine v bučko ali z uporabo do pristankom); –20 mbar oziroma –2 kPa podtlaka aspiratorja, • nudenje strokovne podpore (učenje, svetovanje). • opazovanje bolnika, meritev vitalnih znakov, • ocena bolečine po vizualni analgetični shemi in apli- PoSToPEk PRazNJENJa PlEVRalNEGa IzlIVa kacija analgetikov, PREko TRaJNEGa PlEVRalNEGa kaTETRa • opazovanje količine in kakovosti izločene vsebine, 1. Pred začetkom postopka vedno preverimo iden- • povratna informacija zdravniku o količini in kakovosti tifikacijo pacienta in naročilo zdravnika, ki je zave- izločene vsebine, deno na terapevtskem (temperaturnem) listu. Paci- • ureditev dokumentacije zdravstvene nege (vpišemo entu pojasnimo postopek in ga namestimo v hrbtni vitalne znake, količino izločene vsebine, aplikacijo položaj. analgetika). 2. Nadenemo si rokavice, odkrijemo prevezo in kateter prenesemo na sterilno podlogo (kompreso), katero smo si predhodno pripravili (Slika 3). Odstranimo rokavice in si razkužimo roke. 70 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi 4. Ponovno si razkužimo roke in nadenemo sterilne rokavice. S katetra odvijemo pokrovček in s prilo- ženim alkoholnim zložencem razkužimo vstopno mesto na valvuli katetra. 5. Na priključni drenažni liniji z bučko zatisnemo stišček in njen vodilni del potisnemo v valvulo do klika. 6. Z vrha bučke odstranimo zaščito in sistem poti- snemo v bučko z namenom predrtja opne, ki zadr- žuje podtlak znotraj te. Slika 3: Prikaz razbremenitve plevralnega izliva (Štupnik, 7. Na sistemu sprostimo stišček in uravnamo hitrost 2013) iztekanja plevralnega izliva. V primeru kašlja ali bolečine zaradi praznjenja izliva lahko stišček prip- 3. Odpremo set za praznjenje izliva z bučko (Slika 4) remo in s tem zmanjšamo hitrost pretoka ali pa ga ali set za praznjenje izliva preko drenažne linije s za nekaj minut zatisnemo in začnemo znova. pomočjo min podtlaka aspiratorja (Slika 5). 8. Ko je praznjenje končano, zapremo stišček na sis- temu in vodilni del priključka izvlečemo iz katetra. 9. Uporabimo drugi alkoholni zloženec in ponovno razkužimo vstopno mesto na valvuli katetra. Namestimo nov sterilni pokrovček. 10. S tretjim in četrtim alkoholnim zložencem krožno očistimo vstopno mesto katetra in tudi sam kateter. 11. Okoli vstopnega mesta katetra namestimo mehko penasto oblogo, nanjo zvijemo kateter in ga v celoti pokrijemo s priloženim zložencem velikosti 10x10 cm in pritrdimo s poliuretanskim filmom. V setu se nahaja tudi modra sponka, ki prepreči vdor zraka ali iztek tekočine iz katetra. Pacientu pojasnimo njen pomen in ga prosimo, da jo shrani. Pacient je hospitaliziran čez noč, nato mu naslednji dan v dopoldanskem času ponovno izpraznimo izliv in preve- Slika 4: Set za praznjenje plevralnega izliva s priloženo rimo stanje z RTG slikanjem pljuč. bučko (Lastni vir) Slika 5: Set za praznjenje plevralnega izliva preko dre- nažne linije s pomočjo podtlaka aspiratorja (Lastni vir) Slika 6 prikazuje postopek priklopa drenažne linije Slika 6: Prikaz postopka priklopa drenažne linije z bučko, v (cevke) na bučko s podtlakom. kateri je podtlak (Štupnik, 2013) 71 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi oPozoRIla dihanjem in izboljšanju kakovosti življenja, resnih zaple- • V domačem okolju ne odvajamo več kot 1000 ml tov zdravljenja je malo (Zudih, et al., 2011; Davies, et tekočine iz plevralne votline naenkrat. V primeru, da al., 2012; Sruor, et al. 2013; Ferreiro, et al., 2017; Marc pacient pride na praznjenje v zdravstveno ustanovo, Malovrh, 2018). lahko praznimo do 1500 ml, vendar le po navodilu Kje vidimo priložnosti za izboljšave? zdravnika. Ko je pacient že odpuščen v domače okolje, ga prevzame • Če pacient med postopkom občuti bolečino ali začne primarno zdravstveno varstvo, na nas pa se obrne le kašljati, stisnemo cevko za upočasnitev pretoka v primeru zapletov ali težav s katetrom. Na kliničnem ali pa za nekaj minut ustavimo postopek odvajanja oddelku za torakalno kirurgijo imamo zaposleno medi-tekočine. cinsko sestro (invalid III. st.), ki drugi dan po odpustu paci- • Modro sponko, ki je v setu za praznjenje, naj ima paci- entov pridobi povratno informacijo o njihovem stanju, ent vedno pri sebi, da se ta lahko namesti v primeru nadaljnji oskrbi in preveri razumevanje prejetih navodil poškodbe katetra ali varnostne valvule na koncu ob odpustu. Priložnosti za izboljšave vidimo v povratnih katetra. V tem primeru bo zdravnik kateter zamenjal. informacijah in večji povezanosti med primarnim zdra- • V lumen trajnega plevralnega katetra ne vstavljamo vstvenim varstvom ter našo ustanovo na tedenski ravni ničesar, razen priključne konice drenažne linije, saj v skrbi za dvig kakovosti življenja pacienta. bi takšno ravnanje vodilo v poškodbo katetra. Preko poškodovane valvule lahko v plevralni prostor vdre zaklJUčEk zrak, kar še dodatno oteži pacientovo dihanje ali pa Praznjenje izlivov preko trajnega plevralnega katetra bi lahko vsebina plevralnega prostora začela iztekati. pacientu nudi boljšo kakovost življenja, saj je ta v večini • Pacient ima vstavljen trajni plevralni kateter, kar v primerov vstavljen doživljenjsko. Pričakovano dolgo mnogih primerih pomeni doživljenjsko, zato uporab- hospitalizacijo nadomesti z boljšim in prijetnejšim biva-ljamo aseptično metodo dela. Material, ki ga uporab- njem v domačem okolju med svojci ter prijatelji. Zdra-ljamo za prevezo, mora biti sterilen. vstveno osebje prepozna pacientove potrebe in more- bitne težave, ki bi nastopile tekom bivanja v domačem DISkUSIJa okolju, zato pacienta ter njegove svojce poučimo o pra- Na Kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo UKC Lju- vilnem ravnanju s katetrom. Ugotavljamo, da je za paci-bljana beležimo povprečno 80 vstavitev trajnih plevral- enta z vstavljenim plevralnim katetrom, ki od nas odhaja nih katetrov letno (Interni vir, 2021). Največji delež vsta- v domačo oskrbo, dobro poskrbljeno. Komunikacija vitev pripisujemo diagnozi malignega plevralnega izliva, med pacientom s kronično boleznijo, njegovimi svojci ko lahko le še lajšamo posledice težke bolezni. ter primarnim, sekundarnim ali terciarnim zdravstve- Glede na rezultate raziskav, ki so primerjale zdravljenje nim varstvom je učinkovita. Seveda lahko pride tudi do malignega plevralnega izliva s kemično plevrodezo in pomanjkljivih informacij ob odpustu, zato imamo odlično trajnim drenažnim plevralnim katetrom, sta obe mož- podporo v patronažnem varstvu. nosti zdravljenja varni ter uspešni pri lajšanju težav z lITERaTURa 1. Filej, B., Kadivec, S. & Zupančič, P., 2000. Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 24, 32. 2. Grbec, V., 1992. Etika v zdravstveni negi. Zdravstveni obzornik, 26(1/2), pp. 3–6. 3. Marc Malovrh, M., 2018. Obravnava malignega plevralnega izliva. In: Specialna obravnava pljučnega bolnika. Zbornik predavanj z recenzijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp.40–47. 4. Rozman, A., 2013. Paliacija malignega plevralnega izliva. Onkologija, 17(1), pp. 4. Available at: https://www.onko-i.si/fileadmin/ onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/revija_Onkologija/2013/XVII_1/2013_Paliacija_malignega_plevralnega_izliva.pdf [17. 3. 2022]. 5. Štupnik, T., 2013. Torakalna punkcija in torakalna drenaža: učbenik za zdravnike in medicinske sestre. Ljubljana: Samozaložba, pp. 52, 84, 143–146. 6. Valjavec, M., 2009. Vloga socialne službe pri obravnavi pacienta v času hospitalizacije – multidisciplinarni pristop pri oskrbi starejših in kronično bolnih. In: Majcen Dvoršak, S., et al., eds. Medicinske sestre in babice – znanje je naša moč – 7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11.–13. maj 2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 72 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi 73 Novosti in znanje kot podlaga kirurški zdravstveni negi 74