I» K O I. i: T A It K C J K l»i: I, AVSKI I-1ST /\ MISI.KČK (ITATKIJK PROLET AREC Glasilo Jugoslovanske Nocialiaíicne v J.wav in Proteine ülaüre OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. NO. 1804. K*t*r»4 m Mctwi-cUw mattet, Dm. t. IM7. at Ui« po*t äffte« il Chicaro. III.. umáf tli« Act ai CoM(r«M oI M«.ct> 1. IST*. CHICAGO, ILL., 8. APRILA (April«), 1942. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVII. r ' """^nflHHMi y ! .'lmr>ÜÍM i. Ai IP^^HHI^^ M *. V i . ' k k M ■ À ™ Jg^ i ». ™ «F WjT I VA K fj 0 «r « .i»* ;-i » • . Sb S5 £ Brazilija ima t pristaši osisča ogromno Itiav. V a ji sa nemtki priseljenci in njih petoaici, tar priseljenci is Japoaska in Italija jako nočni go-»podartko in politično. Vlada Brasilija ja stoodstotno sa sodelovanje s Zed. državami in jim pomaga, nemška in japonske podmornice pa potapljajo bra-stiske trgovska ladje. V Rio de Janeira so sa minule tedne dogodili tsgredi Brasilcev, v katerih so napadli nemike, japonske in italijanske firme ter jim napravili čimveč mogoče škoda. Gornja ja prisar is ene protiosiščnih demonstracij v brasilskem glavnem mesta. Rusija želi, da zavezniki otvore še eno fronto HITLER STAVI NA SVOJE ZADNJE KARTE. — LORD BEAVERBROOK 0 VAŽNOSTI SOVJETSKE UNIJE. — VZHODNA FRONTA ZDAJ EDINA, KJER SI NACIJI LOMIJO ZOBE Nad trideset sotrudnikov povabljenih za spise v Majski Glas Draža Mihajlovič, čemu se bori tn kaj pomeni njegova vojna za nas? Članek o njemu bo v Majskem Glasu Etbin Kristan — njegovo delo in boji — tudi to bo k? posebno vreden spis, ki bo v Majskem Glasu Ivan Molek bo imel v njemu satjro "¿arek iz Cičarne", Anton Garden piše o položaju in ga raz-členkuje, Etbin Kristan bo rekel morda nekaj o sebi in nas, Anton Shular se je tudi že oglasil s svojim spisom, Ivan Jontez sporoča, da tokrat ne bo ute-gnif ničesar napisati, a poslali so nam že svoje spise Joško Oven, Filip Godina, Zvonko A Novak, Frank S Tauchar in te dni jih pričakujemo še od Milana Medveška, F. Česna, F. A Vidra, L Beni-garja, V. Cankarja, Katke Zupančičeve, Jankota Zege itd Točnejši pregled bo v prihodnji številki. Prav gotovo pa lahko že tu zatrdimo, da bo prihodnji Majski ¿las vreden svojega imena, kakor njegovi predniki, in potrudili se tomo, da bo tudi čimboljše ilustriran. Fdino, kar naj še omenimo e, da ga izdajamo zato, da ga ljudje čitajo To pa bo mogoče le, ako se potrudimo, vsak po svoji moči, da ga razširimo Upoštevajmo vsi, da smo v težkih vojnih časih, da imamo vsled tega še posebne nadlege, a vendar, ker smo pripravljeni vi in mi sodelovati, bomo to pod-vzetje ohranili ne samo dokler bo vo|na, nego še posebno, ko je bo konec Kajti ko preneha, bo treba graditi svet znova. Mi se prištevamo k zidanem novega sveta Evropa gazi bolj in bolj v glad, vzlic novi pomladi V Franciji ao znižali odmerke kruha. V Nemčiji odmerke vsega, še bolj pa v Italiji V Španiji, ki je "nevtralna", se lahko dobi dober obed za o-krog pet dolarjev, pravi poročevalec čikaške Tribune, ki je bil v Evropi, da študira živilske prebleme. Pravi, da kdor ima denar, »e lahko v Španiji, ali na Portugalskem, pa tudi v Franciji in Nemčiji lahko prav dobro naje. Prizna pa, da »o tam taki ljudje, ki bi lahko plačali za obed cd enega do pet dolarjev jako redki. In ker je hrane premalo, jo dobe tisti, ki imajo največ »e posebej vsakemu posamez-denarja, stradajo pa oni, ki nemu senatorjo in poslancu pi-najmanj zaslužijo in so hrane smo, v katerem od Kočno ugotav-najbolj potrebni. lja: Zastopniki mednarodnega in 1. Ameriško delavstvo je ameriškega Rdečega križa pra- ] zvesto tej deieli in od njega je BOJ PROTI UNIJAM JE OSIŠČU VELIKA POMOČ VSAKDO, KI RUJE PROTI ORGANIZIRANEMU DELAVSTVU, JE SOVRAŽNIK TE DEŽELE. SPLETKE ZA UNIČENJE SOC. ZAKONOV. DELAVSTVO V POLNI MERI ZA SODELOVANJE Največja nevarnost v Zed. ! državah so v na$ih vojnih na»; porih tisti ljudje, ki v svoji p j- | hlepnosti. zakrknjenosti in reakcionarno ti udarjajo «po delavcih in njihnih organizacijah, kakor da so oni "peta kolona", tisti pa, ki jih napadajo, pa stebri patriotizma. William Green, predsednik Ameriàke delavske federacije, je naslovil kongresu v celoti in i vtjo, da je živilska situacija za večino evropskega prebivalstva silno resna in da bo umrlo vsled podhranjenja milijone ljudi. Naciji, ki ao te dežele podjarmili, so sicer v skrbeh, kaj bi storili, a njihov glavni namen, ki ga vestno vrše, je, da vzamejo domačinom domalega vse in pošiljajo k on f i sc i rana živila v tretji rajh in pa nemški armadi na vzhodno fronto. leto se bo < dločiln Wsima L'iwinova, ko je govoril fia banketu novinarjev iz tuje-zemstva. čuli smo ga v radiju. Vojna t v f- , pravi Hitler rira \ »j narod v požitvo-valftcst »n potrpljenje. Pred par tedni je imel Prole-tarec na tem mestu članek, da se izid vojne res odloči tm.tem največjem bojišču, kar fi ¿e pezna svetovna zgodovfci*. * • Vojna in politična tehnika Kar je Rusija za oboroževanje mogla storiti, je storila. Ves ko je dejal med drugim"Vse, kar sem kdaj rekel v ligi narodov ali kjerkoli, drži. Niti enega stavka mi ni treba preklicati." Dalje je v svojem govoru a-peliral: "Nič ne pomaga, da imate milijonske armade, če so neaktivne." . Določno je rekel ameriški in angleški vladi, da ga veseli, ker priznavajo zasluge sovjetski vojski, a Rinija bi rajše po- »......................................t...... PRESOJANJA IMM.OIIKOY DOMA l\ PO • • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v Slavnost v počast Etbinu Kristanu V soboto 11. aprila bo v &ND v ClevelanTlu banket, ki ga priredi Cankarjeva urtanova v počast Etbinu Kristanu. On te dni dopolni 75 let svojega življenja. Pričakuje se ogromne ude-ieibe. V imenu JSZ. Proletar-ca in Prosvetne matice je delegiran postiti U) slavnost Frank Zaitz. odvisno, da-1 i v nji zmagamo ali ne. 2. Gonja za uničenje zakona, ki določa 40-umi maksimalni delavnik, nima namena koristiti obrambi, nego potisniti delavstvo nazaj v stare razmere. 3. Ni res, da zakon. ki pravi, da je maksimalni delavnik 40 tir na teden, prepoveduj-3 daljši delavnik, določa pa, da se mora za, nadure iplačati čas ) in pol. Ta ipostava je bila spre- Reakcionarji ne odnehajo Pa je vse zastonj, kako se predstavniki delavstva trudijo, da bi delodajalce pridobili za premirje. Rooseveit apelira in tolmači, da je vsak delavec, ki kaj producirá, vojak svoje vrste. Delavska tajnica Francés Perkins, ki ima s takimi zadevami največ opravka, se trudi, da bi magnate uverila, in pa nasprotnike v kongresu, da s svojimi napadi ustvarjajo dvom med onimi, ki garajo in žele koristiti Zed. državam. Saj to, kar prejmejo plače, vendar zaslužijo, torej je ne dobe zastonj ! Pa se boasi v velikih časopisih in po radiu deréjo, kot da gre delavec le v tovarno, čaka plačilnega dneva in «primaba ven z debelim čekom v roki. Nove zavratne nakane Vzlic vsem tem dokazom pa nazadnjaški, realkcionarni to-rijski demokrati in republikanci kar naprej tirajo pred zbornico nove predloge za razve-ljavljenje 40-urnika, za uničenje postave, ki določa plače za jeu zato, da se zmanjša števi-¡ nad ^ ¡n sploh za ra!Zveijav r Američani se bodo lahko kmalu seznanili z dejstvom, da imaš v žepu dolarjev do sto ali več, a potrebščine, kakršnih si bi rad nakupil, pa niso naipro- i daj. Pri Fordu v Detroitu so pričeli prvič »edaj aposlevati žen- hrane nekaj narobe z njimi. Vlada se je problema resno lotila ni upamo, da bo v higijeiri obrnila marsikaj na bolje. lo brezposelnih. 4. Ni res, da pleče za nadure obremenjujejo stroške v naporih za obrambo, kajti večina komjpanij obratuje svoja podjetja na dva ali tri sahte in delavci v njih delajo po 8 ur na dan in le majhen odstotek tudi "overtime". Nr odbiti delavcev! («rsen in Murray apelirata meč kot priznanje za svojo hra- ¡ske. Pravijo, da jih misli najeti J ORE F STALIN "Clevedon set" brost. To je nedavno poudaril tudi Joscf Stalin. Recimo o njemu kar hočemo, vendar priznajmo: Cf! Rusija pade, pademo mi. Ce Hitler zmaga, se bodo tudi Zed. države zakotalile v fašistični val, h a češ no*es. Ako Rusija zmaga, bomo dobili tla, da sitopimo nanje in se pričnemo ukvarjati po demokratičnih kakih 25 tisoč. Tudi t» je znamenje vojne. Zdravstvo nabornikov ima v časopisju in v šolah jako slabe odmeve. Zatrjujejo, da jih je bilo dosedaj nad 50 odstotkov odklonjenih, ker niso zadostili regulacijam. 31 odstotkov je bilo odklonjenih vsled splošnih fizičnih hib, v podrobnostih so bili odvrženi vsled slabih zob, V Moskvi vprašujejo, čemu se Anglija na vojno »e vedno le pripravlja, dasi je že tri leta v nji. In bo re* potrebno, da se borbe resno loti, ker tudi njenemu ljudf-tvu ni všeč čitati le o izgubljenih bitkah. Le 60,000 Židov v Italiji Italijanska vlada se je lotila antisemitske gonje vsled "na-če In osti". Hitler je hotel in morala je. Židov je v Italiji tako malo, da so se mnogi Italijani sedaj, ko se je začela gonja proti njim, kar čudili. Večina prebivalcev jih sploh ne pozna. V vsej Italiji jih je bilo ob pri-j četku te vojne samo 60,000. 1 j en je vseh socialnih postav, ki so (bile sprejete v letih zadnje krize. Ko mine vojna, in aiko se jim napori proti delavstvu posrečijo, bomo videli še vse večjo katastrofo, kakor pa je nastala leta 1929. Mi je nočemo in zvezna vlada z Rooseveltom na čelu si prizadeva, da se ne dogodi. Torej na delodajalce: Ne odbijte od naj zakoni socialnega značaja naporov proti osišču delavske- kanejo kot so, oziroma se jih ga Ijuidstva. Vse bo storilo, in naj izboljšuje, unije ipa naj svo- v»e, kar delavci zaslužijo, gre nazaj v promet! Očitati jim sedaj izredne plače pod krinko patrotizma je zločinsko in — kotipravi Green, nevredno ipravega Američana, ako so mu koristi te dežele in njenega ljudstva res pri srcu. je hibe odpravijo same, da ne bo nikakršnih podlag za naštevanje "unij^kih raketirstev". Nesreča za to deželo ni to, da je nad 20 milijonov delavcev v unijah. Škodi ji le, da jih je še nad 30 milijonov, ki niso nikjer organizirani. PrlnCÍpÍh.ZíV/faéa,njÍ in delom'!elabih oči in precejšen odstotek tudi vsled sipolnih bolezni. Mi-slili smo, da jih n*i bolj zdravih kaj pa poslej? Lord Baeverbrook razume Kaj premišljuje Mussolini z a- an^l.-iki n" .-i kini Charlijem Lindber-m iih čf»lu se je motil v pr?-•v"j;»ii.ju njenih naporov. Seve-kritiki lahko pravijo, da je 1. ml»,« rgh do 22. junija lan^k > !< > »>il v ciieh keminterne "ju-' »k*. kar je res. Res pa je tudi, a-bo to le na njihovih o-zemljih. Hitlerju, ne vladi v Mo-• kvi. prerokovanja niso ures-n K"- i U». Hitler nima še Moskve, n< 1 " "grada, ne oljpih polj !ia Kiivkai^i in tam okrejj, Iz-jr ""1 l»a je Hitler po svojem 1 H "i pri «nanju na rus/kih KI Ko je hodil na pósete v Moskvo Charles A. Lindbergh, in (Nadaljevanje na 4, strani.) moških kakor v Zed. državah. Pri tem novačenju pa eo bflc zdravstvene avtoritete opozorjene, da Je vzlic obilici dobre Japoncem na ameriškrm zapadli je prinesla ta vojna večje težave, kakor tpa njihovim rojakom na Japonskem, ali na Mnogi ugibajo, da-li je Mus- Filipinih, ali kjerkoli drugod, soliniju v njegovi sedanji trage- \ Ameriške obhusli »o jih poslale diji hudo, ali -pa se je udal v j s kalifornijskega cbrež-ja, in pa usodo. On je bil Hitlerjev uči-, iz Wkshingtoaia in Oregona že telj. A primerilo se je, da ga je ! bližan dve sto tisoč v *1kempe". j učenec prerastel. Mussolini se ! Vlada jim ne želi storiti nič več ne repenči in tudi grozi ne j zlega, toda ker so med n jimi nikomur. A upa, da mu bo še ( petokolonci, morajo vsi Japon- dana prilika zarohneti. ci trpeti posledke radi tega.-- George VVashington Hill, Sr., Majski Glas prejema od American Tobaco ^ ^ ie ^jp (Nadaljevanje na 4. strani.) nili naročiti Majski Glas? Ruski relif — čemu se ga zbira in kam gre? Za pomoč Sovjetski Uniji v kampanji za ruski relif so zna-zdravilh in živilih se je v prvih šali v omenjenem času $178,< šestih mesecih nabralo v denar- 507.73, ali 19.7% od zbrane rso- voljenje od zvezne vlade, in drugič, predložiti ji mora od časa do časa račisne, kako se bf» flalcr |mn:th poklrutg milijon mož. ~r vojna ni še nikakor od-lasno, da iih bo poginiti na obeh ptra-k; ki h še t milijonov, ¡¡¡b><> bomo lahko rekli: ta in omagal, Stplin za se eno fronto gaMjj W) jme|j nerjHvno pri-|v)slušati sovjetskega VVashlngtonu Ma- mr,; ta Pri tem se ne gre, kaj vse so nam tukajšnji komunisti storili zlega, in kaj vse so počeli pod ju in blagu okrog milijon do- te. To nt mnogo, ako se pomisli uporablja nabrani denar. keminterno v Evropi — gre se larjev. Tako poroča Russian na grški ali na kitajski relif, Za ruski relif delujejo do ma- nam za poraz fašizma in Rusi-War Relief, Inc., ki posluje z posebno p« še na nekatere lega vse unije, vsi liberalni ele- ja je danes v Evropi edina sila, dovoljenjem ameriške vlade in manj važne, v katerih so pro- menti in zadnje časecelo taki ki r« z njim resnično bori v kr- pod nadzorstvom njenih račun skih pregledovalcev. Akcija za te vrste pomoč je dobila svoj zamah Šele ko je bilo očividno, da so se Hitlerjevi upi na lanski blitzkrieg v Rusijo izjalovili. Vsega skupaj je zbral Russian War Relief, Inc., do svoje- moterji vzeli skoro ves nabrani denar, drugi pa nad 50%. Najcenejše upravljan je slovenski pomožni sklad za staro domovino, ki ga vodijo naše konservativci, kakor je Alfred E. Smith. Vsakdo, ki želi poraz Hitlerju, ve, da brez Rusije ga ne bo. To priznavajo tudi angleški to-riji — sedaj šele, ko uvidevajo, podporne organizacije. Toda nabralo se je direktno od ljudi | da je sovražnik, s katerim*ima-le nekaj tisočakov in stroške jo opraviti, v resnici mogočen, odbornikov pa plačujejo orga- Ako Hitler na vzhodni fronti ga zadnjega poročila, v denar- nizacije same, namreč kadar se propade, bo to ob enem rešitev ju in blagu $904.319.94. Za ta snidejo na sejah in za raane tudi za slovenski narod, četudi Mn .-t î;0*'«nika denar je poslal v Rusijo, ali pa naročil zanjo, za $3ft3,060 24 raznih potrebščin. Preostala vsota je določena za nakup na-daljnih potrebščin, ki bodo poslane tja čim bo mogoče dobiti Udje. s Administrativni stroški v druge njihove posle v tem delo- ne za sistem m režim, pod ka kršntm je živel do 27. marca V tem listu je bilo že večkrat lansko leto. pojasnjeno, da mora sedaj vsa- Vodja kampanje za ruski reka raltfna akcija, to je, vsako lif med nami je Joško Oven. pod vzet je, ki je ustanovljeno v Denar izročuje omenjenemu pomoč ljudstvu kake druge de- odboru in imena prispevateljev «en Anglijo, ki pa ve, kaj jo žele, dobiti prvič tozadevno do- pa objavlja v Proletarcu. čaka. ako Rusija pade. vi, torej je vredna, da ji poma gamo. Proletarec ni štedil s kritiko napram pogubnim, demago-škim "komunističnim" linijam in bo z njo nadaljeval v bodoče. Toda danes to ni Vprašanje, s katerim se naj bi gnjavili, nego vprašanje je, ali naj na evropskem kontinentu zmag a Rusija, ali Nemčija. Neglede, kaj kdo misli o nji. vidimo, da je Hitler ni mogel pogaziti v "določenem času" in ne po svojem "določenem načrtu". Vse druge dežele je, ra- Ameriški delavci v defenzivi V Riomu v Franciji je skušala reakcija s pomočjo navodil iz Berlina naprtiti krivdo za poraz demokratične republike na delavski razred. Obtoženca Leon Blum in Edouard Daladier sta ji prekrižala račune. V zveznem kongresu si prizadeva slična reakcija zvaliti odgovornost za polževo pot v produkciji na unije, na socialne zakone in na delavstvo v splošnem. Ameriška plutokracija v teh prizadevanjih uspeva in delavstvo je v defenzivi.. Delavstvo na Angleškem si je dobilo v tej vojni veljavo. Tu jo izgublja. Čemu? Ker je brez političnega gibanja in brez časopisja. Angleško delavsko gibanje ima svetovno znan dnevnik, Daily Herald. Poleg tega ima mnogo drugih listov vseh vrst. Ima svojo politično stranko in v parlamentu svoje ljudi. Ameriško delavstvo nima v zveznem kongresu nikogar razen nekaj takozvanih prijateljev. Angleško delavstvo je bilo pozvano na sodelovanje v vladi. V ameriški vladi ni nikogar iz delavskih vrst. Sreča za nas je, da je zvezna administracija vzlic temu liberalna in se mora vsled tega boriti s svojo lastno stranko, ki je reakcionarna in protidelovska. Ameriški delavci so v politiki nazadnjaški, ker čitajo zgolj sebi sovražen tisk, ki jih zavaja in zastruplja. Tudi slovensko delavstvo bi bilo tako, če ne bi pred štirimi desetletji med nami nastalo gibanje, ki je šlo v borbo zoper nazadnjaštvo. Zgradili smo si organizacije in časopise, ki oznanjajo delavsko ideologijo. Brez tega bi bil naš narod v tej deželi še vedno v temi. PraULrec^Aeril 8k lg42.____ — • - ■ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ■» 1 . 'I IZHAJA VSAKQ SREDO. I Mlaja Jugoslovanska Delavska Tiskov aa Družba, Ckiaago. 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjrnih driav%h za esk» lato $8.00; u pol let« |!.H; a« četrt leta U-OO. Inoiemstvo: sa calo lato $3.10; ta pol lata $1.00. V*i rokopiai in oglasi morajo biti v n^m uradu najpozuej« do pondeljka popoldno za prioblitev v atevilki teko^eg» tedn*. PRO LETAREC Published every Wednesday by tba Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1»06. Editor.................................. Biiainsss Manager-----..........____ ..............Prank 2a its ......Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Thre« Months $1.00* Foreign Countries, One Year $3.60; Six Montha $2.00. PROLE TA REO 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2M4 . Etbin Kristan — človek borbe za pravice ljudi uD*e ¿S. in JU. /unija 18!)6 je bil pri V/irantu v Ljubljani J. zbor, iui katerem se je konstituirala J ugaslo va nska socialno demokratična delavska stranka. Ob tej priliki je prvii nastopil mladi Etbin Kristan kot voditelj." (Iz opisov slovstvenega zgodovinarja dr. Ivami Prijatelja.) Ni ga naroda, ki se bi mogel proporčno ponašati z boljšim mislecom, večjim genijem in pogumnejšim borcem, kakor je Etbin Kristan. Dne 15. aprila to leto mu bo 75 let. Jn kakšno življenje je to bilo! Boj, borbe, napori, delo in delo ter pritrgavanja dobrin, ki jih nudi svet! Etbin Kristan je takšno življenje zajemal z uiitkom. Ničesar ga ni moglo utruditi. Sempatam zapreke sicer. Kako nesoglasje. Nekaj kolon v testih, lri jih je moral v natopi ic i kdo drugi napisati, kadar njegovih ni bilo. Vsi bo mu radi pomagali. Kristan je od prvih dni svojega vstopa v delavsko gibanje usebnost, ki med naAim narodom nima «primere. Bilo je stotine drugih, ki so delali za iste smotre. On jim je pomagal in oni njemu. Razlika je le, da m on nikoli štedil a priznanjem. Dal ga jim je, ker je vedel, da je to dobro in v uteho Človeku. On sam ga je le redkokdaj dobil. Bržkone nikdar toliko, da bi saj za silo odtehtalo batine, ki so mu bile dane. Ko je bil Etbin Kristan ¿intelektualni vodja Jugoslovanske socialno demokratične stranke, so ga spoštovali tudi nasprotniki. de celo najznoritejši njegovi sovražniki so med sabo priznali : Etbin Kristan je (mož! Nikogar nimamo, Iti bi ga v argumentiranjih mogel ugnati. To so malenkosti. Kristanu je vseeno, kaj drugi mislijo o njemu, ker njegovo edino načelo je, koristiti ljudem. Lahko bi si bil poiskal kaj boljšega, če bi naae mislil. Pa ni. Vedel je dobro, ko se je leta 1896. lotil prevzema odgovornosti za delavsko gibanje na Kranjskem, na Primorskem in Štajerskem, in še dalj naokrog, da si s tem ne bo napravil mehke postelje. * » 'HI Bila mu je očitana, trda kot je bila, od nevednežev kot nikomur drugemu izmed znanih osebnosti med Slovenci, pa je rajše molčal in delal dalje, kot da bi odgovarjal. Ni ga med našim narodom, ki bi bil deležen hujših napadov kot so deževali leto za letom na Etbina Kristana, posebno v večini jugoslovanskih listov v Ameriki. Navadne pustolovske kreature, ki so dobile tu in tam delo pri kakem slovenskem ali hrvatskem listu, ali pa le kar iz gole zlobe pisali vanje, so udarjali po njemu. Sedaj se mu laskajo! Ko je Etbin Kristan prevzel uredništvo Proletarca — imel ga je kakih šest let, je pisal članke, in katerih bi se njegovi kri-. t.iki lahko kaj učili. Pa so raj&e metali blato nanj. Ni jth malo, ki pravijo: "Kdo ve, morda bi bil Etbin Kristan svetovni človek, znan vsepovsod, upoštevan in važeq, pa bil v opoziciji ali v vodstvu. A ker je član malega naroda tn je temu narodu ostal zvest, je znan med nami in napadan in blaten med nami. Ko gleda Etbin Kristan nazaj v svoje burno življenje, si lahko misli: Nič drugega za menoj, kaikor borba I Polemike. Sodni procesi. Notranji boji! Kaj sem dosegel z vsem tem? Kristan ne vprašuje tako. Dela, kolikor zmore. 2 vprašanji o uspehih in neuspehih se ne ukvarja. Zmerom je učil, da je proces iz slabega v boljše razvojen. In da se prevrat ne dogodi preko noči. Za vsak korak napredka je trebft naporov in žrtev. In ko napraviš že tri, pa se dogodi, da zdrsneš dva koraka nazaj, ipravi v enemu svojih člankov. Etbin Kristan dola in bo delal do konca. Dr. Ivan Prijatelj je lahko v pravem, ko ga omenja, kdaj je prvič javno nastopil. Toda zadnjega poglavja ne bo. Delo Etbina Kristana je tako močno, da bo klilo tudi kadar naš jubilant neha delati. Kar je vložil med nas s svojim intelektom, s svojimi prepričevalnimi dokazovanji, s svojo požrtvovalnostjo in s svojim samozataje-vanjem, je vloga, ki ne more nikdar likvidirati, pa Če svet Še tako bankrotira. Etbinu Kristanu ob njegovem 75. rojstnem dnevu prisrčna voščila. In pa njegovi soprogi Frances, ki je veliko, morda največ pripomogla, da Etbin Kristan praznuje ta svoj jubilej v nič manjšem navdušenju kot ga jq imel, ko je stopil v ospredje delavskega gibanja med Slovenci leta 1896, prevzel odgovornost, se uveljavil in s svojimi somišljeniki zgradil gibanje, kakršnega v Zed. državah, dasi smo industrialna deiela, nismo proporčno v tolikAni meri nikdar poznali. ^ Etbin Kristan se ni bal nikogar. In se danes ne boji nikogar! Ni ga med naftim narodom borca, 'ki bi mu bil enak. Naj živi in dela še dolgo, kajti manjka nam takih! (Doljii članek o Etbinu Krintanu bo v Majskem Glasu.) JOŠKO OVEN RAZGOVORI Stefan Zweig se j« 23. februarja t. |. domenil i seno na podlagi gesla, "Dopolnjeno je!" Napisal ja nekaj •poročil, in pa pismo predsedniku kraailskefa Pen-kluba Claudu da Sousaju, v katerem jo sporočil, da ja kupa trplenja do vrha napolnjena, pa sta s iona sklenila iti prostovoljno v smrt. Taka so ju našli, kot ju prikaauja gornja slika, v njunem stanovanju V Petropolisu v Braziliji. — Kdo jo bil Stefan Zweig? Svetovno saan pisa-telj in mislec. Po rodu avstrijski Žid, a so jo smatral za Nemca, na da bi pri lom tajil svojo poreklo. Ko so Avstrijo invadirali naciji, se je > ieno Eliaabeto umaknil in sta satena begala po svatu kjer sta ie našla kaj savetišča. Nastanila sta so končno v Braziliji, kjer je isdal še dva knigi in napisal mnogo člankov in rasprav. A življenje je postajalo sanj neanosno, kajti dan aa dnem ja uvidoval, da postaja s slabšega racrom lo še slabšo in so al po njegovem mnenju nikjer nič okrnilo k dobremu. Sklonila sta, da v njuni starosti — njemu je bilo 60 let. nima več smisla vztrajati, kar sta breme sobi in prijateljem, ki imajo dovolj svojik nadlog. Moino je, da je Zweig storil svoj drastični kona« tudi zato, da bi svet oposoril na zložinstva boštij v Berlinu čimbolj na glas, in pa da s tem podige protifašistične elemente v energičnejšo akcijo. On jo pod naciamom trpel duševno in fiaično. Vse, kar je ielel aase je, da bi ga svet pustil delati aa človeštvo, pa jo moral v pregnanstvo in »i iskal kraja, od kjer bi lakke nadaljeval. Ni mu uspelo, dasi jo v Brasiliji napisal par knjig, kot ie omenjeno, ¡n so nato lotil tudi svojega življenjepisa. Lev Tolstoj pravi v enemu svojik del: "Ne obsojaj človeka. Ko ga srečaš, kdo ve, kaj vse se pretaka lepega ali pa turobnega v njegovi duši." RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — V sedanjih dneh se v Časopisih mnogo piše o shodih, na katerih nastopajo jugosl. govorniki in predstavniki zamejne (ubežne) vlade, med njimi posebno minister Franc Snoj, ki napravi, kot soglašajo poročila, povsod dober vtis. Vsi shodi, na katerih je nastopil dosedaj, kakor sklepam ipo poročilih, so se vršili v krajih, kjer živi veliko Slovencev. V pondeljek 23. marca je govoril v Bella ire High School avditoriju vnanji minister čeho-slovaške, Jan Masaryk. Poset je bil obilen. Posebno dobro je bila zastopana takozvana inteligenca. Namreč učitelji, učiteljice in drugi izobraženci, ki se zanimajo za take shode in za svetovni položaj. Jan Masaryk je s svojim govorom navzoče kar priklenil nase. Govoril je angleško. Mno-lii so mi po shodu omenili, da tako dobrega govornika iz zunanjih dežel še niso slišal, kakor je bil on. Masaryk je poudarjal, kako so člani češke vlade, med njimi predsednik Beneš, in pa on (Masaryk) opozarjali svetovno javnost že pred desetletjem na katastrofo, ki preti človeštvu, če se ne zgane in pravočasno zajezi nacijski val. "Vsled teh stvari so me na-zvali nasprotniki za "hujskača v vojno (warmonger)", je rekel govornik. "Vzlic tem očitkom sem dokazoval naprej, da se svet s popuščanjem osftču silno nevarno Igra in izkazalo se je, da moje slutnje niso bile pretirane," je ugotovil. "Nasprotno, izkazalo se je, da so bile preresnične." Razlagal je načine sedanje vojne tehnike in dejal, da v nji prevladuje mehanizem, ki se dan za dnem bolj izpopolnjuje. Rekel je, da če se ta vojna ne konča z odločilno zmago zaveznikov, bo novi mir le premirje n potem še vse hujša mehanizirana vojna od sedanje. V sedanji vojni se bojujoče se sile prizadevajo v glavnem porušiti druga drugi kolikor največ mog*>Če. In Če v tem konfliktu vzroki za vojne ne bodo odpravljeni, bo naslednja vojna napravila tolikšno škodo, da se ne bo nič poznalo, kje so bile vasi in kje piesta, Tehnika napreduje, in ft njo vred bi morali tudi ljudje, Le na ta način si bodo lahko ustvarili mir, je rekel Masaryk, Zaposlen je bil tako, da je moral nemudoma na pot, menda nazaj v Washington, D. C. i • Jugoslovani v teh krajih se pripravljamo na shod, ki se bo vršil pod firmo domače obrambe (Civil Defense) v Belmont County. Sklican je zanje zato, ker žele obrambni odbori pridobiti za sodelovanje vse skupine tujerodnih državljanov. Ta jelcot že rečeno za Jugoslovane. Vršil se bo v nedeljo 12. aprila ob 2. popoldne v Eagle avditoriju v Bridgeportu. Glavni govornik na tem shodu bo mnister Franc Snoj. Govoril bo tudi sodnik Clifford L. Belt, ki je predsednik oziroma načelnik odbora Civil Defense of Belmont County. Po shodu pa bo banket v isti dvorani v počast ministru Snoju. Apeliramo na vas vse, da se udeležite tega shoda. Naša dolžnost, ker smo državljani te dežele, je, da pomagamo v njenih vojnih.naporih in V civilni obrambi. Nahaja se V vseh večjih nevarnostih, kot >pa sa jih predstavljamo. Drugič, na tem shodu boste slišali rojaka, ki bo vam ustmeno 'povedal o grozotah, katere se godfc našim ljudem v rojstni domovini. Pojasnil nam bo o položaju, kakor ga motri on, oziroma celotna jugosl. zamjena vlada. Ne sme nam biti vseeno, kaj počneta c našim narodom Um čez Mussolini in Hitler. Ako demokracija podleže, se bo fašistični teror naselil v vse kraje, tudi v Zed. države. Torej deluj mo, da demokracija zmaga in pribori svobodo vsem narodom po svetu. Prisostvujte tudi banketu. Računa se, da je 2,000 Jugoslovanov v Belmont County. Ako bo udeležba na shodu Slaba, ne bo to nič častnega ea nas. Lahko bi na nas celo vrgli ■um, da smo dvomljivi državljani. Torej se kaj takega ne sme pripetiti. Vem, da se ne bo in sem uverjan, da boste navso-61. Isto nedeljo (12. aprila) bo seja kluba Naprej št. 11 JSZ. Pozivam Članstvo,* da pride zgodaj. Pričnimo s sejo ob 9. dop., da jo bomo lahko pravočasno končali. Podpisani, ki je tajnik kluba, ima vrh tega Še polne roke dela s shodom in pripravami zanj. Dalje moramo vse »potrebno skleniti glede naše majske proslave, ki se vrši 25. aprila zvečer pri s. Jos. Ško- fu na Bartonu. Naprednemu delavstvu kličemo: Pridite na to prireditev, da skupno praznujemo simbol delavske solidarnosti in vere v osvoboditev človeštva. Na klubov i seji se bomo morali tudi domeniti, kako razpe-čati čimveč izvodov Majskega glasa v teh krajih. NaAtel sem vam torej zadosti za posete. Dne 12. aprila dopoldne na klubovo sejo, popoldne istega dne ob 2. na shod, in potem na banket. Joaeph Snoy. Tujerodci v ameriški armadi V vojnonabomi loteriji, v kateri se je vršilo žrebanje dne 7. marca v Washingtonu, sta bila Kitajec Chin Fong Ho in Grk Anton S. Douris iprva newyor-Čana, ki sta bila izžrebana za službovanje v armadi. Oba sta tujerodca. Njuni številki je potegnil iz žare vojni tajnik Stim-son. Omenjeni Kitajec je prišel v New York pred tremi leti. čez dan se uči v neki newyorški javni šoli, ponoči pa je natakar, da se more šolati in preživljati ob enem. Grk Douris pa je vojno Že izkusil, ker je bil prostovoljec v Lincolnovi brigadi v Španiji v Času tamkajšnje civilne vojne. Adamič o zamejnih vladah PisateH Loufs Adamič pravi v drugi ftevilkl svojega mesečnega buletlna "In Ke: Two-Way Passage", da je spoznal, da je osofcje večine takozvanih zaimejnih ali pregnanih evropskih vlad, ki so našle zavetje v Angliji, intelektualno bankrotirano — z drugimi besedami, da ti ljudje ne morejo več samostojno misliti in sploh ne vedo, kje se jih glava drži. Vse, kar vedo, je to, da bi se radi vrnili domov; a kaj ipotem — o tem nimajo pojma. Adamič pristavlja, da za pretežno večino teh ljudi ne bo več mesta v politič- rr Ev nem življenju povojne Bvrope, kajti podjarmljena ljudstva so spoznala, da si z njimi ne morejo pomag-ati naprej. To spoznanje je sicer prišlo dokaj pozno, upajmo pa, da ne bo pozabljeno, ko bo sila totalitar-skih hord zlomljena tn bodo začeli evropski narodi polagati temelje bodočnosti. — "C. G." Smrt na pohodu v Slovenijo Ko sem čital dolgo lik* u4re Ijenih in obešenih v Slovenij — imena žensk, delavcev, kme tov. trgovcev in intelektualca *ital gre «0° nv *kih ta j oi-otrok v Kutfujevc — 4,000 c iph p planih radi dr etih ubitih Nicm^V, ¿3 rpi i ;de!(, da aunjam, da to ne n) re biti resnica, da je ntmog da M tajce divje iver v sredi dvaj*ete|fa,stoletja, Ravno ko .¿o piž?ra minH leta <|pi, odkar jte JiltfoslaviJ* r^Afrjpla, regenta Pavla ^ godbo s Hitlerjem, O Iv )jeiu p-gubi in obkoljena <»d v* {rai\i cd mi. K^nih ~ Jji Usnjen korak brezupne boio( ¿ollku v< ■ ii v svoji brez^pna ti Kaj s? j*» zfcodilo po^ein in ka gc4i danes, ni menda (Jilo izven Poljske še nobenenu (Jrugemu narodu v zgodovini ni (rgai\izem oslab Ijen vsled notranjib spprov ir nerešenih narodnostnih vpra sanj. pcsledice birojejpatičneg; t^olutizma in bedake dikta ture, ni mp#el v kritičnem trenutku ohraniti svoje celote in je razpadel že cb prvem udarcu. Ali iz tega razsula je v>ta la nova sila, kateri 6u
  • o-truljira Jugoslavijo in mori civilno prebivalstvo, njjsle^. da s tem ustavj in preftia?$ Blinajlo-vičevo armado. Pet divifeij, katere Hitler taiko krvavo potrebuje na ruski fronti 1 Italijani se ve ne štejejo veliki"! Golgata Naii ljudje v domovini, kar jih še ni odpeljanih v suinoat in kar jih ni skritih po gozdovih in gorah, tipe grenkojt obsojencev. Domovi, kjer so živeli njih očetje ter njih očetov očetje, skoro dva tisoč let, so kon-fiscirani. Žito, blago, živina in druge potrebščine—vzeto! Nič ni ostalo kot samo sužnost. In kadar gledaš to našo žalostno zgodovino, se Čudiš, kako je mc|g pre < teni, ;> ni Oil griže in I< y nj ja - am ludi duševno ni več ti ta aima-da, katera je udrla v Rusijo 22. unija /a Ju jr leto. Ti ' p > Ijivj Čut nepremagljivosti, ti ti oholi Čut večnega zmago t! pred katerim trepeče ves svet. se je razblinil na ruskih pelja nah. Iz fantastičnega "riadČlo-veka" se je spramenil v pr< blega, ušivega nemškt&a v>ju-(ca, ravno takega kot hj d ni* i navadni zemljani. Pri nas Čudne stvari prihajajo na dan zadnje čase. Sredi grmenja južnih senatorjev in koi\gr< -rv'kov napram organiziranemu delavstvu, čciš, da unije oviraj » narodno obrambo — >mo. izvedeli o velikanskih profitifc, kateri v gotovih slučajih pr< segajo sedem sto odstotkov. To je že samo na sebi velik škandal, kajti vojni profiti bi postavno ne smeli presedat i več kot sedem odstotkov. Potem pa afera Standard Oil i^ New Jerseyja. Prišlo je na dan, da je Standard Oil prodala ali pa dala na razpolago nacijem—sploh vs.1-fnp osišču, svoje patente za izdelovanje umetnega kavčuka, dočim je zabranila dohod do teh patentov doma v svoji la-t-nj deželi — in to vse do vstopa Žed. držav v vojno. Da je to navadno izdajstvo, ni potreba še pesebno poudarjati. Radovedni smo samo, kaj bo senat in zbornica ukrenila. Boj o štiridesetumem delavniku se nadaljuje. Da bo skoro gotovo cdpravljen in ob enem skoro vsi privile-gji, katere si je organizirano delavstvo v zadnjih par letih taico težko prii>o-rilo, kaže tendenca v Washing-tonu. Edino združenje delavskih sil kot še nikdar poprej bo ohranilo saj nekaj teh pravic. (Južni senatorji in kongr^niki, katerim je organizirano delavstvo trn v peti, pravijo, da naj se te delavske pridobitve suspendira samo za časa vojne.) Ali vsak, kateri ima količkaj vpogleda v te stvari ve, da enkrat vzeto, je skoro gotovo za zmerom izgubljeno. Apet Odbor v pomoč za zdravila in živila SovjeUki pniji apelira na vas vse, sodrugi, da greste na delo V vaAih klubih in društvih, med prijatelji in znane i. za pomoe ruskemu ljudstvu. Vsak dar,; kateri bo poslan na Zvezo, bo priobčen v Proletar-cu. Torej sodrugi in sodružice — na delo! Nemci uničujejo ruske Žide Poročilo iz Stockholma pravi, da naciji uničujejo Žide v Beli Rusiji v ma^ah. Tole mi ne gre v glavo? čemu se puste celo unij*ki delavci savesti toliko, da raji* verjamejo svojim sovražnikom kakor samemu sebi in svojim ljudem? IGNAZIO SILONE: LISJAK IN ŠPIJ0N Sumner Welles najzaposlenejši član oddelka zunanjih zadev zvezne vlade (Nadaljevanje.) — Pozabiti ne smemo, da ao mu fašisti ubili brata — je rekel Daniele. Nato pa je vprašal:— Kako pa «i je ranil roko? — Ovaduh ga je vgriznil vanjo. Dobil je Agostinovo levico med zobe in je ni hotel izpustiti. S prosto pestjo je Bergamask kakor norec tolkel po sovražnikovi čeljusti, toda oni kar ni popustil. Potem ga je zgrabil A-gostino za vrat in ga davil, da bi se skoraj zadušil. Ali ga je ubil? — je Daniele s -tudom vprašal. — Zdi se . . . — Tedaj mora Agostino izumiti ... Morda v Francijo!... Ker se je tako zasukalo, je Paniele sklenil prenočiti v Lo-carnu in odipotovati naslednje uitro v Bellinzono. Da bi ne vz-ik miril družine, je stopil v kavarno in telefoniral domov. — Prava sreča, da si poklical — je takoj rekla Silvia. — Že vso uro kličem Boga in ves svet . . . — Kaj pa se je zgodilo? — je vprašal Daniele prestrašeno. — Pri nas nič <— je hitela Silvia razlagati. — Toda ne daleč od nas. na cesti, ki vodi proti Gordoli, sta trčila dva avta drug v drugega in neki gospod je bil težko ranjen. Takoj so poklicali zdravnika, ki je smatral rane za tako hude, da» je nadaljnje potovanje odsvetoval. Nat#so po različnih hišah povpraševali, kdo bi prenočil ranjenca. Sosedje so rekli, da bi ga samo pri nas lahko prenočili. Mati je rekla, da v tvoji odsotnosti ne smemo nobenega tujca sprejeti v hišo. Jaz sem pa nasprotno mislila, da ne boš gotcvo imel nič zoper to . . . — Seveda! — ji je segel Daniele v besedo. — Kam pa ste ranjenca spravili? . . — V prvo nadstropje v mojo .sobo — je odgovorila Silvia — Jaz bom pa spala zaenkrat z Luizo . . . — Ali je ranjenec v življenjski nevarnosti ? — Zdravnik ni hotel ničesar povedati. Se ponoči bo poslal u^miljenko, čeprav sem se ponudila, da bom vse sama opravila . . . — Odkod pa je ranjenec? Iz katere drtržine? — Ubožec se še ni zavedel — je pojasnila hči. — Mora pa biti iz bogate družine, kajti zdravnik je hotel mater brezpogojno že kar v naprej odško-lovati za morebitne stroške ... — Cuj — je rekel Daniele la koncu — prav žal mi je, da le morem domov, da bi nesrečniku pomagal . . . Ostati moram to noč v Locarnu, zjutraj pa se moram radi neodložljivih opravkov odpeljati v Bellinzono . . . Toda saj veš, da ti zaupam! Napravi vse, kar ti bo naročil zdravnik, in napravi do-brosfčno!... Naslednji dan je Daniele še enkrat telefoniral domov, da bi poizvedel, aJi ranjenec še živi! Najprej je odgovorila Luisa, ker je odšla Silvia z doma na-kupovat. — U«bogemu možu je nekoliko bolje. Ponoči je prišla us-miljenka, Silvia pa vkljub temu ni marala v posteljo . . . Pravkar je prišel tudi zdravnik . . . Zdravnik je stopil k telefonu. — Gospod doktor — je dejal Daniele — razipolagajte, prosim, z mojo hišo. Prav žal mi je, da nisem doma. — Reči smem, da je ranjenec rešen — je odgovoril zdravnik. — Pretresli so se mu možgani, toda sedaj že smem reči, da bo minulo brez komplikacij. Kar se družine tiče, bom že sam opravil . . . — Kdo pa je ranjenec? Kje žive njegovi svojci? — je vprašal Daniele. % — Italijanki inženjer iz Bologne je, Umberto Stella, morda ste že kaj slišali o njem — je odvrnil zdravnik. — Prišel je v Švico, da bi preštudiral hidroelektrične naprave . . . — Naj bo, kdor hoče, — ga je prekinil Daniele, — razpolagajte svobodno z mojo hišo in mojo družino . . . V Bellinzoni je poizkušal Daniele takoj poizvedeti, koliko je že kaj oblast poučena o tajnem poizkusu umora na Rivi (piani. Kot pameten možak ni začel sam o tem govoriti, ne#o je počakal, da bi začeli drugi. Vtem smislu je obiskal ¡tudi sv ... , . . . 1 . * dom je cvetelo nekaj trobentic. li an ki štetem . . . ua ie pre-i au.t • . ... . k-inii Hr.uri S,lv,a Je » Jlh natrga- "J11*1; . . la za bolniško sobo. — Povzroča mnogo h ni pa, a mc je odvrnil CENTRA Organiziranega po nradn za obrambo v interesu narodne prehrane, zdravstva in splošne blaginje. — Paul V. McSutt, Direktor. * Ker zdravje in krepost vsake posamezne osebe odvisi od pravilne diete, si vsaka rodoljubna žena prizadeva pomagati Ameriki s tem, da ji nudi okusna in dobro pripravljena jedila. Da se zagotovi dobro prehrano po nizki ceni, se je zavzela Peoples Gas družba, da organizira Prehranjevalni center, v katerem se bodo dobila navodila za sistematično kupovanje, zalaganje, pripravo in kuho v vojnem času. Vsa navodila bodo brezplačna. Vabljeni ste, da se poslužite Prehranjevalnega centra Peoples Gas družbe. Pridite in dobili boste vsa potrebna navodila kako i vašim dolarjem kupiti kar največ potrebščin... Kako pripraviti jedila, ki bodo krepila vašo energijo in vaše odporne sile. Kupujte U. S. Defcnt« znamk« v najbližjem uradu Peoples Gas 6ru*be ne zgrabi prvi, — To je res — se vmešal Daniele, — povzroča mnogo hrupa, a ne zgrabi nič . . . Samo brezmiseln hrup povzroča . . . Prišedši domov je odšel Daniele takoj v prvo nadstropje, — Toda saj jih vendar ne bo videl. Saj ima zavezane oči! — je Filomena tiho odkimala. — Mati — se ji je Silvia pri-liznila — saj vendar veš, da se dado cvetlice tudi z zaprtimi očmi videti . . . Daniele je bil podnevi večinoma v vinogradu na griču. Ko da bi videl ranjenca. Pred sob- je iprišel zvečer domov, je po- nimi vrati pa mu je Silvia zastavila pot in ga s prstom na ustih prosila, naj molči. — Imeti mora brezpogojno mir — je zašepetala hči očetu v uho. — "Nikakršnih obiskov, nič. vprašal, kako z ranjencem, in Silvia mu je povedala, da hitro ozdravi ja. Usmiljenko so odpustili in Silvia je kar sama negovala bolnika. Daniele ga je videl dvakrat ali trikrat, toda vselej samo mimogrede. Po vi- kar bi ga utegnilo vznemiriti," dezu se mu je videl prav pošten je ukazal zdravnik . . . človek. Gospodar je imel dovolj — Potem ne morem torej ni-1 drugih skrbi. Toda vkljub temu česar storiti? — je vprašal Da-! je oekle je postalo v zadnjem času malce bledo in potrebuje zraka . . . Spraviti jo bo treba na druge miali . . .' — Kaj pa? — Nič . . . (Konec prihodnjič.) IZ KANSASA Zelo smo zaposleni s pripravami za majniško proslavo, katero prirejajo skupna kansaška društva SNPJ že zadnjih 34 let. Letos se bo prvič vršila v naši naselbini v Armi. Ker bomo imeli zanimiv program, pričakujemo veliko udeležbo; za to smo pa najeli dovolj prostorno in zelo pripravno dvorano, ki je last organizacije Eagle.* In pa, rojaki v Armi smo kar nekako preveč skromni, ker se nikjer nič ne pohvalimo, da imamo , slovenskega župana. Vsekakor nam je župan Joe Cukljati zagotovil, da je naša priredba tukaj dobrodošla in morda nam ponudi še mestni ključ za tisti dan. Sicer imamo tudi ječo, ki pa je v nji prostora komaj za par grešnikov, torej ni nevarnosti, da bi koga zašili, Četudi bomo po stari navadi rajali "'kot v gmajni". Krasne starokrajske slike, katere nam posodi gl. urad SNPJ za to priredbo in govornik iz Chicaga, bo pritegnilo veliko ljudi. Seveda bo program obsegal še druge zanimive točke. Vrti se v soboto 2. maja. * Seje soc. kluba nam še vedno delajo preglavice, ali bolje, problem kako dobiti Člane skupaj, ki so raztreseni v šestih različnih naselbinah. Ker jih živi največ v Yalu in okolici, gremo največkrat tamkaj. Da pa ni treba posebej kuriti dvorano za nas, pa navadno zborujemo kar pri sodr, Joe Bratkovichu, kjer smo tudi dobrodošli, dasi nam še ni nobenkrat ponudil "ključ" od hiše niti od Yala. Na seji 22. marca smo sklenili, da naročimo običajno število Majskega Glasa in «ra bomo raziprodajali na omenjeni slavnosti, četudi so nekatera društva sama naročila za svoje naselbine. Navadno Imajo sodružice pri taKem raz-pečavan>u največ uspeha. Naša pomlad na jugozapa-du se je letos nekako za dva tedna zakasnila, zaradi hladnih in deževnih dni; in tako ao tudi naši vrtovi še goli oziroma je, ko to pišem, še prav malo vse-, janega. Nekateri pravijo, da bodo sadili krompir na "veliki" teden, drugi čakajo na ' star mesec", tretji pa spet verujejo j V sv. Patrika (17. marca), d» je namreč takrat najboljši ča* za sajenje krompiVja. Sicer nt vem — in menda nihče drugi — koliko je ta irski svetnik imel opraviti s tako stvarjo. Lanske leto je moj sosed Belgijec s težavo kopal in obračal globoke zmrznjeno zemljo na »v. Patrika dan, da je posadil par vrst krompirja. Pa je na jesen jam-ral nad ipridelkom kot pri na-v starem kraju farovški hlapec, češ, če jih dents pet v usta, pa boš najlepše žvižgal. Anton Shular. Nace 2lemberger se je oglasil po dolgem času Pincy Fork, Ohio. — Sodrug Joseph Snoy mi je pisal, da naj bi pomagal oglašati majsko slavnost tukajšnjega naprednega delavstva, ki se bo vršila !>od pokroviteljstvom kluba Naprej št. 11 JSZ v soboto 25. aprila na farmi s. Skoffa na Bartonu. V mladosti sem se upregel v agitacijo in nikoli nisem jam-rali da ne morem, ali da ne u- V sedanji vojni se gre zato, ia se delavstvo še bolj zasužnji, kakor je bilo pod fevdalizmom, ako fašizem zmaga. Svoj center ima v osišču, ki ga v ča-opisih označujejo za "Berlin-rokio-Rim". Zato je naša dolžnost, da podpiramo ameriško vlado in /se njene napore v vojni proti njemu. Posebno predsednika Roosevelta v njegovi socialni in obrambni politiki. Le ako zmagajo zavezniki, bo delavcem ostalo še nekaj svobode, še več pa si jo bodo potem pridobili. Naš letošnji prvi maj bo posvečen tem naporom—boj zoper fašizem in več svobode za lelavce. Torej na svidenje na majniški proslavi, ki jo bomo vsled tukajšnjih delovnih razmer imeli 25. aprila, torej pet dni pred prvim majem. Namen te naše slavnosti pa bo isti. Pridite vsi in še vi pomagajte s. Snoyju pri Oglašanju, da bomo skupno čimboljše uspeli. * Sodrug Etbin Kristan »praznuje te dni svojo 75-letnico. Ga prisrčno pozdravljam in mu želim še mnogo let plodonosne- t«?gnem. Vae sem izvršil, koli-1 de,a za iz(>brazbo in napre_ kor so m, dopuščale moèMn ^ ,jud8tVa. LlUlll/t \IW1UM Lr » ». .1/t m > ti 11 vyi I l I sposobnosti, kar so mi naročili. Sedaj pa takih naročil ne morem več izvrševati, ker so tu leta na grbi in sem pod njihovo težo do malega ubit (op. u.—S. Žlemberger gre že v osmo desetletje svojega življenja). Počutim se tako, da je mir zame najboljše zdravilo. Se ko sem delal v starem kraju, sem na shodih poslušal nemške in slovenske socialdemokrate, ki so prerokovali, da bo prišlo med narodi do silovitega klanja in uničevanja, ako se delavstvo mednarodno ne organizira in ustanovi nov red. A^na žalost je delavska maaa/rijše ignorantna in sledi zavajaUem in provokatorjem. V stari domovini ni bilo druge organizacije, ki se bi borila za demokracijo, razen socialistične. Zato so socialistom rekli social-demokratje. V tej deželi pa imamo stranko, ki se imenuje demokratska, a je kapitalistična in kot vidimo sedaj, se bolj zanima, kako bi delavcem vzela «pridobljene pravice kot pa kaj storila za utrditev demokratičnih načel. Bore pa se zanje socialisti, a žal, jih je premalo takih, ki bi verovali v staro geslo "svoboda, enakost, bratstvo!" Prejšnja svetovna vojna se je pričela vsled tekme kapitali Nace 21emberger. Zabava na North Side Chicago, III. — "Nordsajdča-ni vabimo, da nas bi prišli enkrat obiskat tudi "westsajdča-ni", kajti večinoma prihajamo mi k njim. Ta prilika se jim nudi v soboto 18. aprila, ko fpriredi društvo Slovenski dom št. 86 StfPJ veliko veselico v Fleiner Hali, 1638 No. Halsted St., torej prav blizu North Ave. Iz South Side je dobra zveza do te dvorane tudi z nadulično železnico. V društvu Slovenski dom je sedaj tudi bivše društvo Gorenjec št. 104 SSPZ, ki bi leto« praznovalo 30-letnico, tako pa jo bo ob tej priložnosti s skupnim društvom. Torej ima ta prireditev še poseben pomen. Igral bo Gradiškov-Omerzov orkester. Vstopnice so po 35c. Zabava se prične ob 8. zvečer. Torej na svidenje v soboto 18. aprila v Fleinerjevi dvorani! U K. Odstavljeni nemški generali spet deležni "milosti" Vsled nemških neuspehov v Rusiji je Hitler pred par me- stičnih d e že fz a trge in koloni- j odi^vij n^aj generalov. je. Nobena dežela ni šla v vojno zato, da bi kapitalizem oslabila. Vse so imele namen obdržati delavstvo v stari mezdni stiž-nosti. Ni pa se jim posrečilo kapitalizem utrditi, nego je zagazil še bolj v krizo, s posledico fašizma v Italiji, v Nemčiji, v Avstriji, v Španiji in še marsikje. a ko je uvidel, da tudi sam ni nič boljši poveljnik, jih je v sredi marca pozval na posvetovanjema določijo strateg jo za letošnjo ofenzivo proti Sovjetski Uniji. Majski Glas Ste v vaši naselbini ie sklenili naročiti Majski Gla»? Potrudimo se« dn dobi letošnji Majski («las rim ver naroeil Upravništvo Majskega Glasa se je te dni obrnilo s posebnim pismom na društva, klube in druge prijatelje za naročbo na letošnji MAJSKI GLAS. Upravnikovo pismo se glasi: Revijo Majski Glas, na katero vas vabimo, da si jo naročite. vam ni treba posebej predstavljati, ker vam je znana. Kot prejšnja leta, bo tudi letošnja urejena v istem duhu kot njeni predniki. Vsebovala bo število izvrstnih člankov in drugih spisov, pesmi in ilustracij ter mnogo zabavnega čtiva. Bo to res revija, vredna slovesa, ki ga uživa. Tako revijo moremo izdajati le s sodelovanjem naprednih društev in drugih organizacij ter posameznikov, ki so ji temeljna opora. Ste pa lahko prepričani, da boste za mal denar dobili v njej več gradiva kot v marsikateri knjigi. Cena posameznemu izvodu bo le 25c vzlic draginji, pri večjih naročilih pa so cene sledeče: 10 iztisov...............$ 2.40 16 iztisov ........................3.45 25 iztisov................................5.50 35 iztisov ........................7.35 50 iztisov............ $10.00 75 iztisov -......... 14.26 100 iztisov............. 18.60 250 iztisov.............. 43.75 Z Majskim Glasom bomo gotovi tako, da ga bodo prejele vse organizacije do 1. maja. Zato prosimo, (pošljite naročilo najpozneje do 20. aprila. Poštnino plačamo mi. Majski Glas bo tiskala tiskarna SNPJ. Z iskrenim pozdravom, sa upravo Majskega Glasa, CHAS. POGORELEC. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN • RAZPRAV -1-L---- é • Slovenci v Milwaukeeju ko bitko ia svoj dem, za svoje kulturno in družabno središče spet izgubili. Tako poroča "Obzor" k dne 1. aprila in čudno: krivdo za ta polom zvrača na ženo lastnika SST dvorane, češ, da se je zadnji moment ona uprla kupčiji. Notica ni prijateljsko napisana, pa bila resnična aH ne. Vsekakor velika škoda, kajti tamkajšnji naojasni le, tka ko ilovito primanjkuje ljudem reči, ki so jim potrebne za preživljanje. Maurice Parmelee je v eni hmed najvažnejših skižb zvezne vlade. Njegova naloga je študirati, kako naj se otmemo krize, ko mine vojna. Kongresni k Dies pa ga je prijel oglašati za "nagca". Kar dve knjigi je baje najpisal Parmelee o nudi-•zmu in priporoča^ da naj hodimo nagi eaj doma, pa tudi pri delu ki kjerkoli drugod bi nam bila to udobnost. Pod pred tednik naše republike Henry A. Wallace «e je zavzel za tega moža, in dokazuje, da je ve-i rčak v zadevah ekonomije. A i Dies govori le o nagoti. Verjemite aH ne, Parmelee je s tem za, politiko ubit. Patriotizem se marsikomu izplačuje, kakor se je "butlegar-stvo" v ča^su prohibicije. Pisec teh vrstic je delal nekega dne v tiskarni, ko je prišia v njo dobro oblečena dama in mislila, da sem "forman" ali kar že. Ponudila ml je znak z napisom "Remember Pearl Harbor". Pozval sem lastnika, da jo on odslovi kakor že se mu bo zdelo vredno. Dal ji je 10c. Znak je njo stal 2c. Profitirala je 8c. "čemu je nisi vprašal, kam bo dala prebitek!" Ni vredno, mi je odgovoril. Ne veš, koliko raketirstva je v takih rečeh, je še omenil in se vrnil obratovati svoj tiskarski stroj. Chicago Tribune tudi prodaja patriot ične znake. Pove pa po pravici, da jo stanejo po dva centa, kar pa dobi zanje več, potroši za naikup cigaret in takih ötvari, ki jih nato deli vojakom. Nji je to v rekJamo. A patrioti v nižinah m delajo s tem denar in še h udu je jo se, če jih vprašaš, v kak namen prodajajo svoj napisani patriotizem. 9 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PHOS VET A 99 Naroiriina ta Zdruien* driaeo (fsvea Cklcafa) la Kanado $6.00 ■a leta; $3.00 sa pol latai $1.50 aa ¿«»rt letat sa Cika«« in Cicora $7.50 sa celo lato; $3.75 aa pol lata; aa iaoaomttro $0.00. Notlov zc list in tajniihro {•: S 20.»7 Ko. Lawndale Avenue I Chicago, Illinois ^ Í Za vseslovenski kongres v Detroitu S. Micheal Glad iz Detroita mi je poslal registrirano pismo tz zahtevo za potrdilo o sprejemu, datirano na pošti 31. marca in naslovljeno na stari naslov Proletarca, ki smo ga imeli do pred sedmimi leti na 26. cesti. V pismu priporoča in želi, da naj delujemo za čimvečji uspeh vseslovanskega kongresa v Detroitu. ki bo 25.-26. aprila. Na sestanku zastopnikov jugoslovanskih društev mu je bilo naročeno, da naj nam pošlje njihovo resolucijo, spisano v hrvaščini, z naročilom, da to prevedemo in priobčimo. Predlaga, da naj v Chicagu poskrbimo za govornika na ta kongre* in svetuje da bi prišel bodisi Jo^ko Oven Frank Zaitz ali pa Etbin Kristan. M. Gladu v pojasnilo to, da sklicatelji kongresa vabijo rasne slovanske organizacije, da pošljejo zastopnike. Kar se tiče govornikov jih imajo za dva dni zborovanja več kot dovolj med sklicatelji ¡.n politiki, ki so /povabljeni, da nagovore kongres. Zastopniki bodo le poslušali, "Čeprav bo med njimi več sto govornikov. Vzrok, da to javno pojasnu-jem je način, po kakršnem mi je bilo pismo poslano. Cirkular; ki je bil «priložen pismu, razlaga, da funkcionira v Detroitu za sodelovanje s skupnim odborom poseben ju-(goslovanski centralni odbor Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katerem so ipo trije od vsake teh narodnosti. Njihova naloga je zainteresirati Jugoslovane v Ameriki za ta kongres in jim priporočati, da naj pošljejo na to zborovanje čimveč delegatov. Odbor poudarja, da Je dohž-mxt Slovanov pomagati v borbi proti naSim največjim sovražnikom — italijanskim .fašistom in Hitlerjevim nacljem. Pravi, da sta Hitler in Mussoliiti uspevala samo zato, ker so brli Slovani REKEL JE, DA SE NE 60 VRNIL... DOMAČA FRONTA (To je eden izmed vrste tedenskih člankov, ki jih objavlja War Production Board. ) "Sedaj, ko »a odpravljam, ta vidim bržkone po«lednjt£," j« rekel letalec Newkirk tvoji ¿eni Jane (na fornji slik»), ko »e Je prostovoljno vpital v ameriško bojno letalstvo. V ipopadik s Japonci je uničil 25 njihovih letal, toda tudi njegovo je treičilo v tla. 2eni so sporočili, da je med mrtvimi. nesložni in razdeljeni. Sedaj pa nam je dana priložnost, da nudimo ameriški Slovani vso mogočo pomoč Zed. državam, Angliji, Kitajski, Rusiji in drugim zavezniškim deželam. V imenu detroitskega odbora Hrvatov, Slovencev in Srbov so podpisani Josef Korsic, Vaso Kresojevich, Albert Troha, Vladislav Laiich, Petar Kelly (predsednik odbora). Frank Kachansy (tajnik), August Dugar, Anton Manch in Joseph Dobri nec. Kdor želi kaka pojasnila o kluba št. 1 JSZ. Klub je največji delničar in vsak navzoč član bo zastopal enako število delnic, dalje so pozvani na to sejo vsi drugi delničarji, ali pa naj pooblaste koga drugega, da jih zastopa. Slednje se tiče posebno delničarjev izven Chi-caga. Glede predelave prostora družabnelga kluba bi direktorij rad, da bi se to izvršilo. Prej tega nismo mogli zaradi financ, letos pa smo "odtajali" vso gotovino, a vsled vojne pa itnamo druge težave, bodisi, da so cene tem kongresu, naj piše na sle- veliko višje nego »o bile, in podeči naslov: Michael Glad, rajajo se tudi dvomi, da-li v ta-1833 Puritan, Detroit, Mich. kih ra/zmerah. ko se vojna si-Glede govornika ne morem tuacija bolj in bolj ostri, sploh ničesar storiti. Pismo je naslov- smemo riskirati zadolžitev, ne ljeno name osebno torej ne kaki organizaciji, kateri bi se naj ga predložilo. Naši ljudje v Detroitu, ki se za stvar trudijo, imajo najboljše namene in želim, da se jim napori v tem smislu tudi uresničijo. — F. Z. da bi mogli z gotovostjo trditi, ako bomo zmogli tudi obroke. Vseeno, vprašanje je ostalo odprto in izvr&ile se bodo na-daljne poizvedbe v čimkrajšem času. Izreden občni xbor SDC *0g0dk0V Chicago. — Na seji direkto- dORI3 ¡11 00 SVStll rija Slovenskega delavskega eentra, ki se je vršila dne 1. a- ' ^^^ ■ > prila, je bilo zaključen^, da seiOo. nad dve sto tisoč dolarjev sklfcče za dne 24. aprila izredni občni zbor v namenu, da se izvoli člana v upravo namesto Oscarja Godina, ki je bil pozvan v armado. Te seje so se udeležili Frank Alesh, Oscar Godina, F. S. Tau-char, Charles Pogorelec, Angela Zaitz, Philip Godina, Anton Vičič In Frank Zaitz. Odsoten je bil Anton Garden. Frank Alesh je dejal, da je na prejšnji seji tajništvo začasno sprejel, a je uvidel, da vsled svojega drugega dela te na- plače in bonusa na leto. Nekateri kongrešniki so opozarjali na take zashržike in vpraševali, čemu večina ffleda le n« delavce, ki sedaj, za 50 ur garanja, prejemajo "sijajne čeke". Komunisti v Londonu so »klicali 29. marca shod, na katerem so zahtevali, da gre Anglija zares v vojno, časopisi, ki so se norčevali tz njih, pa so jih vpraševali o shodih pred 22. junijem lani, na katerih so zahtevali, da Angli ja preneha z voj- loge ne bi utegnil vršiti. Spre- no in *k,ene mir 8 jel je tajništvo na to Chas. Po- Stavke so v kapitalističnem Itforelec, pogojno, da se izvoli časopisju oglašane za temeljno drugega tajnika čim dobimo v oviro produkcije. Unije imajo direktorij na iziprazmje^o me- k sreči biroje za statistiko, pa sto novega člana. \ dokazujejo, da kapitalistični Seja je določila tudi kontrH^- viri lažejo. Skoda le, da nimajo tor ia. ki je posla* za zgraditev runi ie tudi časopisja, kakor ga nove strehe najugodnejšo po- imajo sovražniki ljudskih ko-nudbo. Naročeno mu je napra-! risti. viti tudi nove žlebove. F\ Zaftz je poročal, da bo vrt v »področju Johna Chemazarja in da se bo skušalo dobiti cvetlice in kar bo še drugega treba s čimmanjšimi stroški. I^ni so bili izdatki v tak namen par d> setakov In približno tolikšni bodo letos. Razpravljalo se je znova tudi o predelanju prostora družabnega kluba. Bilo je sklenjeno, da se dobi nadaljne podatke In se nato ukrene, kaj bo z ozirom na sedanje vojne razmere mogoče storiti. Za nadzorni odbor sta poročala F. Tauchar in Angela Zaitz, da je tajnik Oscar Uodi-na člane tega odseka pohval pregledati račune, predno odda poslovne knjige namestniku. Ugotavljata, da so računi v najlepšem redu. izredni občni zbor se bo vršil v petek 24; aprila tik pred sejo Indija, ki je za Anglijo v tej vojni silno va^na; ima armado okrog milijon mož. Le kakih 200,000 »zmed njih jih je v borbi pod angleškimi poveljniki, drugi so doma. Indija lahko da pod orožje 10 milijonov mož, a izgleda, da se V tej vojni to ne zgodi, ker je Anglija s koncesijami indijskemu ljudstvu predolgo čakala. ftvedska si 'prizadeva biti ne* vtralna, čeprav dela ve In tanke in ladje In letala, ki jih potrebujemo. Ta drugi pegon je pogon, da se nabere \vak komad obrabljenih okvin, starega gumija in papirnih odpadkov in spravi nazaj v tovarna in plavže. To je pogon, v katerem vsakdo v Zed. državah more pomagati. Uradno se ta ipogon naziva Salvage for Victory Campaign. Vrši se pod vodstvom urada Bureau of Industrial Conservation, ki je podrejen War Production Boardu, delujočega po* torn odborov, ustanovljenih v 42 državah. Ravno sedaj ta urad osredo-to*a svoj trud na 6,500,000 form v Ameriki, da se nabere staro železo za železarne in plavže in stari gumij za tovarne, ki preobnavljajo gumij. Cenilo se je, da imamo približno četrtino tone kovinskih odpadkov povprečno za vsako farmo v Zed. državah, kakor tudi velike količine gumija v starih obročih in ceveh. Dokler nismo vstopili v to veliko vojno za ohranitev svobod demokratičnih ljudstev vse povsod, smo bili mi Amerikanci precej potratni. Bili smo potratni, ker naša dežela je dežela obširnih virov naravnega bogastva. Sedaj se je vse to spremenilo. Naučili smo se, da se s starega papirja napravljajo zaboji, ki držijo municijo in konzervirani živež za naše vojake. Naučili smo se, da se iz obrabljenih kovin more napraviti tank ali ladja ali letalo. Neučili smo se, ko so nas Japonci odrezali od zaloge novega gumija, da so stari obroči postali ravno tako dragoceni kakor kroglje. Mi Amerikanci se sedaj učimo tudi Atediti. Učimo se rabiti stvari tako, da dolgo trajajo. To je jako važno, kajti predmeti, na katere smo bili navajeni — gospodinjska orodja in priprave, bodo postajali čim dalje bolj redki, ysak dan prinaša nove vesti, da Je zopet kaka mir-nodobn» industrija zaprta, ali da so kake tovarne preurejene za vojno proizvodnjo. Niti se ne bo več po 30. aprilu zdelo-valo glasbenih škrinj (juke boxes). Ti veliki avtomatični fonografi vporabljajo množice kovin, ki se potrebujejo za vojno. Vsak poedini je vseboval zadosti medi za 750 patron. Ako naj umno štedimo, moramo imeti kako osnovo. To velja za vsakogar »zmed nas in to velja za cele industrije. Za rae-prodajatelje mleka, na primer. Nedavna preiskava je pokazala, da ako razprodajatelji mleka ne ukrenejo nekaj, da štedi-jo na obročih, ne bodo po osmih ali desetih mesecih sploh V stanu dostavljati mleka. Precejšnji del železa in jekla, ki je šlo v »postelje in posteljne zmeti ter matrace, je bil 1. aprila ustavljen in po dnevu 31. maja ne bo več nikake produkcije kovinskega pohištva. WPB je ustanovil stroge kontrole tudi nad rabo poobnovlje-nega gumija. Od 31. maja se pneobnovljeni gumij ne bo smel rabiti v dolgi vrsti predmetov, segajočih od otroških vozičkov, gospodinjskih rokavic pa do golfnih torb. Ako živite v kaki izmed 19 vzhodnih držav ali v VVashing-tonu ali Oregonu je vojna pri-šla bliže k vam vsled tega ker se gusojinsk.m po « ajam dostavlja 20 odstotkov ma.ij ja-solina. To je posledica potapljanja ladij, ki vozijo gasolin. Potovanje vseh vrst poka ne, kakor se zdi, vedno bolj tožav-no, čim'vojni naper raste; bo manj gasolina za motoriste in manj udobnosti za potnike po žele«nicl vsled prevažanja vojaštva. Osemdeset od sto čevljarskega usnja višje kvalitete je sedaj rezerviranega za vojake. RUSIJA 2ELI, DA ŽAVEZNIKI 0TV0RE it ENO FRONTO ^Nadaljevanje s 1. strani.) nato v Berlin, mu je uspelo v interesu Hitlerja u ver it i ai^rle-*ki MClivedon set", da je Rusija "nezmožna" za vojno. Verjel mu je Chamberlam in domale-ga vsa angleška aristokracija. V Franciji pa so se bali vojne radi vojne. Tako so se dogodila romanja "marelarjev" k Hitlerju. Čehoslovaška mu je bila žrtvovana. • Rusijo fo v tistih pogajanjih povsem ignorirali, in zdi se, da ima pri tem ameriški Lind bergh, ki ieli "spremembo vlade" čimprej, prilično zasluge. Sel je v Rusijo in bil gost sovjetske vlade. Nato v Nemčijo, kjer so ga Se bolj gostili. Ko se je vrnil v London, je govoril o Rusiji, kakor da je to v vsakem oziru za vse nespodobna dežela, in da bi m Anglija, Če gre v vojno, nakopala z Rusijo le breme. Lord Beaverbrook, ki v Angliji veliko pomeni,-pa *udi v Kanadi, v Avstraliji in drugih angleških dominjonih, in v Zed. državah, je rekel 29. marca na svojem • posetu v Zed. države, da je sovjetska fronta "up človeštva". Beaverbrook je miljc-nar, je lastnik velikih časopisov in mogočna osebnost v angleški javnosti. Pa iprizna: Anglija ne zmaguje, up imam le še na Rusijo. Neizogibne spremembe Jasno je, da se angleška aristokracija polagoma spoprijaz-nuje e dejstvom, da je starih dni konec. Imperij v Aziji, kakršen je bil po starem, je za Anglijo Izgubljen. Toda Anglija mora živeti, in živela bo, ako ji Hitler ne bo narekoval smrtne obsodbe. Od tod želja, da naj Rusija zmaga. Mnogo jih je — v Angliji in v Zed. i; država h, ki sovražijo Sovj. Rusijo veliko volj nego Hitlerja In njegov tretji rajh. To, da Rusijo sovražijo pristaši kapitalizma, je razumljivo. Ni pa prav jasno, čemu naj bi v tem 'položaju pomagali Hitlerju taki ljudje, ki so zoper nacizem. LoŽje Jim bo premagati Stalina, ako on zmaga, kakor pa Hitlerja. V Rusiji lahko nastanejo pogoji z« demokrati no uredbo po socialističnih načelih. Pod Hitlerjem jih ne bo. Reading Labor Advocate dobil novega upravnika Znani socialistični tednik Reading Laibor Advocate v Readingu, Pa., sporoča, da je postal njegov upravnik J. Henry Stump, bivši socialistični župan tega mesta. Prejšnji upravnik George M. Rhodes je resig niral, ker bo posvetil ves svoj čas aktivnostim v unijah. ZA LIČNE T!8KOV!Kft VSEH VRST PO ZM&RNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TI8KARN0 Adria Printitig Co- 183« N. HALSTED STREET, CHICAGO, DLL. tal. MOHAWIC 4707 PROLETARIO SE tISICA PRI NAS ZVONKOA. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XIX. polnem rea njem veku je !o skven^ko ozemlje popol- ž«, je bilo skoro vse travensko okrožje (Traungau) naseljeno ikI SJovencev. Ti m> tvorili celotne, zaključene naselbine ob AnLfci, ub Stajerju in po gor-numa razcepljeno. Velika Ka- njem delu Kremske doline. Ker • mija. k) 'lovulu, da O bili li kraji gpo^doftti m le ju zadrževala Madžare v njih-! redko naseljeni, se je tu sloven-ni!» laparskih «pohodih, je raz- ski živelj ohranil deloma še do padla, ko se ni bilo treba več ! dvanajstega stoletja. Goram, bati madžarske nasilnosti. Polagoma ¿o se od nje odcepila njeno mejne grofije ali marke ter zabele živeti samostojno življenje pod svojimi vladarji. To se je pričelo že v dvanaj- ¡Gaflenz -t m toletju in se počasi nada-jnik, Miltr.ich (Motnik); ljevalo. Na mestu politične e-|«to> gore: Zenistkberg ni.e .-o se pojavljale majhne neodvisne dežele druga za dru-g i. l.nele *o sicer drugačne meje k u kor tik pred prvo svetovno vojno, a 83 vendar «zapustile ivoja imena avstrijskim krono-vinam v dedščino. Najprej se je poapela do same tajnosti Vzhodna marka. Tu so že iz«a L 976. gospodovali Babenberžani, ki še niso bili tako slabi gospodarji, a vendarle pa zelo veliki ponem-čevaloi slovenskih krajev. SČa->oma so razširili meje svojega t '.emlja do reke Litve na vzhodu in do Aniže pa Kremse na zahodu. Pripeljali so cele trume nemških kmetov iz Bavarske, švabske in Saksonske v po-donovske pokrajine, kjer sta plug in sekira kmalu izpreipe-nila divjo pustinjo v rodoviten svet. Slovenci so se tu najprej po i zgubil i med množicami nemških priseljencev. Zelo dolgo so se ohranile slovenske naselbine blizu sedanjega mesta Linca v Zgornji Avstriji. Onkraj Donave je bilo na nemških samostanskih posestvih dobršno število slovenskih družin. Samostani so imeli Slovence zato radi, ker so bili znani čebelarji in so jim pridelovali voaek za cerkveno rabo ter vrh tega še izdelovali sladko medico. Zato se dobijo mnoga slovenska imena v bavarskih in avstrijskih listi- vodam in krajem so dali večinoma Slovenci imena. Slovenska so domala vaeh večjih voda: Lausa (Luža)» FrudniU (Brotnica), Zauchen (Suha), (Jablonec), Močvir-taki-(Cem- 'i k) ; Murehkegel (Vrh) ; H * buch (Gabež); potem kraji Lat mbach (ljubnica). Loiben (Ljubno), Gam* (Kamnica), Muderdorf (Modrice) itd. V st dan Ji vojvodini Štajerski srečujemo Slovence vseh stanov tja gori do izvirkov Mure in Murice: plemenitaše, svobodne posestnike in podložnike. Slovensko je ime gradu G ru žar j I (Greischern, Gru:cham) v A-uiški dolini, pekova (Peckau), tSekov;u (Seckau) Smilje (Smiln-burg sedaj Schmierenburg), kjer se omenjata še leta 1250. •vobodna Slovenca Vidic in Ne*o. Jako dolgo so t« Slov enci ohranili okoli Admonta (Vod-mata) in blizu gojserskega samostana (Goas). Tj niso bili naseljeni le samostanski pod-ložniki, no^o tudi svobodno rojeni možje, ki se navajajo kot priče v raznih listinah, tako 1, 1240. Prealav, Svojslav, Jurko za Admont, Leskovar in Rabne Ko jo priiol «enerel MecArthur • Filipinov v Melbourne, w Avstraliji, jo kil priarcno »prejel ne samo od množice, nego tudi od a«*traUkik jailnikov, kot jih predslorlj* gornja slika. Ni samo vaino, da je Roosevelt poslal v Avstralijo toga ameriškega generala, pač pa še veliko bolj vaino dejstvo, da »o Z»d. driave prevaele • tem odgovornost u otmitev Avstralije pred japonsko nevarnostjo. Zelo moiso j*, d« te usoda Japonske odloči » Avstraliji, ako so rM*iJ* ▼ odločujoče bojišče. Mnogi monijo, da so bo ofenziva proti mikadovemu cesarstvu pričel» s avstralskega kontinenta. zakrk»ijena zagovornica vele- Toda tudi tisti časi so minili kapitalističnih teženj potegne in iz sedanje Nemčije prihaja za vsakcijar, ki se le količkaj le zlo in gorje, le morija, P<>-upiru. zboljšanju delavskih raz-» končevanje in sužnost. mer, »pa naj je to tudi kongres-nik Holmea, ki si hoče na taka klavrn način in naravnost trapast način pomagati iz svoje za- Tistim, ki ne marajo videti tega, niso sijajne zmage junaških Rusov nič in vrh tega pa Še trobijo neutemeljene govorice, r> ■ ... , , __jr: IIVIJU nruituni ituc KU» UI iv.c, ko nost» vsaj malce v <*predje u ^ M kar naše javijo*» »n k» je trdo v» -! . t irje no molčal kakor mčrhnUa nit. u Hitlerjem, besedice tudi čikaška Tribuna, ko se je vlada odločila postaviti velikanska poslopja kapitalisti- l 1255. za Goas. Äe I. 1250. sta f>odjetjem v obrambne imela v Kroglem (Krieglach) Ti ljudje so nesrečno zaljubljeni v tiranako Nemčijo, ki skuša L nasilnostjo zagospodo- vati celemu svetu, ker bi tega nikoli ne mogla doseči po mirni poti. Taki zaljubljenosti pravimo zatelebam>st, a takim zaljubljencem pa zatelobanci. Popravek Zadnji teden se je v tej koloni upravi 1 thkarski škrat na številke. V tretjem ods&avku spiska, ki so peča z zgodovino slovenskega naroda, je naredil iz pravilne letnice 178 napačno 1778. blizu Se vernika (Semmeringa) slovenska kmeta Stangoj in Stoja n svoja posestva. Prav gotovo niata bila edina v tistem okrožju. Zavit rep Dne 30. sušca je prinesla či-kaška Tribuna na uredniški strani sledeče cvetke svoje ple- vah tja do 14. stoletja. Na Sk>-.hke nuMlru&ti; vence je naleteti dalje še do poznega srednjega veka kot rudarje po bavarskih solinah. Potem pa vedno bolj ginejo te priče slovenske starodavnosti. l,e imena gora, hribov, holmov in potokov še govorijo, da je nekdaj tudi ob Donavi bival slovenski rod. Štajerska je tudi kmalu nastopila kot samostojna politična celota. Ime je dobila po gradu "Stira" (Stajer) ob Ani-ži, kjer je bil rodni grad štajer->kih grofov. Obsegala je na severu izprva dolino Mure in Murice, pozneje (od 1. 1148. naprej) tudi še svet med Muro in Dravo z mestoma Maribor in Radgono, a v sedanjem Spodnjem štajerju pa le nekaj posestev v Savinjski dolini (fcalec, Laško) in ob Sotli. Stara "Savinjska marka", t. j. svet ob Savinji in Savi, je še v;ej zemlji štajerskih voj-\ h Dravograda, Ludvik Vertin Iz Brezij. Le^ce, Gorenjsko. Josip Bernard, Anton Poje, Jože Da-'ar iz činuč. Anton Mohorič iz Ja-vornika, Franc II rastek iz Ja-vornika, Franc Podgornik, Albin ¿avli, oba iz Javcrnika. Krško ob Savi: Josip Graber, Peter Jerneje, Srečko in Miroslav Kaplan, Emilijan Kaplan, Franc in Rajmund Kastelic, Anton in Franc Preska, vsi iz Krškega, Ivana Uranjek iz Celja. Je-enice, Gorenjsko: Franc Frelih, Ludvik Stražišar, Karel Kragelnik. Bijunje, Gorenjsko: Ignac Hren iu Leo Brencelj iz Kam-i nika, Alojz Glavič iz Mengša, Mirko Furlan iz Kamne gorice, Milan Kolarič iz Pennega, Ivan 1 Finikar iz Javornika, Franc Štern, Vinko Sagemik, Jurij Mesojed» Rafko Pavlin, vsi iz Hulmeca. Mihael špacapan, Anton Jerič (zadnji iz Holme-ca). Majski Glas Ste v vaši naselbini že sklenili naročiti Majski Glas? Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday,! to2 P.M. STATION WHIP 1KS0 kilocvcle* (Top of tho l»ial) Bern, 27. feb. (UP) — Po poročilih United Press-a iz Evrope o gospodarskem stanju se lakota širi ne samo v Poljski in Grčiji, temveč tudi v Jugoslaviji, nekdaj bogati zemlji. Položaj v Jugoslaviji je (podoben grškemu. Nemčija je povsem izpraznila in vzela pod svoje nadzorstvo vse zaloge žita v Banatu, Bački, Hrvatski, Sloveniji in Južni Srbiji. Kdor pozna pravo gospodarsko stanje v Jugoslaviji, mora poročilom United Press-a verjeti, Kraji, ki jih je Nemčija zasedla, so ne le iitnica Jugoslavije, temveč tudi žitnica Evrope. Vsi ti kraji so daja|l dovolj hrane ne samo za potrebe Jugoslavije, temveč tudi za izvoz. Jasno je, da morajo sedaj vsi ti predeli, katerih pridelki ao namenjeni samo za Nemčijo, trpeti lakoto, črna gora, Hercegovina, Dalmacija, deli Boane, vsa dalmatinska o-bala in Hrvatsko Primorje, Lika in Krbava niso nikdar pridelovale toliko, da bi bilo samo za nje dovolj. To so kraji Jugoslavije, kjer ni hrane, v katerih pa živi duh odpora. Poizkušalo se je pošiljati hrano v Grčijv. V Jugoslavijo pa ne, kaj*) hrano je mogočeipoelati v Jugoslavijo samo z vojaško pomočjo. Mimo poročil United Pre«s-a in Associated Press-a so še razna druga poročila, ki prav tako trdijo, da je gospodarski položaj v Jugoslaviji silno težak in da se | imena Slovencev, ki so jih Nem- BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. , .......MUHI............ «| PRISTOPAJTE K ; I! SLOVENSKI NARODNI I J! PODPORNI JEDNOTI \ < > < ! ! ' NAROČITE 81 DNKVNIK < « > t : i "PROSVIiTA" i ; ; Stene ee celo teto $6.00, pol lete $3.00 i j Ustanavljajte nova drufttv*. ! ; ; Deset članov(ic) je treb* za J ! novo druAtvo. Naslov xa list h» « \ *a tajniitvo je: ] i . * 2657 S. Lawndale Ave. I ! CHICAGO, ILL. :: ♦ MMIMtll posledice te jamo zapaiajo pri zdravstvenem stanju prebivalstva, zlasti v pasivnih krajih, ki so sedaj odsekani od botfatih ci ustrelili ali obesili: (Op. u. Proletarca. — Z nekaterimi izmed tu naveienih «va ae z Ženo seznanila 1. 1938., delov Jugoslavije in počasi mro ko rva potovala po Ondotnih od lakote. ( krajih, Onn je iz Rodice, trk # < 1 Domžal, doma, pa so Ji nekate- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN end SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawford 22IS OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 6.30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) R< *. 2216 So. RidCewe? Are. Tol. Crawford 6440 If M eetwer — Cft| Asilia 5700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1804. Pabliaked Weekly at 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., April 8, 1942. VOL. XXXVII. LOOKING AHEAD m MARCH OF LABOR ByLEN DE CAUX . Washington hysterics art* periodical but peculiar. These curious epidemics recur on Capitol Hill particularly in election year», They am etspe-cially dangerous in wartime. The symptoms of hysteria are described in a Red Cross textbook a* follows: "in an hysterical attack the face does not change color. If an attempt is made to pull open the eyelids, the patient will resist and close them more tightly. "The person always falls on some soft spot, like a sofa or an easy chair. And hysterical attack seldom occurs unless there is an audience present." The above symptoms apply pretty exactly to the calculated hysterics indulged in by labor-baiting Congressmen, except that some of them do tend to get red in the face. • * • Washington hysterics are made not born. They are designed to take advantage of doubtful Congressmen who are out of touch with their voters. A hysteria cam|>aign. must be well financed and carefully planned. It takes advantage of some genuine uneasiness in the public mind. Then, ut a given signal, press, radio, full-page ads and doxens of other publicity devices are all turned on at the same time, with a single slogan and a single purpose. As the form telegrams, postcards, etc., pour in on Congress, the anti-labor meni>ers get up one after another and go through their hysteria routines. The whole performance is designed to convince uncertain Congressmen that "the public" is hysterically demanding action against labor. • » • In the present instance, the American public is genuinely worked up about the war. Anything that obstructs a maximum war effort is certain to incur real public wrath. i For their own selfish purposes, uninon • busting industrialists, sweatshop employers, whealthy newspaper publishers and many shady outfits playing the Nasi game have combined to finance and organise an hysteria campaign directed against the working people. "The 40-hour week, strikes and union selfishness are to blame for war obstructions"—that is their slogan. ^AJC HAU O» AU *A0ttS ÖoflM "HI O S AM BO*N .WHOHlSONMUtf oa W»YH MiCOrtUoC UiS fUAtf (MMAtlAa 0 {¿iGAR MA tfft¿ fiONtlKtU K>* Trifc ¿HL Klfcfc. WO**. DAX. AS lAtir AS >844 fMtY SooOHT lb MAKt 0 MOOAS "TWl 116AI *bftK PAV . fl 41 * I0J7 fwe*i WAS out , ^patt-t»*« woa«ca Rpa ■vtay two *uuY __ SMftovtO. % o vooa en foa omíamuid caso* 8Y BUV»N6 UtitOMMADK PRODUCTS. TUlS LABEL »DINT»*»** A UNION' MAO€ HAT. LOOK POM IT / foot: JMtON SIUS DttlMSf SAuiH&S STAMW AND BONOS. ScWtUgMNOW-AMD SMA&H TH» AtiS . Tools of Democracy An industry has to have machine tools to make tanks or razor blades, automobiles or safety pins, or any other machine-made commodity. Democracy—the industry of the whole people—also has to have its machine tools. If it is well equipped with machine tools, it turns out its products—such as civil liberty, social security, a high standard of living, abumlancc for all, satisfied citisens—very efficiently. If it is not well equipped, it may turn out some of them well and others inefficiently or not at all. • Democracy has quite a few machine tools. Among them are the right to vote, the right to talk in private or in public, the right to hold meetings, the right to write, the right to speak over the radio, the right to worship or not to worship, the right to petition public officials or bodies, the right to a good job and a good income. Mest democracies have all of these machine tools except the last one — the right to a good job and a good income. This has as yet been recognised as one of the machine tools of democracy. But it ought to be. The lack of it is the main reason why more than one-third of the population is ill-feed, ill-clothed and ill-housed. It is the main reason for the absence of social security and abundance for all. So long as this machine tool is lacking, a democracy is quite deficient. Now that we're in a war to preserve and extend democracy, it should be extended so as to include this machine tool.—Milwaukee Post. Kaltenborn and His "People's Lobby" Commentator Broadcasts Falsehoods Which Make Fine "Copy" For Hitler's Publicity Agents; Americans Haven't "Lost Faith" Dollar-a-Year Didoes Recent charges by Robert R. Guthrie, chief of the WPB textile, clothing and leather goods division, which indicate that Sl-a-year servants of the government are even less than they are getting, are being followed by other revelations of a similar nature. This week "Merry-go-round" Pearson and Allen wrote a piece about how o contract for furnishing power wms handled to a private corporation, although the government could have supplied its own electricity at a lower price. P. and E. called attention to the fact that the contract was awarded by prominent power officials whoae big incomes from their private interests far outstrip the paltry dollar they get from Uncle Sam. We are not going to act surprised when we learn that individual* who are big beneficiaries of the private profit system place their own Welfare above that of the general public. What else, we ask, can be expected? r For our part, we have long since become convinced that the big business interests of America art* playing a wonderful game of hedging >vhen they accept government service in high places. They want to continue the private enterprise racket. But they are not certain that they can stem the trend toward government control and regimentation. So they may be getting on the inside of government in order that they shall pE the government when and if the state takes over functions that once were jn the domain of private business. In the meantime, being selfish individuals—like most of us are—they play their own private game up to the hilt. When we think of fascism there comeif to mind a rather confused picture of forcible doses of castor oil. Jew baiting, military trappings r.nd concentration camps. But such a picture merely obscares the fact that the essence of the new slave system, as of the present one. is class control with the State as the instrument of oppression and exploitation. The same corporation heads who now fill government bureaus might ieasonably be expected to use the military machine to make government control mean the same in America as it has come to mean in European nations when and if "free" enterprise is finally abandoned as the American way of life.—Reading Labor Advocate. VICTORY — NOT DEFENSE By RUTH TAYLOR Par too many people in this country are still thinking in terms of defense. It is an escapist withdrawal from reality, a hangover from isolationism. They overlook the fact that defense is meaningless without victory, and that more often than not the best defense is a strong offense. For seven yean» the powers we fight have been coordinating all their resources to the one end of war. They geared their organisational and productive forces to just this one end —while ae shut our eyes to what was going on about us and ran our productive plant at half »peed, and allow-cd our enemies to stir up trouble and hatreds in our midst. We have the power to produce more and better weapons of war than the Axis—but we have allowed them to get a seven years head start—and we have to make whatever effort way be necessary to catch up to and pass them. Defense means we are an island fortress under siege, forced to rely on just what we can grow or manufacture, with too -short a supply of many things essential to keep our productive plant running; our three thousand mile coast line almost impossible to defend against enemy sniping; our ships barred from even our coastal waters—and we have no barrier against invasion from the skies, other than our own boys and the airplanes we can build for them. Victory means a fierce sharp struggle. It means that every hour of human labor and every ounce of raw material must be used for the one purpose of winning the war. It means that there can be no more ¿lackers or drones that we will have to work and work hard, live under orders, and give up many of the things that once seemed important. But at the end it means a world made free from fear —a world in which honor and reason again prevail, in which all men and women without discrimination because of class, race, or creed can again build homes and plan for a future, in which little children can laugh ami play and grow strong and learn how to build a still better world for those who follow after. W<* are fighting for survival—and the way out does not lie in defense —but only in Victory. LABOR does not charge that the newspaper publishers, the radio commentators and the demagogs, in and out of Congress, who night and day seek to divide Americans into hostile groups and "muddy" public thinking until almost anything may happen, are on Hitler's payroll, but they should be, for they are certainly doing his work- Let it be emphasised at the outset that LABOR does not object to criticism of the Roosevelt administration, the labor movement, or of any individual or institution in the land. Decent criticism, based on facts, will help, not hurt. But LABOR does condemn the flood of lies and half-lies which continues to engulf the nation. Hitler certainly likes it; every ¿ane American should abhor it. * For example: H. V. Kaltenborn blared over the radio last Sunday afternoon: "The people Yeel we are losing the war. They believe the men in Washington who make our laws and the men who administer them do not measure up to the needs of the day. And the people are doing something about it. Mass meetings are being held or announced in a hundred separate communities to create what migh be called a "people's lobby" to win the war." If that statement was not "played up" on thf front page of every Nasi opontolllcd newspaper in the world, Hitler's publicity men ware "asleep at the switch ' bt course, KaJtenborn's claim was a brazen lia. The people of the United States have not lost faith in President Roosevelt or the Congress of the United States. Anyone who says they have lost faith in their chosen representatives is either a fool od a traitor. Kaltenborn may make his choice. « It is true that some people believe what commentators like Kaltenborn say. They also take it for granted that their local newspaper is telling them the truth. Those people may be "jittery/' but the maases are calm and are proceeding about the job of winning this war. * Kaltenborn uncoutously declared that no one was organising the "people's lobby." A few minutes later he left the cat out of the bag. He revealed he had been down in Oklahoma and had discovered that the "Daily Oklahoman," a newspaper published in Oklahoma City, started the campaign to bombard Congress with demands for the outlawing of strikes and the setting aside of the 40-hour work week on government work. Other southern papers took up the baleyhoo. Sweatshops employers throughout that entire section printed postal cards carrying the "demands" and launched a drive to deluge members of Congress. « That's all there is to Kaltenborn's "people's loby." Howard Hopson, once a powerful! utility magnate, did the sahie thing when President Roosevelt was seeking the enactment of a law to restrain the thievery of the men and corporations who unloaded billions of worthless stock and bonds on the American public. Hopson was exposed and is now in the penitentiary. If a congressional committee will take the trouble to investigate Kaltenborn's "people's lobby,'* it wil discover the same nauseting situation. WHO WEARS PANTS? EVERYBADY!! Chicago. (U.P.) The issue of "who wears the panta" has become dead in families engaged in defense industries, the Illionis Manufacturers' association revealed today. A nurvey conducted by the organisation shows that increased employment of women has caused a big boost in demand for girls' working pants. Blue denim, khaki and olive drab are the preferred shades. The only way te have a friend It te be oaa.—En A GOOD PUCE TO WORK Anybody who read the story about' the firm of Jack A Hcints, Inc., told in this week's newspapers, must have come to at least one conclusion: namely, that here was a good firm for which to work. For Jack 6 Hainz were unusually generous. Within two fiscal years they gave $67,651 to a private secretary. An auditor who formerly received $2,400 per year was paid $25,-153 last year. Another employee was handed $11,000 after a service record with the firm of just 46 days. Numerous free banqueta were "thrown" and other gifts made. And after all that Boss Jack was still able to take $145,845 as his very own. Where did all that money come from? Why, from the United States government—meaning from all of us who pay taxes and buy war bonds. What did it represent? The answer is that it was a part of the rake-off that the firm was permitted to take for supplying airplane motor starters to the Army and Navy. And the reason for those gift»? Well, did you ever hear about hiding the evidence? Ordinary people, like ourselves, may well wondar now how many other concerns, less generous with favored employees, are dipping so deeplv into the public funds. What they nave learned, however, is thst something is wrong with the economic system which permits a few people to reap profits from a war which is being fought for the very Ufé of the nation itself. This week's revelations should be of peculiar interest to workers who ara being assailed for demanding time and half-time for hours of service in excess of 40 per week. Now, more than e days a year production in the great .shipbuilding industry on the Pacific Coast. The Navy Department, Maritime Commission and War Production Board were officially represented, and participated in the confercnc* and the agreement which was readied. Practically all of the shipbuilders on the Pacific Coast, the Metal Trades Department, the international Representatives of shipyard worker«, and the ahipbuilding Metal Trades Councils also took part. The existing Master Shipbuilding Agreement on the Pacific Coast provided for time and one-half on Saturdays and double time for 8undays. The San Francisco conference agreed that calendar Saturdays and Sunday* should be abolished,* for seven day* a week production required the statr-gering of work days for Individual workmen, or for *ork raws or gang- In discussing the problem, the con ference learned from reliable data, that some workmen employed in the shopyar^s, when they took a day <»> two off for any reason, Invariably took the days when straight time wa< paid, but reported for work on todays when overtime was paid under the Master Agreement. So that then would be mora continuous work the conference provided that only whet) a worker had been employed for fiv« consecutiva days would he receive tima and one-half for the sixth day In this InsUnce overtime payments wars for the puipose of securing con tinuout employment by the worker during six continuous days. Ala» !we tee that the •mall have always »offered fer the fellies of the great.—La Feataiae.