Št. 142. V Gorici, dne 11. Secembra 1900. Tsčaj XXX. Ishaja trikrat na teden t Šestih lidanjih, in dcer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje ta-dfnje opoldne, večerno istdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljaca: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta r. . . . *,. .vJL, «0. . , 3-30 'četrt leta'.......^, W*; * . 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabr&ek vsak dan od 8, ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez, doposlane naročnin' se ne oziramo. „PIlI»OREC> izhaja neodvisno od «Sooe» v h« k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in «Primoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenSič n« trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra SOČA (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja t Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v L nad' \ Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8.'x^' 12. dopoludne ler od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1«. dop. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki u'?ci ai 9. Dopisi naj se poSUJajo le uredutStvti. . Naročnina, reklamacije in druge re3i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSUiaio le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne Oglasi in poslanica .w racunijo po petitrvrstan, ce tiskano 1-Jtrat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — •večje 8rke po prostora. - Naročnino In oglase. Je plačati bco Gorica. »Soriška TIskarna« A.~Gabj*cek tiska in zalaga razen «Sooe» m «Pnmorca» Se .Slovansko Uiijlžulco*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter slane vseletoo J gld. 80 kr. ~ Oglasi v «S1qv. knjiinici. se raoumjo po 20 kr. petit-vrsHoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Po volilnem boju. Prvotni volilni boj je dokončan, in izvoljeni so volilni možje, kateri imajo nalogo, oddati na določenih volilnih dneh meseca januvarja svoje glasove, na podlagi katerih bosta izvoljena dva poslanca za državni zbor. Kako&n je bil ta volilni boj, je znano našim p.- n. čitateljem, ker smo prinašali skoro z vseh volilnih bojišč točna poročila, ki so pričala, da takega volilnega boja še ni videla naša dežela. Pred vsem nekaj novega je bita ta okolnost, da je duhovščina pod pretvezo, braniti vero in cerkev, posegla v ta volilni boj z vso svojo silo, z vsem svojim uplivom, poslužuje se na voliščih in na lečah, da bi dosegla svoj namen, ponajveč lazij in obrekovanja. AH prvotni volilni boj je skončan, zato pomislimo, kaj sedaj? .Primorski List" pravi, da za katoliško stranko so glasovati srednje premožni posestniki, ki so Se dobrega krščanskega mišljenja, in tla nasproti njim so šli bogatini, ki ljudstvo slrdhnjejo, in pa taki nemaniči, ki so moralno propali iu so za vsako dejanje pripravljeni, če se jim plača, da se enkrat napijejo. ..Primorski List* je izbral torej zsi-se srednje, nam je dal pa bogatine in nemaniče. Kaj se pravi prav za prav to V »Primorski List* je povedal s tem le, da veljavnejsi možje so na naši strani, pa tudi sloji, kjer vlada »nemanistvo*, to je pred vsem delavski stoj, in pa mladina je tudi naSa. Kaj pa s srednjim stanom? »Primorski List* misli tu naSe kmete. V kmečkih občinah res mislijo gospodje klerikalci na zmago prav gotovo, in so že tako veseli, kakor da bi imeli mandat že v žepu. Kdo ve, če se ne varajo ? Volilni boj v kmečkih občinah je pokazat baš tako, kakor v peti kuriji, da se dvigajo tudi naši .srednje premožni posestniki" prav odločno proti fa-rovški komandi. Po Številu smo zmagali v tem razredu v veliko več občinah od klerikalcev, po nekaterih pa smo propadli s prav častno manjšino. Kar so dobili klerikalci, so dobili v obeh kurijah le z zlorabo vere in cerkve ter s pomočjo podlega obrekovanja, katero orožje so še najvspesnejše vihteli v Četrti kuriji. »Gorica* in ,Prirn. List* sta že kar pijana zmage, pa sa; se je .Gorica« hvalila svoje zmage, Se predno je bil konec volitev volilnih mož, ce§, da ima v četrti kuriji že absolutno večino, v peti pa da jej je zagotovljena zmaga. Odkod to, se zdi marsikateremu ne-umevno. N6, pred vsem ima taka zmago-nosna pisava naših klerikalnih listov namen, slepiti volilne može ter jih pridobivati z lise, in zraven pripravljati se na Špekulacije kakor meseca januvarija t. I. Obe klerikalni glasili ste že začeli pisati jako laskavo nasproti onimi volilnim možem, o katerih mislijo, da bi jih bilo mogoče pridobiti. O tem in onem volilnem možu, ki n i njihov, pravijo, da je dober kristjan, ki nima nič opraviti z brezversko .Sočino* stranko itd., čes, tako ga pridobimo. Tako pisarenjc bodo nadaljevali v svojih glasilih, na lečah in po hišah pa jih bodo vabili na razne druge načine, gotovo celo s podkupovanjem. Povdarjamo, da tako bodo postopali proti volilnim možem, kateri niso izvoljeni za klerikalno stranko. Ne verujemo pa, du bi pridobili le enega, ne moremo si misliti, da bi preobrnili le enega našega volilnega moža v n e z n a č a j n i k a, kakorsno bi radi videli ti preljubi zviti klerikalci vse nase može. Pečata neznačajnika si ne sme dati ulisniti na čelo niti jeden nalili volilnih mož. Strašili jih bodo pri tem Se dalje s tistim brezmiselnim kompromisom, o katerem je bilo in bo Se govora. Obdelovali bodo tu v prvi vrsti tiste volilne može, ki Se vedno snivajo o nekakem kompromisu ter vidijo v njem nekak izhod iz sedanjega politiškega boja. O tem spregovorimo še posebej. Za danes nasproti klerikalnim listom konstatujemo le, da večina volilnih mož v obeh kurijah se je Izrekla za naroduo-napred.no stranko. Apelujemo zato nanje, da ostanejo možje-beseda ter se ne dado ujeti v klerikalne zanjke, katere jim bodo pridno nastavljali ves čas, da minejo končne volitve. Možje, naprednjaki! Ali se boste dali res preslepiti klerikalnim hujskačem? Ali boste res verjeli njihovim lažem sedaj, ko jih poznate? Ali so boste res dali morda celo ustrahovati ? Ne in ne. Mi tega niti misliti ne moremo od Vas. pričakujemo le, da vsak naS cGor. Tiskarna* A. GabrSČek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal, volilni mož ostane mož do konca volitev. Možka beseda naj velja, in zmaga bo naSal Dopisi. Z Vipavskega. (Odgovor dopisniku s Krasa v predzadnjem „Prim. Listu*.) — Neki pobožni in med vsomi najfanatičniši, strastni in znani dopisnik eo zadira v nekega mizarja R. T., čes, da bi mu moral biti hvaležen za zaslužek, in v nekatere učitelje, katere bi rad pahnil v peklenski ogenj in žveplo, če bi bilo mogoče. Nagromadil je toliko lažij in sumničenj prav na .katoliški podlagi*, da se že vsakemu poštenjaku gabi njegov početje. Ker v svoji .pobožnosti" vidi pezdir v očesu svojega bližnjega, bruna pa v svojem ne vidi, zato si dovoljujem nekaj pojasnil; dasi sicer ni vredno odgovarjati. Ali ni morda dopisniku znano, kako Je neki .uajruzumneji* klerikalni kričaC v Gabrlji dal fantom dve „cilarci" žganja, da so se opili ter jim obljuboval, da zakolje tudi pre-Siča, če se bodo volilo po njegovi misli PI Vendar zavedni fantje in možje so oddali svoje glasove spoštovanemu večkratnemu bivšemu županu, kateri je 25 let zaporedoma ud starešinstva, t. j. Anton Nusdoifer. Ali niso ravno klerikalci brusili najbolj pete ter tudi nasilno tirali volilce na volišče? Ali ni mogoče videl, kako je oni znani dolgo-peti suhobradec in pravdar nagovarjal volilce, naj njega volu ter jih napajal v svojem hramu ? Da, pilo se je, pilo, pa več od klerikalcev nego od Jibejarcev*. Kdo je govoril, daje Turna dal 15gld. R. T., naj agitira zanj ? Kdo je agitiral v cerkvi na prižnici bolj nego preč. g. kurat Valentinčič? Zadnjo nedeljo pred volitvijo je v svoji politični gorečnosti celo pozabil podeliti svojim vernim po j masi blagoslov. Ali niso ravno njegove pridige o liberalcih in shod v Dutovljah odzvale v ljudstvu odpor, da so se tega naveličali ? Resnica je, da je Se hodil g. kurat od praga do praga ter agitiral s.« Juč". Da so klerikalci bolje agitirali nego narodnjaki, je znano. Se občinska kričava babica in nje »nadepolni* sinček z mišjo dlako pod nosom sta pomagala. Torej le pometajte pred svojim pragom I Zakaj pa .katoliški" inkvizjtor ne očita nič svojim tovarišem duhovnikom, kako bo agitovali, in se zadira le v učitelje in nekatere osebe, katere nočejo trobiti v nadvladni hinavski klerikalni rog ? Zakaj ne pove, kako jo Strancar v Štanjelu plačeval svojim krotkim ovčkam vina, da so volile njega P Zakaj ne imenuje svojega bratu, kateremu jo dal de-setak v agitacijske namene »katoliške narodne« stranko, katera bi rajfii volila Laha nego Slovenca (Strancar)? Koliko si je prizadeval Strancar pri volitvah v Stjaku, Av-beru in drugod, je tudi znano. Saj so je c.el6 nekdo izrazil, da Strancar jo dober me-fietar in ne duhovnik. Zakaj so ob te no dregnete P Gospodje, ali monite, da je dovoljeno samo vam politično delovati in drugim Jo treba privezati »korbo« na usta P No bol I Kar smete vi, sme vsak mizar, delavec, kmet in kdorkoli. Tukaj smo si vsi jodnaki, Da so vsi tisti, katori no vole z vami, ali se volitev vzdržo, nevedni, radi verujemo, Slobodno 1 Pač bo zavedni oni, kateri bo z vami, četudi so analfabeti, najslabši značaji in najhujši strankarji. Kakšni uzor-„katoliški* možje, so tudi na vaši strani, lahko vidite iz tega. V svoji strasti niti pogledati nočejo svojega bližnjega političnega mnenja, kakor bi bili ti sami brezverci in hudički. Trgovce in nekatere osebe eeld bojkolujejo, posebno se v tem odlikuje neki znani zelenec in podrepnik kapucinski. Da znate po časopisih sumničiti prav na .katoliški podlagi" ter bijete bolj po sedlu mesto po konju, kaj zato; saj namen posvečuje sredstva. S tem vničujete le sebe in svoj stan. Da, da, vera peša, pa ne po krivdi liberalcev, ampak po lastnej, ker jo zlorabljate. Ali ne vidite, da vam ljudstvo vsak dan manje veruje? Slednjič bi se meral, gospod dopisnik, sramovati, kar očitate vrlim Braničarjem, da bi Vam morali biti hvaležni, ker ste jim podarili 2000 gld. za zvonove in cerkev. Kaj ne vo=le, kako pravi ona pesmica: ,Nc ve mi levica, kaj desna poda, Ne da niL desnice nič leva ne zna." uo gradiš? Rcman. Poljak* *>isal Henrik Stenkieiricz. — Poslovenil Podravski. (Diu>.) Na to dfigne glavo ter reče: »Gospod, že sedaj vem več, nego si moreš misliti. -"Brišem prišei s praznimi rokami. Vem, da Aulovi deklice niso ugrabili; govoril sem ž njihovimi služabniki. Yem, da je ni na ralatinu, kjer imajo vsi opraviti z malo, bolno Augusto, in nemara si tudi domislim, Čemu vam je ljubša moja pomoč, nego pomoč vigilov in cesarjevih vojakov. Vem, da jej je beg olajšal služabnik, ki je doma iz one dežele, kakor ona. On ni mogel najti pomoči pri sužnjih, kajti sužnji, kateri vsi držL za jednojrv, bi ne mogli nasprotovati tvojim sužnjim. Pomagati so mu morah samo enoverci...« »Cilj, Vinicij«, sežo mu Petronij v besedo, »mar nisem že tudi jaz rekel tega ?« ¦ »To je čast zfi-me,* reče Kilon. »Deklica, gospod, — nadaljuje, obrnivši se k Vinieiju, — brezdvomno Časti ond božanstvo, kot najvrlejša izmed vseh Rim-Ijank, stroga matrona Pomponija. Slišal sem, da je bila Pomponija sojena doma, ker spoznava nekako tuje božanstvo, toda od služabnikov nisem mo^el izvedeti, kako je to božanstvo in kako se imenujejo njegovi spoznavale!. Ko bi mogel o tem kaj zvedeti, bi šel k njim ter bi postal najpobožnejši med njimi, da bi si tako pridobil njih zaupanje. Ife bi mi ti, gospod, ki si kakor vem, tudi prebil nekoliko dnij v hiši plemenitega Aula, ne mogel dati kakega poročila ?« Ne morem,« reče Vinicij. »Povpraševala ste me dolgo razne reči, plemenita gospoda, in jaz sem odgovarjal na vprašanja; dovolita torej sedaj, da tudi jaz vaju nekaj vprašam. AH si videl, spoštovani tribun, nekake kipe, žrtve, znakove ali amulete pri Pomponiji, ali pri svoji oboževani Ligiji ? Mar nisi videl, da bi med seboj črtali nekake znake, katere le oni sami razumejo?« »Znake ? Počakaj ! Da. Videl sem nekoč, kako je Ligija načrtala v pesek ribo.« aRibo? Aa! Ooo! Ali je storila to enkrat, ali večkrat?« »Enkrat« »Ali veš gotovo, gospod, da je načrtala... ribo? Oo! »Tako je,? odvrne Vinicij radoveden. Ali znaš uganiti, kaj to pomeni?« »Ali znam?« zakliče Kilon. In poklonivši se v znamenje slovesa doda": »Naj Fortuna razsuje nad vama obema svoje darove, dostojna gospoda.« »Reci, da naj ti dado* plašč!* zakliče za njim Petronij. *Ulisej se ti zahvaljuje za Torzita,« odvrne Grk. In poklonivši se znovič, odide. »Kaj praviš o tem plemenitem modrijanu?« vpraša Petronij Vinicija. »Pravim, da on najde Ligijo!« zakliče Vinicij radostno, »toda pravim takisto, ko bi bila kje država lopovov, bil bi on lahko kralj v tej državi.« »Ne ugovarjam. Moram se s tem stoikom nekoliko bliže seznaniti, a sedaj pa naročim, prekaditi po njem atrium.« Kilon Kilonid, ogrnivši se z novim plaščem, po-tehta na dlani pod njegovimi gubami mošnjiček, ki ga mu je bil vrgel Vinicij. in všeč mu je bil njegov žvenket, kakor tudi njegova teža. Korakale polagoma ter obirajoč se nazaj, ali mar iz Petronijeve hiše ne gledajo za njim, jo korakal mimo stebričja Livija ter, priSedSi h griču Virbiovu, krenil proti Suburi. »Treba je stopiti k Sporu ter žrtvovati nekoliko vina Fortuni. Našel sem naposled, kar sem že dolgo iskal. Mladi je vročekrven in bogat kakor rudnik na Cipru in za to ligiško tičico je pripravljen dati polovico premoženja. Da, takega sem iskal že dolgo. Treba pa jo največje pozornosti, kajti njegova radovednost ne obeta nič dobrega. Oh, volčja ščeneta zapovedujejo dandanes svetu. Manj bi se bal onega Petronija. O, bogovi, koliko velja danes zvijača več nego čednost. Načrtala ti jo ribo na pesek ? Ako vem, kaj to pomeni, pa se naj zadavim nad kosom kozjega sira. Toda poizvem. Ker pa ribe žive pod vodo ter je iskanje pod vodo težavnejše, nego na kopnom, torej mi plača za to ribo še posebej. Se jeden tak mošnjiček, in mogočo mi bo odvreči to zlodjevo bisago ter kupiti si sužnjega. Toda kaj bi rekel, Kilon, ko bi ti svetoval, da ne bi kupoval sužnjega, marveč sužnjo. Poznam te. Vem, da so strinjaš. Ko bi bila tako zala kakor na primer Eunika, pa bi se še sam pomladil pri njej ter bi imel od nje dostojne in zale dohodke. Prodal .sem ravno Euniki dve niti svojega starega plašča. Bedasta je, toda ko bi mi jo Petronij daroval, pa bi jo vzol. Da, da, Kilon, sin Kilonov ... (Dalje pride) Še prostemu človeku zamerimo, če očita, kar je dal, in bi ne zamerili vara, ker ste izšolani! Da kaj žrtvujete cerkvi in ljudstvu, bi bila vaša dolžnost; saj nimate ne otrok, ne družine, in lepše je, če po vračate kaj ubogemu ljudstvu, katero vas mastno plačuje, nego puščate po snu ti svojim kuharicam! S Ponfkev na Tolminskem. (Volitev volilnih mož.) — Zadnji dan preteklega meseca je bila pri nas volitev volilnih mož. V V. skupini je zmagala klerikalna stranka s 86 proti 68 glasovi (3 volilni možje). V IV. skupini pa je zmagala narodno - napredna stranka (3 volilni možje). Prej se je za gotovo pričakovalo, da zmaga na vsej črti narodno-napredna stranka, ker je pri nas zavedno ljudstvo iri tudi pri zadnji dopolnim volitvi državnega poslanca je zmagala na vsej črti narodno-napredna stranka. Da so sedaj zmagali klerikalci v V. skupini z majhno večino, temu ni iskati vzroka v tem, da je pri nas ljudstvo na klerikalni strani, temveč vzrok tiči drugod. Pristaši narodno - napredne stranke se niso skoraj nič brigali za volitev, mislili so si: saj je ljudstvo zavedno, bo že vedelo, kako voliti, mej tem pa so nasprotniki drugače mislili in delali. V ponikovski županiji sta dve katastralni občini: Ponikve*) z Lo-garščem in Rakovcem in Pečine. S Ponikev, z Logaršč in Rakovca so volili skoraj vsi volilci z narodno-napredno stranko. S Pečin je pa prišla ogromna večina volilcev za klerikalno stranko. Poglejmo, kako seje agitiralo pred volitvami. Naš in pečinski vikar in še pod-melški kaplan jima je pomagal, oni so se res (kar se jim mora priznati) prav pošteno trudili za zmago. Naš vikar je v cerkvi s trdo besedo prigovarjal ljudem, da naj le pametne može volijo za poslance, ki bodo s pametjo kaj naredili ne pa s pestjo, kakor mislijo poslanci narodno-napredne stranke. Zunaj cerkve je pa vsakojake reči obečaval ljudem, ako bodo volili tako, kakor on hoče. Mej mnogimi drugimi dobrotami, ki bodo imeli, ako bodo voliU tako, kakor on hoče. jim je tudi obečaval, da — heintajce, ne vem ali bi zapisal ali ne, kaj jim je še obečaval, no, posebno dobro ni bilo, ker se jih je le nekaj nad dvajset ljudij vdeležilo te dobrote — pijačo. Slabo je torej agitiral naš vikar, vendar priznati se mu mora, da je bil mnogo pametnejši agitator kakor pa pečinski vikar, kateri je govoril ljudem, da če ne bodo volili, kakor on hoče, bo z vero doli, in če grejo volit, kakor on hoče, delajo dobro delo, ker se potegujejo za vero; grejo tako-rekoč volit za Kristusa. — Znano je, kako je naše priprosto ljudstvo rahločutno glede vere. Reci našemu pripostemu kmetiču, da če to stori, je vera v nevarnosti, če stori pa to, se za Kristusa poteguje, pa pojde s teboj magari v ogenj I Nič se torej ni čuditi, če je pečinski vikar toliko pripostega ljudstva spravil na svojo stran s tako agitacijo. Agitacija našega vikarja kakor tudi pe-činskega je dala povod mnogim čudnim govoricam mej ljudstvom. Govori se, da je dr. Tuma j u d in da je celo italijanske narodnosti. Ako bo Tuma za poslanca izbran, bo cerkve podiral, duhovni se bodo preganjali in sv. maša bo le vsako nedeljo, ob delavnikih nikdar. Kdor ne gre volit, kakor hočeta vikarja, je brezverec. Torej v Logarščih in Rakovcu so sami brezverci, ker so vsi volili za narodno-napredno stranko. Na Ponikvah je tudi le nekaj nad dvajset pravo-vercev, vsi drugi so brezverci, kajti le nekaj nad dvajset volilcev je volilo, kakor je hotel gosp. vikar. Govori se še mnogo drugega o agitaciji našega vikarja, a je že take se razširil moj dopis, zato naj za sedaj to izostane, ohranimo pa za drugo priliko. Marsikdo z narodno-napredno stranko misleč občan se sedaj kesa, ker ni šel volit. Tudi na volišči se je videlo marsikateri kisli I obraz pri klerikalcih, ker marsikdo je volil s j klerikalci, ker je bil na kak način odvisen \ od kakega klerikalnega agitatorja, toda sim-patizoval je le z narodno-napredno stranko. .... o. Od nekod. (Več prizorov.) — Bližajo se volitve, osodepolne volitve volilnih mož, v nevarnosti je vera, uničena je morala, in ako zmagajo liberalci, je palo ljudstvo moralno na najnižji nivo. Kdor ima le količkaj krščanskega čuta, naj atopi na noge in reši ljudstvo tega propada. In res je bil mož, kateri je že prej neumorno de-loval, da se obdržijo krščanska načela, da *) Ponikve, LogarSče in Rakovec je le ena ka-tastralna občina, in sicer Ponikve. zmaga edino napredni krščanski duh, kateri reši ljudstvo demoralizacije. Uvidel je nevarnost, videl pred seboj odprto žrelo propada, pred katerim stoji naše ljudstvo, in še en korak, izgubljeni so vsi, rešiti ga, naj stane tudi lastni obstanek; za to napne vse svoje moči, skliče k shodu, kar je bHo mogoče, odpre vse ventile svojega agitacijskega talenta, da spravi na volišče, kolikor mogoče glasov — naravno, saj tu gre za vero, gre za ohranitev morale I Pozove tudi svoje iz-voljenke, naj poučijo ljudstvo, da že itak vera peša, morala je v nevarnosti. Njegov poziv ni ostal brezuspešen, dobila se je v srečnih vrstah tudi nežna vitka devojka, ka- j tera je nasvetovala naprednim volilcem, naj gredo raji molit kakor pa glasovat za kandidata, kateri ni na katoliški podlagi — ali j kljub temu so propali in neizogibno so se pokazale posledice, katere je videl naš mož pred sabo — mož, kateri je napisal mor?lo in krščansko življenje na svoje čelo!-------j Lep večer je bil, nisi videl oblačka na | obzorju, krog in krog stoji romantiško go- | rovje, katerega mejni dijadem se tako čarobno bleskeče, in na sredi tega krasnega prirodnega prizora stoji mesec v svoji poi-noti, ki je s svojo svitlobo le še poveličeval ta prizor. Iz gostilne stopi mož na eesto osupnen, ko se odpre pred njim ta čarobni pregled* in ginjen vsled tega iznenadenega utiša ne more naprej. Nehote so se vzbudili v njem oni nežni čuti — čuti, katerim se človek ne more vstavljati — čuti ljubezni! — Na razpotju je, naj zmaga razum, ali naj sledi gorečemu hrepenenju srca! — Zvije se za voglom in izginil je----------------- Dvanajsta ura je biia v stolpu, grobna tišina je vladala in angelj Gospodov je plaval nad nami, počitka željnimi. — Vendar nekdo je še na nogah, mirno koraka mož proti svoji hiši, vračaje se iz službe, da bo po dovršenem delu sladko počival. — Z lahkimi koraki stopa po stopnicah, pride pred hišna vrata, še enkrat se >6te, posluša, ali je še mogoče kak razsajač na cesti ~ vse je mirno, vse je tiho! Polahkoma odpre hišna vrata, še bolj potihoma pride do sobinih vrat, nekaj časa posluša, in čuj — nekdo se potihoma raz- govarja! Kri mu šine v glavo----------------- hipoma odpre vrata, »krščanski udovc* za-kriči v obupu, omahne in oslabel že od nočnega mraza in naporne službe omedli. Drugi dan pa so otroci in odrasli znali marsikatero povedati p »krščanskem udovcu", saj to nima za moralo in krščansko življenje, katerih zaščitnik je hotel biti za časa volitev, nikakih posledic, saj on je na pol »posvečen" in desna roka kaplanoval Iz Škrbine. — Javljam Vam v imenu naše narodno-napredne stranke, da smo zmagali v Škrbini. Trd boj, mislim, da kaj takega ni bilo .v. celi Avstriji; Vse smo napeli, kar smo mogli, in ker je bilo naših 6 mladeničev izpuščenih iz volilne liste, nam je šlo še te-žavneje. Ako bi ne bila žandarmarija prisotna, bi prišlo gotovo do pretepa, a ne od naše strani, ampak od nasprotnikov. Voljeni so možje, koji stvar razumejo, o čemur se lahko z gotovostjo tudi v javnosti govori. Ker je pa »Soča" zadnje dni objavila dopis iz Škr-bine, v kojem je bil g. župnik »preveč popisan", je bjla za nas velika sreča, da smo imeli take značaje, ker drugačno bi bili gotovo propadli iz vzroka, da so se volilci naslanjali na to, da župnik ni nikoli v cerkvi t tako govoril, kakor stoji v »Soči*, ampak je le ljudem priporočal, naj volijo po »lastnem t prepričanju", kar so oni tudi storili. Mi j imamo na naši strani samo mladost bodisi i ob vsaki volitvi, na kar smo ponosni. Županu Pipanu je odzvonilo, in Škr-bina je danes ponosna, da je prišla.po 10-letni boritvi v napredne roke. Škrbinci pa prosimo g. župnika, naj se nikakor ne meša v naše občinske zadeve, ampa/. naj bode vedno nevtralen, kar bode zanj in za nas najbolje. Gospodu R. vsa hvala, on se je boril z nami in slednjič tudi zmagal. Župan je poparjen, ker je bil zmage gotov in si tega ni niti mislil, da bi pogorel. 8 Krasa. (V odgovor »Lažnji-vemu kljukcu".) — »Lažnjivi kljukee" je pisal v svoji štev. 49., da je V. B. iz Kobo-I lov agitiral za narodno-napredno stranko t«r I nosil smodke in tobak. Pa on ni nosil ne I tobaka in ne smodk, ampak vžigal je svetlo luč, kakor ribje oko, ker je videl skozi I Štanjel in Kobdil mimo grede nekaj oslepljenega ljudstva v megli l Bržkone je prišel I tisti dim iz Štjaka od 20. minolega meseca, ko so nam znani nunčki butaro smodk in | kronic tje gori poslali, da so jih vrhovski re- J veži pušili, (nekateri so pač taki, da gredo po hudičevo volno v pekel za en krajcar) kakor tudi v Štanjelu na dan volitve se niso nekateri odpovedali ne litrom in ne smodkam. j Podžupan iz Kobolov jih je še drugi dan j pušil tako, da se je vse za njim kadilo in g. predsednik iz Branice jih je v ta namen tudi mnogo pokvaril, torej ni čuda, da se je podžupan iz Kobolov gosp. k. Strancarju tako priklonil, da mu je klobuk z glave padel. V. B. je govoril mimo grede v Kobdilju, da miške so modrejše od sedanjega ljudstva, ker one nočejo glodati edino klasino. V. B. je govoril, da želi poslanca kristjana, ki bi zastopal vse stanove; posebno da ne bi pozabit siromašnega kmeta! da bi zatiral fabrike petijota!!! ter tudi, da ne bi pozabil, položiti tudi najmanjši prst z leve roke za občino Štanjel, ker ona je v velikanskih stiskah, za- i sačena od trtne uši: uš je pa tudi črni regiment, da se držimo starega pregovora, ki pravi: dajmo mu, kar mu tiče, in pustimo ga kot beriče I Za sedaj naj bode dovolj. O gosp. nunčku Strancarju vemo, da ga srbijo pete od trudapolne agitacije, pa ako ne gre za omenjeni posel v pokoj, ga j pravočasno popraskamo Kraševci. ! Iz Brd. (Nekoliko o volitvah v Kojskem.} — Na nedeljo pred volitvijo je naš župnik raz lečo razsajal najpred proti | plesu, ker se je vršilo v tistem tednu neko | ženitovanje ter je bil ples in godba »pri Franceljnu". Rekel je mej drugim, da so pogubljeni ter da pojdejo v pekel vsi taisti j krčmarji, kateri prodajajo prostore v svojih j hišah za ples. No, kdo bi mu to verjel? } Jaz že ne. V dokaz naj omenim še to-le: Ko se je v Kani-Galileji vršilo ženito- j vanje, je bila tudi godba in ples, prišel je sam Kristus tistikrat kot mladenič na ženitovanje; ako bi bil on nasproten godbi in plesu, gotovo ne bi bii zraven prišel. Poleg tega je on še dosti vina naredil, ker ga je bilo na ženitovanju primanjkalo, a njegove tako zvane »namestnike* pa strašanjsko v oči bodejo take veselice, tako da vedno groze s hudičem in peklom. Ako že pekel eksistira, pa mislim jaz, da bodo po vsi pravici nekateri duhovniki prvi na vrsti. Saj krčmarji Upe že dosti na ] tem svetu, ker ni ga večjega trpljenja kot s pijanci imeti opravila, torej jaz upam, da Bog j ne bo tako neusuiljen, da bi nas zavrgel tudi na onem svetu. Ko je gosp. nune zropotal proti plesu, je začel ljudstvo prav lepo prositi, da vsi, l kateri držijo za cerkev, ter upajo bili zveli- | čani, naj volijo za cerkev. j Vršila se je pred volitvijo in na dan volitve v Kojskem, Šmartnem in po drugih vaseh nesramna klerikalna agitacija, celo fa-rovške gospodinje se je videlo agitirali po vaseh od hiše do hiše; posebno agitatorji klerikalne stranke v Kojskem so bili ti največ! nasprotniki cerkve in duhovstva namreč: Riko, Škof, Perin, Komaulov, Štalica itd. Premislimo zdaj, kako to božje vince spremeni duhove v neznačajnih možeh, to so možje kateri nimajo nobenega prepričanja o volitvi, možje, kateri, kjer udobijo več pijače, tam prodajo narod in sami sebe. Ako je mislila narodno-napredna stranka, da bode v Brdih sploh brez umazane agitacije ter po pošteni poti kaj priborila, se jo jako varala, kajti ljudje so še v temi, se dajo voditi in slepiti; tisti pa, ki jih vodijo in slepe, so mojstri v takem »meštirju"! Na Gorjanskcm, dne 5. decembra. — Zopet se oglašamo, in zakaj? Dneg8.pr.ro. je nesel neki tukajšnji mladenič pokopal nekega otroka. Ali glejte nunca, kako se zare-penči na tega vrlega mladeniča, ki je na-prednjak: »Ti ne smeš nesti zakopal* ker nisi naše vere, ti ne držiš naše vere in si brez-j verec." — Ali ste ga videli nunca, kako se I je nasadit na tega naprednjaka, da bi ga pridobil za sveta nebesa? Ali potem, ko ta odgovori, da slišita dve priči, je bil nune tak, kakor da bi ga polil z vrelim kropom. Poslušajte nadalje! Dva dni potem, ko so bile naše volitve, se je oglasila tista z imenom »usmiljena Ančka", da so Kraševci z dvema glasoma zmagali. — Prosimo, da nam pove to dolgojezično revče, ali so imeli tisti možje, ki so volili nunca, kakšenkrat vi- I pavsko zemljo na nogah, razven Dugulina in | Bestriča po domače Cahej?! I Tukajšnje njegove ovčice, ki so vpisane I v družbo sv. Mohorja, se močno pritožujejo i zaradi knjig, ki jih dobivajo od družbe, na kakšen način da pri tem postopa ž njimi. Tukajšnji posestnik je poslal po knjige in dal svojemu sinu 5 vin. za pošto. Ali glejte nunca, kako se načepiri zdaj: tukaj mora biti 6 vin., če ne, ne dam knjig ven, in fantič je moral romati domov še po 1 vin.; torej niti toliko ne zaupa nune posestniku, kaj hočemo pa mi njemu zaupati? — Drugi dan je šel nune v biro za ajdo. Ali, s kakim srcem, poslušajte! Ko je bil v biri za grozdje, je govoril, da v tisto hišo, kjer so fantje in dekleta, ne gre zaradi nedolžnega plesa. Ali zdaj za ajdo pa kar s kraja je romal, kakor kapucin, in lepo prosil, kakor strgan berač. Ali kmetje so sprevideli njegovo potuhnjenost in so ga moško zavrnili, na kar se je grozno razsrdil, in kako bi se ne, ker mu je ušel lep kupček denarja. ---------Tudi—krščansko usmiljen je naš nune--------- do siromakov in do svojega stanu. Nekoč je bil prišel neki kapucin, ki bere za svoje brate v samostanu, zvečer k njemu, da bi prenočil pri njem, ali ta mu je pokazal zobe ter ga zapodil, da se je zjokal uKgi mož in je moral prenočili pri bližnjem sosedu, — Za danes dosti 1 Opozarjamo danes gosp. nunca zadnjikrat, da nas na javnih krajih pusti na miru, ker sicer bo naše potrpežljivosti konec! Iz BI1J. — Na nesramno trditev dopisnika »Volitve v Biljah« v »Prim. Listu" št. 50. se pojasnuje to-le: Somišljeniki napredne stranke niso z nikakim pritiskom in ne s solznimi očmi, ampak nevstrašno proti vsem grožnjam s peklom, hudičem itd. agitatorjev kuratove stranke prišli na volišče ter oddali pogumno svoj glas za volilna moža napredne stranke, dobro vede, da tu gre za splošno korist vseh slojev tukajšnega prebivalstva. — Ako smo propadli, smo propadli častno, kajti dobro vede koj v začetku volitve, da ne premagamo, ker so vsi Orehove! glasovali za kuratovo stranko, se nismo preplašili ogromne večine nasprotnikov, ostali smo vstrajno na volišču do konca, in s tem pokazali, da se kurata in njega podrepnikov ne bojimo, ako ravno nas slikajo za »brezverce*, in da smo volili za »hudiča". Pri volitvi je hotela komisija tudi nekatere naše glase razveljaviti in s tem svoje zmago povzdignili. V V. kuriji pride na vrsto veleposestnik, naš somišljenik. Modri g. župan, predsednik komisije, ga zavrne z besedami: »Vi nimate volilne pravice, ker ste veleposestnik*. Ha ! ha! Modra glava takega župana! Hotela je kar čez noč izlakniti novi §. občne volilne pravice, ter steni odvzeti volilno pravico veleposestnikom v V. kuriji, V IV. kuriji je pustila komisija voliti za moža, ki se sedaj nahaja nekje v Ameriki, volilca, ki je istega priimka in imena. Pravočasno se je tako postopanje volilne komisije zapazilo in g. vladnega komisarja na to nadostatnost opozorilo, in z besedami : dovolj slabo za komisijo, ki tako pošteno postopa, smo vsi somišljeniki z našim »generalom* volišče zapustili. — Razkrinkali smo torej može poštenjake pod ščitom gosp, kurata. — To se ni godilo po pomoti ampak po vednosti. Zakaj pa je prišlo v IV. kuriji do ožje volitve? Kuratova stranka je hotela županu med svetom nekoliko več ugleda pridobiti s tem, da ga je postavila za volilnega moža. In res, voljen je bil. Pa kako presenetenje, ko po dokončani volitvi se je šele pokazalo, da župan nima volilne pravice. (Plačuje okolo 4 krone izravnega davka.) Ob enem bi tudi ne smel biti predsednik volilne komisije ?! Vsled tega je g. vladni komisar uničil izvolitev župana, in prišlo je do ožje volitve, in pri tej je bil od samih pristašev kuratove stranke izvoljen mož iz srede naših volilnih mož, ko o tem si naša stranka niti \ sanjala ni. Nesramna je pa trditev dopisnika v »Prim. Listu", da je dobri sin Matevžev i direktno in javno tirja! upnika na dan vo- I litve za znesek 10 kron. To je zahvala upnika za storjeno mu dobro v veliki sili, ko I je v četrtek dne 29. nov. 1.1. pritekel za sinom Matevževim v krčmo v Gorici ter ga prosil za posojilo 20 kron, ter mu za trdno obljubil, da mu do ponedeljka 3. tega mesca gotovo povrne. Ako je »pošlen* isti kmet, vprašajte ga, g. dopisnik, ali pravi »dobri J sin Matevžev* resnico ?—Mari ni bila dolžnost l »poštenega" kmeta, da je svojo obljubo izpolnil? I Bolje bi bilo, da bi prej pred svojim I pragom pometali, kjer je več blata, kakor I pred pragom drugih. Enako nesramna je tudi ista trditev zastran čevljarja Ig. Mozetiča, da mu družina I.N. ni hotela plačati neizgotovljenih čevljev. Res je pa, da mu je ista družina plačala čevlje, katere je izgotovil, in po vrhu je Se pustila neizgotovljene čevlje. Kar zadeva agenta »Sla vije", je isti imel ravno isto pravico opazovati volilno gibanje v voulni dvorani, ^^ v pomislek "občinam črno temo. Treba bo pač: sprijazniti se z novo strujo in ž njo raftuniti. V Po vir ju na Krasn je tudi zmagala naša stranka v obeh kurijah s 5 vol. možmi. Na Krasu imamo s tem dvetretjinsko večino. To dokazuje, da sta naši stranki zagotovljena oba deželnozborska mandata. Ker je enako v tolminskem okraju, v naših trgih in vele-posestvu, je. že določena usoda klerikalne stranke za, volitve v deželni zbor, ki bodo g. kurat, ki je neprestano opazoval volilce z temnim in presunljivim pogledom, stoječ za volilno mizo, meneč, s tem pogledom pre-sunim vsakega. Pa varal se je, ker od strani naših ni nikogar.* .tem preplašil. Katerih sredstev so se posluževali agenti kuratovi in on 2 njimi, to je že splošno znano: pretenje s posojilnico, s hudičem, ste se podpisali hudiču, volite hudiča, vera je v nevarnosti, s krivo vero, brezverci, itdr Samo pravega razloga ni povedal, proti kateremu se imamo izključno mi Biljenci boriti, in ta je »železnica?". Mi, ki smo si te bili že gotovi! Ta m bode nikdar tekla skozi Biije. Nada, da nam ta povzdigne blagostanje občine, delalstva, kmetije in obrtnije, je splavala po vodi! In mi naj volimo zopet istega zastopnika, katerega je bila dolžnost zagovarjati koristi naše občine v tem pogledu? Nikdar, nikdar! Živio dr. Turna! Iz Rineutberga. — Zupan Pavlica ne more preboleti groznega poraza ob volitvah volilnih mož; vidi pač v bližnjo pri-hodnjost, ko mu odklenka na županskem stolcu. Zato se revež strašno huduje na na-prednjake; posebno v popoldanskih urah, ko je že natrkan, psuje in zmerja vse od kraja, vsi so tepci, norci, malovredneži, ničarji, le on je možak od nog do glave, le on vse ve in zna, le on nekaj ima tudi pod palcem. Kar ta človek počenja, presega res že vse mogoče meje! — Gotovo ga jeze tudi ona znamenita vprašanja v »Soči*, na katera ni dal odgovora, ker ga ne more dati. — V najnovejšem času je začel enako neotesano obdelovati tudi nale prvake v Gorici. Vsi so sami osli, katerim preti po vrhu le boben,; o enem ceid pripoveduje, da so je žo zatekel k njegovemu sinu, naj ga za božjo voljo reli, sicer da pojde rakom žvizgut. (Kdo pa je ta?! Uredn.) Ali res ni moči, ki bi tega človeka malce pokrotiSi? — No pa upamo, da ob prihodnjih občinskih volitvah ga pošljemo v neradovoljni penzijon brez penzije, potem bo morda mir pred njim! DomaČe ta razie novice. Gg. narodni kam. — Konec leta je tu. Mi bi radi razveselili svoje čitatelje z novim letom tudi z novim priboljSkom. Žal, da bo težko kaj z našimi načrti; ne dela nam zaprek mor«la prenizko število naročnikov, ne, marveč le prenerodno plačevanje. Veliko je celo Jako premožnih somišljenikov, kt se zanašajo menda prav na svoje prvaMvo, čel: meni pač ni treba tako skrbno paziti, lista mi ie ne ustavijo... Kaj bi bilo, ako bi bilo še več naročnikov, ki bi tako mislili ? »Soča* ima na leto okroglih 20.000 kron izdatkov, katere treba sproti izplačevati! — Hovo leto je torej tu! Predno mislimo na nove priboljške v korist gg. naročnikom, prosimo uljudno, naj vsakdo, ki kaj dolžuje, stori svojo dolžnost in zanaprej redneje plačuje. —• Za novo leto dobe" naročniki prilogo »Kažipot", ki je gotovo vreden 2 kroni. Take knjige nimajo drugi Slovenci in je daleč okoli jedina prikazen. Osebne testi. — Pravosodni minister je premestil okrajna sodnika Ivanu Guzelja iz Cerknega v Komen in Viki vit Frdlicha pl. Frdlichsthala iz Bovca v Kana! ter imenoval sodnikom pristava dr. Vikt A h a z h i z h a v Sežani za Bovec in Ivana Dougana na Voloskera za Cerkno. Sodnika Juri) Zottig v Krmimi in dr. J. Orbanich na Gresu sta imenovana svetnikom aa sedanjih svojih službenih mestih. Volilno gibanje. — Iz Kreda pri Kobaridu nam poročajo, da so klerikalci zmagali zategadel, ker so Borjanci (največja davčna občina) vsi doma, drugi volilci pa ne. Trem nuncem se je pridružil za agitatorja tudi učitelj Iva uči č, ki se srečnega čuti, če more polizau" kak farovški krožnik; pa tudi njegova ljubezniva ženica je agito-vata in celo skozi okno je psovala napred-njake. — Ta županija jedina v sodnem okraju kobariškem je torej ostala docela v klerikalnih rokah. Iz tega pa sledi tudi dokaz, kako so klerikalci lagali o shodu v Kobaridu, Pisali so, da je le nekaj Kobaridcev in pijancev na naši strani. Volitve so najbolje odgovorile na klerikalne ostudbe. Enako je na Bolškem in skoro tako na Kanalskem. Da, svita se tudi med našim ljudstvom ! Naša zmaga v Skrb in i odpira lahko oči tudi najzagrizenejšim klerikalcem, kako silno prodira napredna misel, ki preganja riškega okraja, ki se še ne morejo otresti klerikalnega nadvladja. O volitvi v Po vir ju nam poročajo: Župnik škandalozno agitoval. V farovžu je bil na razpolago brentač vina; vsakdo je pil, kolikor je hotel. Župnik sam hodil od hiše do hiše in vsiljeval listke; pomagal mu je mežnar. Ljudstvo silno razburjeno. Povsod govorili le o župniku in njegovi kuharici, ker je že stara in bi se je rad iznebil. Volilci so si_.pnpavedoyalv_...kako....4e_..župnik-.na njeni glavi škaf razbil, a nekoč je šel z revolverjem nad njo, da jo je hlapec branil, (Ali res? Ali ni dokazov in prič? Uredn.) Zupan Kocjan, okoli 40 let v starašinstvu in župan, odlikovan celo letos od cesarja, kateremu se ima občina za vse, kar ima, zahvaliti, je bil kamnjan od župnikovih vernih dušic. Vrši se kazenska preiskava. Razburjenost velika. Taki so sadovi farovške hujskanje! Pa poreko, zakaj vera pešal V nekaterih krajih so bili izvoljeni naši somišljeniki, dasi se za to niso prav nič pr-tegovali. Klerikalci so jim »naredili poklon", ker so potrebovali njihovo ime za ugled svoje liste, ker drugače bi ne dobili klerikalci sploh ničesar; naši prvaki pa so premalo storili, Ponekod smo se jako varali o nekaterih takih „prvakih*; zato marsikako razočaranje in tudi presenečenje. Prav ! Smo imeli vsaj dobro šolo za prihodnost. Klerikalno divjaštvo. — Povedali smo Že, kaj počenjajo klerikalni divjaki v Dornbergu in drugod, kjer naši somišljeniki niso varni niti življenja. — Iz Skopega pa so nam sporočili grozne reči, ki so podobne onim na Gočah, kjer je župnik vzrok veliki nesreči, za kar bo odgovarjal pred sodnijo. — V Skopem so klerikalci na dan volitev silno razsajali. Vodil jih je znani pobič Cerne iz Tomaja. Pili so že na vse zgodaj; šli so tudi v farovž, kjer so zopet pili. Ko so se vrnili, so napadli dva naprednjaka in ju razmesa-rili; jednemu so zadali nad IG ran; bati se je za obeočesi. Šest orožnikov je poskrbelo za red. Sedem klerikalcev jt zaprtih. Sodna komisija preišče na Heu mesta vse take lopovščine. Take sadove rodi farovška agitacija. Pa hočejo, da bi jih morda še hvalili! Proč s takimi hujskači! Volitve volilnih mož v Gorici. — V četr»ek je volilo mesto Gorica 42 volilnih mož za pelo kurijo. Volili so na treh krajih. Udeležba pri volitvah je bila strašno mala, ako se pomisli, da od 4503 upisanih vo-liicev v peti kuriji jih je prišlo volit samo 774. Izvoljeni so volilni možje, kakor jih je predlagal laški volilni odbor. Viteza dr. Gregorčiča je doletela pri teh volitvah ta čast, da je dobil dva glasova za volilnega moža. Slovenci se za letos pri obstoječih razmerah še niso vdeležili volitev volilnih mož v Gorici, ali pride čas, ko se i to zgodi, in mislimo, da ne crezvspešno. »H Friuli Orientaie*, glavni list naših Lahov, je rotil prebivalstvo za Žive in mrtve, naj se udeleži teh volitev, da tako pokaže številno »italianil&*Gorice. Ali to se ni zgodilo. Prišli so sicer, ali le toliko, da je šla rakom žvižgat »italianita* Gorice, in menda odslej tudi gospodje Lahi ne verujejo več vanjo, ker je — ni 1 Potres. — Od Sv. Lucije nam poročajo, da dne 9. t. m., to je v nedeljo, zjutraj ob 5. uri 28 minut sta se slišala zaporedoma dva precej močna potresna sunka, trajajoča okoli 3 sekunde. — Tudi na Srpenici so čutili potres ob istem času. Okna so zaškripala, podobe na stenah so se zazibale in nekatere je vzbudil potres iz spanja. Kako so gotovi. — »Gorica* in »Prim. List" pravila, da tiskovna pravda gosp. Ga-bršceka proti »Gorici* pride še enkrat pred porotnike. O tem so tako gdovi, kakor da bi bili oni višja instanca državnega pravd-ništva 1! Obsodba »Gorice* radi častikraje je bila proglašena od strani porotnikov soglasno. Pravica je zmagala, in zmagati mora vselej, pa makari če bi prišla ta reč še trikrat pred porotnike! — Opirajo se pri tem največ na okolnost, da so morali porotniki trikrat nazaj v posvetovalnico, kar bi baje ne smelo biti. Kdo pa je kriv, ako se niso mogli takoj jezikovno razumeti Slovenci in L»dii?! Samo tisti, ki so preskrbeli mešano porotno klop, to so gospodje pri »Gorici*, na Čelu jim" dr. Rajmondo! »ložle-Tolilel - dobri krMUani!« -V ,Gorici* in v »Prim. Listu* čitamo, da jima poročajo iz Še m po laja, da so izvoljeni možje-volilci dobri kristijani, ki nimajo nič opraviti z brezversko »Sočfno* stranko itd. V Šempolaju je le en sam volilni mož, kateri pa n i izvoljen za klerikalce. Da bi ga pridobili klerikalci zase, mu nadevajo kar celo čelo »dobrih kristijanov*. Ali zaman! Na take limanice ne more sesti nikak mož, in tudi ne sede. Le bodite brez skrbi na to strani Dopolnilne deželnezborske volitve. — V petek je volila mestna skupina Graiišče-Kormin deželnega poslanca, ker ta mandat je bil vsled smrti barona Locatellija prazen. Volilna borba med Lahi za ta mandat je bila prav znatna, ker šlo je zato, ali zmaga kandidat »TJnione« dr. Fran Waiz ali pa kandidat odbora »Comitato friulano austriaco", dr. Marchesini iz Kormina. Zmagal je dr. Waiz, ki je bil izvoljen s 167 glasovi. Dr. Marchesini je dobil 116 glasov. Pokojni Lo-catelli je veljal za zmernega laškega poslanca, o katerem so.pisali Lahi, ko je umrl, da je sedel ftiediaškimr poslanci, ali je bil vladin mož. — Trgovska in obrtna zbornica je tudi volila na mesto odstopivšega poslanca drugega na isti dan. Izvoljen je Jos. Ch i o z z a iz Ločnika. Tako je število deželnih poslancev zopet popolnjeno. »Takega župana — t luknjo!" — Ljubljanski »Slovenec" je prinesel v številki od 1. decembra pod naslovom »Goriško* po-ročilce, da na Goriškem se gode čudne reči. »Prošlo nedeljo napove g. vikar v Trnovem volilni shod. Zupan pa zagrozi pred cerkvijo ljudem, da naj gotovo nihče ne gre na napovedani shod. Da ne bi prišlo do zažuga-nega prepira in boja, se je shod opustil. Možje se niso upali na volilni shod! Kaj pa mislite ? Takega župana — v luknjo !¦ Tako piše in laže »Slovenec" o g. županu Per-šiču na Trnovem, kateri uživa v svoji žu-paniji vseobče spoštovanje, ker je kot župan mož na svojem mestu. Zato je bil g. Peršič tudi odlikovan povodom 400-letnice, Gospod župan Peršič ni nikomur ne pretil ne žugal, marveč godilo se je v istini vse tako, kakor je bilo popisano v »Soči", katera je bila tudi »Slovencu" na razpolago, ako bi bil hotel pisati resnico! Tega pa ni hotel, in zato je oblatil g, župana tako grdo, kakor zna le kak klerikalni list. In kar v luknjo ga pošilja ! Gregorčičeva teorija, predlagati, da naj se zapirajo neljube osebe, rodi posnemalce! *— »Slovencu* bi svetovali, ako se že hoče utikoti v reči na Trnovem, naj rajše malo preišče tamošnjega vikarja, znanega Kodriča, kateri je tak mož, da si ne more pridobiti med svojimi ovčicamt niti toliko ugleda, kolikor bi ga moral imeti vsak nune pri svojih ovčicah. No, kdor ga pozna, se temu ne bo čudil, »Slovenec* bi storil prav, da bi tistega »vzornega* nunca malce pretipal; morda bi tam dobil kaj takega, kar bi sodilo v luknjo I »8 pomoejo nekojiii barab"----------- »Prim. Listu* pišejo iz Devina (kdo piše, ni težko uganiti), da »zmaga je, kakor naravno slovenska stranka — pa liberalna s pomočjo nekojih barab, M mislijo, da razumejo najvišjo politiko." Tako piše v krščanski ljubezni do svojega bližnjega »Prim. List" o devinskih Slovencih, teh trpinih, o ljudeh, ki zapuščeni do slednjega časa od slovenske pomoči, se tako rekoč sami branijo laškega navala in pritiska. In ti so barabe! Hvala lepa, gospodje katoliški narodnjaki 1 Zadnji razkačeni laški list ne bi mogel grše opso-vati devinskih Slovencev ! In zakaj to ? Edino le radi tega, ker so volili volilne može za narodno-napredno stranko! Ako bi bili volili nasprotno za klerikalno, bi bili vsi tisti, katere sedaj zmerjajo z barabami, najboljši kristjani! — Dopisnik iz Devjna naj bi bil rajši povedal, kako, zakaj in koliko je bilo izpuščenih v volilnem imeniku mladeničev, o katerih se je slutilo, da bodo tudi volili z nami, povedal naj bi bil tudi, kako se je tako rekoč odganjalo mladeniče od volilnega imenika. To, to bi bilo hvaležnejše gradivo, pri katerem bi se dalo končno govoriti morda res o kakem b a r a b s t v u ! Vi, vrli Devinci, pa si zapomnite, da imate v svoji sredi moža, ki piše o Vas v pobožni katoliški »Prim. List*, da ste barabe! Zapomnite si to, potem ne bo težko presoditi, katera stranka je prava, ali klerikalna ali napredna, in končno storili, da se takemu človeku sapa zapre enkrat za vselej! O cestah, na Krasu. — Poročajo nam, da se deluje v sežanskem okraju zadnji čas posebno na to, da se popravi krivica, ki se je zgodila za časa nekega bivšega predsednika cestnega odbora posebno občinarjem Velikega Repna, to je, da pojde cesta v Trst po želji večine in ne le mirno neke gostilne. Ker je cestni odbor v rokah mož narodno-napredne stranke, kar tudi ostane, zlasti pa pod modrim vodstvom sedanjega g. predsednika, je upanje, da se popravi ta stari kraški greh. Tako pravi naš dopisnik s Krasa. Mi pobliže ne poznamo t Ji razmer. Poziv. — Naši mili mladeži, koja se bavi z glasoviranjem, sem napisal v lahkem slogu kakor božični dar zbirko najpriljublje-nejših slovenskih in hrvatskih melodij. Zbirka je izšla pod naslovom »Ružmarinke", ter jo s'ovenskim roditeljem najtopleje priporočam, da svoje otroke ž njo razvesele prigodom božičnih praznikov, »Ružmarinke« stanejo 2 kroni, ter se naročajo pri meni (Zagreb, Rainerova ulica br, 11.) F. S. Vilhar. Kathr«inerJ«v koUdar zrn dama 1801. — Znana firma Knhreiner je doslej vsako leto v koledarjih izdajala umetniško Učno izdelano originalno sliko, ki je vselej vzbudila pozornost in izmed katerih je ta ali ona gotovo vsakomur Se danes v prijetnem spominu. Tudi letot prinaša ta firma kaj ljubko si-njeoko otroško glavico, kakor si je človek ne more mu liti milejše. Vrhutega podaja Kathreiner ta pot svojim odjemalcem izredno ukusno književno darilo za novo leto. Izšel je namreč z naslovom »Kalhrei-nerjev koledar za dame leta 1901* jako elegantno oprenrijen, ličen almanah, ki živo spominja nekdaj tako priljubljenih duodez-izdaj lirskih pesmi. To delce, po pravici nazvano .koledar za dame*, obsega poleg popolnega koledarja zanimive, literarno dragocene doneske, in sicer ginljivo sliko iz življenja ,No6*, preprostolepo pesem „0 mraku*, dalje humoresko .Simpatija*, šaljivo pesem »Lepotica s kmetov" itd. Naslovna slika ,0 mrasu*, ki jo je izdelal znani akademiški slikar JL Trentin, tvori z več jako originalnimi okraski na robeh tudi umetniško znamenit nakit tega koledarja za dame, ki bode iz-veaino dobro došlo darilce vsaM MavšH mMciln zlasti priročna knjižica za vsako gospodinjo. Delce pa je tudi prjjeten spominek na splošno priljubljeno Kalhreiner-Kneippovo sladno kavo.^ Prijatelji te kave lahke dobe »Kathreinerjev koledar za dame* popolnoma zastonj pri vseh trgovcih, dokler ne poide zaloga. Onim pa, ki še ne rabjjo te tako priporoone rodbinske kave, se nudi prilika, da si kupijo nalašč ur$5? zav°J za P°sk«šnjo ter se tako uverijo o nje velikih prednostih glede dobrega ukusa in nizke cena. Kaj hitro se potem tudi pokaže, kako ugodno vpliva na zdravje in splošni počutek Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako se redno uživa v znani zmesi z bobovo kavo. Razgled po svetu. »Slovenska šolska Matica" v Lljub-IJani. — V smislu § 21. pravil »Slovenske Šolske Matice" se sklicuje prvi občni zbor tega društva na dan 29. decembra t. 1. v Mestni dom v Ljubljani. Zborovanje se otvori ob dveh popoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav začasnega predsednika. 2. Poročilo tajnikovo o dosedanjem delovanju začasnega odbora, 3. Poročilo začasnega blagajnika. 4, Volitve: a) upravnega odbora (predsednika, 8 odbornikov in 3 odbornikovih namestnikov), glej pravila § 8. b) treh presojevalcev letnih računov. 4. Določitev nagrad za književna dela in glavnim fukcijonarjem za prvo triletno dobo. 5. Proračun za naslednja tri lota. Posvetovanje oziroma odobravanje predloženega poslovnika, 7. Nasveti posameznih društvenikov. Da bi častite dame in častiti gospodje vnanji drustveniki imeli kolikor mogoče duševnega vžitka in duševne pobude od svojega kratkega bivanja v slovenski prestolnici, je začasni odbor nadalje sledeče ukreni). 1. Na predvečer dne 28, decembra 1.1, priredi »Ljubljansko učiteljsko društvo« na čast došlim društvenikom zabavni večer, 2. Dne 29. decembra 1.1. priredi gospod ravnatelj Andrej Sonekovič ob 10. uri dopoldne električne demonstracije v fizikalni sobani c. kr. prve državne gimnazije. 3. Po občnem zboru si lahko ogledajo drustveniki ljubljansko elektrarno, kjer bode gosp. ravnatelj A. Senekovič razjasneval električno napravo. Tudi druge z .vode si lahko ogledajo drustveniki pod vodstvom izvedencev, 4. Častilo dramatično društvo se bode naprosilo, da priredi dne 19. in 30. decembra primerno dramatične predstave. Tovariši in tovarisice! Prvič se nam nudi prilika, da si podamo srednješolski in Ijudskosolski slovenski učitelji roke in stopimo v zvezo, ki more biti na korist prvim in drugim. Noben slovenski učitelj ne zamudi prisostvovati pri porodu »Slovenske Šolske Matice," ki bo, če Bog da, postala eden najvažnejših zavodov narodne prosvete! Gospodje poverjeniki in gospice pover-jenice navdušujte, kar je v vaših močeh, za sveto stvari V Ljubljani, dne 2. decembra 1900. Za začasni odbor »Slovenske šolske Matice": Dr. A. Medved, m. p. H. Schreiner, m. p. Za jezikovno ravnopravnost na finančnih In carlnarskih uradih. — Češki listi pozivljejo češko prebivalstvo, sosebno pa trgovce, da naj z vsemi sredstvi do zadnje instance branijo jezikovne pravice nasproti finančnim in carinarskim oblastim. Korberjevo ministerstvo je odpravilo rabo Češkega jezika tudi v vnanjem poslovanju. Češki obrazci za potrdila o plačevanju carine so se odpravili. Oklic apelu je torej na vsakogar, naj prote-sluje proti temu in sili oblasti, da se bodo morale baviti s protesti. O pripravah za ob-novljenje carinarskih pogodeb treba odločno zahtevati, da se dobi jamstvo za jednako pravo češkega jezika. Vsi, ki imajo posla s carinskimi uradi, naj zahtevajo češko občevanje. Ako se bo to pravo odrekalo, se je pritožiti na državno sodišče, ker sta za take odredbe odgovorna finančni minister Bdhm-Bawerk in skupni kabinet. Izgube Angležev t južni Afriki. — j Po novem izkazu o izgubah Angležev v južni Afriki je naraslo število istih na 49.000 ljudij, med katerimi jih je umrlo 12.614. Ruski car se počuti vedno bolje. Dnevna poročila se glase soglasno ugodno. Ozdravljenje se vrši hitro, ali bi šlo še hitreje po mnenju zdravnikov, ako bi se car ne brigal, kljubu bolezni, toliko za državne posle. Za carjevo ozdravljenje. — V Rimu je bila v soboto na praznik cerkvena svečanost za ozdravljenje carja. Svečanosti se je udeležila dolga vrsta Rusov, prebivajočih v Rimu, na Čelu jim ruski poslanik Nelidov. Dogodki na Kitajskem. ,Daily News" javlja iz Nagasaki-je: Povelje glede- povrnitve 5000 mož ruskih čet »v Odeso so preklicali; čete ostanejo do nadaljne odredbe v vztočni Aziji. — Iz dobrega vira se poroča, da zapusti cesarski dvor Lingaufu ter da odide bržkone v Vučang. —¦ Poslaniki so imeli včeraj v Pekingu posvetovanje, pri katerem so tudi verifikovali cesarska edikta, ki dajata Gingu In Li-Hung-Giangu v mirovnih pogajanjih polno moč. — Francoski poslanik Pichon je poslal omenjenima dostojanstvenikoma pismo, s kojim zahteva, da se kitajske čete odpozovejo od kitajsko-indijske meje in da se prepove uvoz orožja in streliva, — Vse amerikanske čete, razun oddelka, ki bode varoval poslaništvo v Pekingu, so zapustile Kitajsko in so na potu na Filipinske otoke. — Zmeraj bolj se potrjuje mnenje, da je sklenitev miru nemogoča, in da se bode vojna v prihodnji spomladi nadaljevala. Naredne gospodarstvo. Nova trst« krompirja. — S Kitajskega pripeljejo v Evropo vrsto »krompirja*, ki se imenuje 8Ussunus*. Prideluje se glavno na juga. Francoski ekonom Lemarie pravi, da spada k laiateinu; glave so črne in debele kakor oreh. Usunus se more pridela-vati baje v mirnem podnebju, se hitro raz-vejnje in ima jako veliko .krompirjev". NaSi ekonomi bi lahko poskušali, udomačiti ga tudi pri nas, zlasti ker je baje jako rodoviten. Švicarski Izvoz sir«. — Leta 1899. se je izvozilo iz Švice za 40*8 milijonov frankov sira, in sicer na Francosko 11*8 mil., Nemško 9'9 milijonov, v Italijo 4*7 milijonov, vAvstro-Ogersko 27 milijonov, vZdr. države 3*9 milijonov. Na Francosko se je izvoz zviSal, na Nemško in v Italijo pa znatno znižal. Letos baje ni bilo ugodno leto in se je mnogo sira pokvarilo. Nemško železarstvo. — Leta 1899. je doseglo izdelovanje železa na Nemškem 9,538.000 ton v ceni 13617 milijonov mark (I. 1890 le 4,851.000 ton v ceni 753-7 mil. mark). Delavstva je bilo nastavljenega v ti stroki 327.514 osebi (proti 235.436 osebam v 1. 1890). Trgovin« Francije, Anglije In Nem-dtye. — Leta 1891. je dovozila Francija za 3 81 milijarde in izvozila za 2-86 milijarde mark, Anglija dovozila 6*71 in izvozila 4*38 milijarde, Nemčija pa dovozila za 415 in izvozila za 3-18 milijarde. Leta 1399. pa je znašal dovoz v Franciji 3'37, v Angliji 5*22, v Nemčiji 4*21 milijarde mark. Ako primerjamo te številki«, vidimo, da je izvozila Nemčija v 1. 1899. le za eno milijardo manj nego Anglija, Francija pa več nego milijardo mani od Nemčije. Francoski izvoz se je povečal le za 0*26 milijarde, angleški za 0*84 milijarde, a nemški za 1*03 milijardo. Ako se bo lo razvijanje nadaljevalo še 16 let, bo znaSal izvoz vi, 1915: Francoski 3*64, angleški 690, a nemški 6*27. Francija strašno zaostaja, dočim Nemčija kmalu dohiti največjo trgovinsko in induslrijaino državo, x\n-glijo, in ji grozi že sedaj s svojo konkurenco. Poroillo ravnateljstva „Trgovsko ¦ obrtne sadrnge" v Gorici z neomejenim jamstvom za opravilni mesee november 1900. 1. Število zadružnikov dne t. novembra 190» . 1589 Naraslo tekom mesec« za........ 23 Padlo tekommeseca........ . 7 Štev. zadružnikov dne I. dec. 1900. je znašalo 1605 i. Število deležev dne 1. novembra.....3159 Priraslo deležev tekom meseca ...... 48 Odpadlo , , .... . . . 8 Število deležev dne 1. dec. je znašalo . . 3199 Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. novembra 342227-30 , „ , tekom meseca . 10544*66 , izplačanih , , . 1123 — Svota vplačanih deležev dne 1. dec. . . 35 i 648-96 Svota podpisanih deležev po SOO kron dne 1. decembra............959700*— 4. Predujmov je bilo izplačanih dnfe 1. nov. 725229 60 Priraslo tekom meseca........4120098 Odplačalo , , ....... . 751504 Stanje predujmov dne 1. decembra . . 758965*54 5. Dopolnilni zaklad je znaSal 1. novembra . 85094-46 Tekom meseca se je doplačalo . . . . 3167-56 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. nov. . 88262 02 6. Do konec meseca je prosilo 1844 prositeljev za predujme v znesku....... 1J64188 43 Dovolilo se je v znesku.......112320728 Izplačalo . „ .......1111291-24 7. Hranilne vloge so znašale dne 1 novembra 9.19611 42 Vložilo se je tekom meseca..... 12227-88 Izplačalo „ , , ..... 16475-— Stanje hranilnih vlog dne 1. decembra 215364*30 8. Gotovine v blagajnici dne 1. novembra 3169*52 Svota prejemkov tekom meseca .... 11520197 , izdatkov , , .... U66fl5*5{> Saldo v blagajnici dne 1. decembra . 1705*93 9. Denarnega prometa blagajnice v mesecu novembru........231867*53 Lastna glavnica v uplačanih deležih . . 351648*96 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah . . 215364.30 Razmerje.............. 21:35 Hranilna vloge se obrestujejo po 4Y,#.—Predujmi se vračajo v enem ali večledenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je vsak petek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki dan. OddL se v najem gostilna s štirimi prostori ter obširnim dvoriščem za krogljanje. — Naslov pove upravništvo. r^arol praša^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po iako zniprnih cenah. kdt^s^S^^^^^m^mmmmm^^^^mm^^^k^m^ registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici j Gosposka ulica hit- 7, I. nadstropja v lastni hiši. j ---------------&m---------------- f Hranilne Tloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 41/* %. Rentni .davek plačuje posojilnica sama. j Posojila se dajejo samo članom, in ( sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po b%%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K I.400.00G. Poštno-hran. račun štv. 837.315. »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot. Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin,. forStajnov (porhet), 'Lawn Tennis* i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn- med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliS v vseh barvah; prteniao, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. !b željo se polije tiuli norce, poštnine proste. i.« ta 1881, v 6oriri ustanovljena tvrdka E. Riessner, y NniisH nlicl 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoma prsi. duhovSfini in slavnemu obt-in-sL\c svojo lastno izdelovalnteo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nat-rob- j nih vencev, za mrtvaike potrebe, voSčcno sveče itd. vae po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo li-karm črk na perilo Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Oiar.lin.- 8 priporoča pristna bola y* briških, dal trn črna vina "W,zf?T maflnskihin i/, vipavskih, ^fflff i s t o r s k 1 h furlanskih, vF vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od Mi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. CaM zmerne. Poalraib« pošten« **************** Kuštrin Anton . trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štor. 33. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Lnka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljuhuje točno in hitro postrežbo. Špcdicijska poslovnica G. Hvalic v Gorici v ulKi Merelli ft 12. Priporoča se toplo Slovencem v mestu in rojakom na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.. Ker ima nove zaprte vozove za prevažanje, zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja. ^»ˇVVfVVVVVVT^TTVTVVVVT r»'1^1ffi^1i*1^f^1iig^ Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. ! Via Stn-ttn 1, Priporoča svojo kleparsko dslavnlco ter zalogo klaparsfclh izdatkov za kuhinjo itd., ima zalogo ilabov vseh vrst za nova stavba, oziroma preskrbi j a iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. I/.