Spedizloae In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 30. aprila 1942-XX BONOV in KMETSKI LIST Upravništvo in oredmStvo ►UUMDVLNtu«, ujuoijaua, Pucclnljeva ulica St 5. O. nad., telefoni od 81-22 do 31 -20 Račun Postne hranilnica podrui v LJuhllanJ »t mm Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 4.60 L, polletno 9.- L, celoletno 18.. L; za inozemstvo: celoletno 30.40 ti Posamezna Številka 50 cent Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. aprila naslednje vojno poročilo: Na eirenaiški fronti so bili sovražni oddelki spričo večje akcije naših izvidniških sil prisiljeni k umiku. I.etalo tipa »Hurricane«, ki je skušalo v nizkem poletu napasti naše prednje postojanke je sestrelilo protiletalsko topništvo s svojim ognjem. Baterije protiletalske obrambe Bengazija so sestrelile Se eno letalo pri nočnem sovražnem letalskem napadu, ki pa ni imel nikakega uspeha. Skupine italijanskih in nemških letal so uspešno bombardirale tobruško luko in druga središča sovražnega zaledja in so zažgale mnogo letal na tleh ter v borbi sestrelile letalo tipa »Bristol Blenheim«. Intenzivno so se nadaljevali letalski napadi na letalska in pomorska oporišča na Malti. Važni objekti so bili učinkovito zadeti. Angleško letalstvo je v spopadih z nemškimi lovci nad otokom izgubilo dve letali tipa >Spit-fire«. Iz Berlina poročajo: V nemškem državnem zboru, ki je bil v nedeljo popoldne sklican na izredno s«jo, je imel državni kancelar Adolf Hitler velik Govoril je o angleški politiki,'ki da se je zmerom opirala na neslogo in borbe na evropskem kontinentu, s čimer si je ustvarila velik imperij. Podrobno je obravnaval boljševištvo, o katerem je rekel, da se razglaša za diktaturo pro-letariata, a je v resnici diktatura židovstva, o čemer da pričajo tesne vezi med Moskvo in J..ondonom. Opozoril je, kako se je preprečilo poboljšaričenje Nemčije in Madžarske in kako so v Italiji mladina in borci uničili boljševištvo In postavili na njegovo- mesto novo idejo. Nadalje je rekel Hitler, da bo padla odločitev v tej velikanski borbi narodov na vzhodnem bojišču. Dozdajšnji potek bojev da je povsod iz-podbuden. Glede Rusije je naglasil, da že 140 let ni bilo tako hude zime v ruskih krajih, kjer so se vršili boji. Zato da so se morale operacije prekiniti in ni bilo mogoče obdržati nekaj prednjih postojank. Pri tem je izrazil priznanje tudi zavezniškim četam. Med velikimi počastitvami je očrtal delež italijanskih vojakov v tej vojni in je izjavil, da so italijanske divizije kljub hudemu mrazu odbile vse sovjetske napade. Pohvalil js tudi italijanska lovska letala. Za prihodnjo zimo, je rekel, bo bojišče bolje opremljeno. Izdani da bodo o pravem času vsi ukrepi tudi za. primer, če bi se tako huda zima ponovila. Zatem je izrekel Hitler pričakovanje, da mu bo narod priznal pravico, da bo lahko nemudno posredoval, kadarkoli bo šlo za narodovo eksistenco, in da bo izdal po svoji lastni sodbi vse potrebne ukrepe. Pravice, ki jih dajejo zakoni, da se mora)o danes opustiti. On da ne bo trpel redkih izjem državljanov, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Naposled je govoril o tem, da bo vrnjen Angležem udarec za udarcem in da bo v tej veliki vojni zmagala resnica. Resnica pa da je na strani osi. —' Na koncu je državni zbor sofflaeno odobril vaa zahtevana pooblastila. VrhoCTio poveljništvo nemške vojske je 28. aprila objavilo vojno poročilo, iz katerega povzemamo: Na VBhadnem bojifttu so udarni oddelki izvršili več uspeSnlh krajevnih napadov. Osamljeni sovražni napadi so sc izjalovili. Bojna letala so podnevi bombardirala vojaške naprave v Petrogradu in ob kavkaški obali. Na Laponskein »o nemžke in finske čete odbile močne napade sovražnika in so mu prizadejale hude izgube. Nemški bombniki so v pretekli noči bombardirali angleško letališče ob Sueškem kanalu. Ves dan so se v zaporednih valovih ponavljali silni napadi na vojašnice in taborišča n« Malti. Zaradi angleških letalskih napadov na Da se zatro zločinski pojavi Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in, Poveljnik XI. Armadnega zbora glede na to, da se na ozemlju pokrajine še veAio ponavljajo kruta zločlnstva od morilcev v službi komunizma in smatrajoč za neogibno potrebno, da se taki zločinski pojavi zatrejo z vsemi sredstvi v zaščito in obrambo javnega reda ln življenjskega miru prebivalstva, dajeta na znanje: Ce bi se od danes dalje dogodil Se kak umor ali poskus umora zoper pripadnike oboroženih sil, policijskega zbora ali državnih oblastev, italijanske državljane ali slovenske civilne osebe, ki kakorkoli zvesto sodelujejo z oblastvl in se pokoravajo njihovim nkazom, kakor tudi zoper državljane drugih, zavezniških ali prijateljskih držav, bodo, če se ugotove glede zgoraj omenjenih zlo-činstev nagibi politične narave ali kakorkoli škodljivi ugledu države in se v 48 urah po zločinskem dejanju ne izsledijo krivci, ustreljene — po možnosti na kraju, kjer še je zločlnst-vo zgodilo — osebe, o katerih se je ugotovilo, da so pristaši komunizma, ali je ugotovljeno, da podpirajo državnim oblastvom protivno delovanje. Obseg .represallj se določi v razmerju s tež« izvršenega zločlnstva in se objavi z lepakom. * Ljubljana, dne 24. aprila 1942-XX. General Poveljnik XI. Armadnega zbora Mario Kobottl Visoki komisar -za Ljubljansko pokrajin* Kmilio Grazioli Ustanovitev odbora za Visoki , komisar za Ljubljansko pokrajino ■ je izdal naredbo o ustanovitvi odbora za vzpostavitev preskrbe, porazdeljevanja ln cen- industrij-' sklh izdelkov in kmetijskih pridelkov ln storitev. Ta naredba je objavljena v »Službenem1 listu« 25. t m. in je na ta dan stopila v veljavo. Pri Visokem komisariatu se ustanavlja pokrajinski odbor za vzpostavitev preskrbe, porazdeljevanja in cen industrijskih izdelkov ln kmetijskih pridelkov in storitev. V Členu 2. naredbe a predpisi glede cen blaga, storitev ln rabokupov je bilo določeno, da se za razne blagovne stroke ustanove "posebne posvetovalne komisije za cene. Pokrajinskemu odboru predseduje Visoki komisar, člani pa so: tajnik Zveze bojevnih fašljev v Ljubljani, uradnik Ministrstva za finance pri ra-čunovodstvenem ravnateljstvu Visokega komlsa-riata, uradnik Ministrstva za kmetijstvo in go zdove pri kmetijskem oddelku Visokega komlsa- preskrbovanje, razdeljevanje in cene riata, uradnik Ministrstva, za korporaclje pri gospodarskem in trgovinskem oddelku Visokega komisariaU., predstojnik Delegacije vzhodnih železnic, uradnik Ministrstva za Izmenjavo in valute pri Visokem komisariatu, predstavnik državnega podtajnika za vojno proizvodnjo, vodja nadzorstvenega urada za zaSčito in Stednjo in dajanje posojil; predstojnik urada Visokega ko-mlšariata za gospodarsko ureditev, odposlanec Visokega komisarja pri Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu, predstojnik urada za nadzorovanje '.ceh pri Visokem komisariatu, strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Pokrajinski delavski zvezi, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev, predsednik Pokrajinske delavske zveze. Tajnika odbora imenuje Visoki komisar. Visoki komisar lahko pozove k udeležbi v odboru za obravnavo določenih vprašanj vodje in člane gospodarskih in korporacijskih združenj pokrajine. Združitev Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o spojitvi Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev, ki je objavljena v »Službenem listu« 18. t. m. in je ta dan stopila v veljavo. Kmetijska zbornica se spoji z Združenjem kmetovalcev Ljubljanske pokrajine, včlanjenim v Pokrajinski zvezi delodajalcev ln ustanovljenim po členu 2. naredbe o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev. Pravila pokrajinskega Združenja kmetovalcev, k! jih je predložil po členu 8. navodil za izvrševanje naredbe o Pokrajinski zvezi delodajalcev, določijo skupine kmetovalcev, ki naj se včlanijo. • ... . ■ .»• Za spojitev se uporabijo predpisi naredbe o ustanovitvi Pokrajinske zveze delodajalcev in navodil za izvrševanje te naredbe, kolikor se tičejo prenosa in namembe Imovine, pobiranja in izročanja obveznih prispevkov, priobčevanja bilanc, pravil in seznamov članstva kakor tudi prenosa inventarjev. Tamkaj določeni roki veljajo od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo. Krajevne poslovalnice Kmetijske zbornice s« vključijo v poverjenlštva Pokrajinske zveze delodajalcev, v katerih poslujejo kot njih odseki. Kar zadeva pravno-gospodarsko sistematizacijo osebja, ki je bilo doslej v službi zbornice in za katero so veljale ureditev in stalnost pO službeni pragmatiki iz člena 30. zborničnih pravil in pokojninska ureditev iz pokojninskega pravilnika po členu 28. pravil, izročijo pristojni organi Združenja kmetovalcev svoje predloge Pokrajinski zvezi delodajalcev, ki odloči po navodilih, kakršna prejema od Visokega komisarja. obljudene okraje nemških mest so močne skupine bojnih letal v pretekli noči z velikim učinkom bombardirale mesto Bath v Angliji. Nadalje so bile ponoči napadene tudi vojaške naprave ob vzhodni obali Škotske. Angleški bombniki so v noči na 26. aprila znova napadli mesto Rostock. Odvrgli so svoje bombe izključno na stanovanjsko okraje starega mesta. Med prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Iz Sanghaja poročajo: da so se angleške in kitajske čete v Birmi umaknile Baje je general Stimwell, ki poveljuje tem četam, odredil umik globoko v notranjost dežele. Iz Kolosvara poročajo: Predsednik madžarska vlade Kallay je na zborovanju v Kolosvaru izjavil, da bo Madžarska vztrajala ob strani osi do konca, do zmage. V svojem govoru je pohvalil rodoljubno razpoloženje madžarskega prebivalstva m rekel, da so se vse sile naroda združile v borbi proti boljševištvu. GOSPODARSTVO Še je čas, da posadite na vrtovih tudi izredno redilni topinambur Ta hranilna rastlina je pri nas še malo znana. Kjer pa jo sadijo, uporabljajo te plodove le za živino. Kakšen pa je topinambur? Je to rastlina gomoljčnica. Topinamburjevi plodovi zrasejo prav tako v zemlji kakor pri krompirju, a so nekoliko drobnejši od krompirja in tudi ne tako gladki Italijanski zdravnik dr. Amal pravi o topi-namburju. da je izvrstnega okusa in, kar je zlasti v današnjih časih glavno, zelo redilen, saj ima 20 odstotkov maščobe, okoli dva odstotka proteina in okoli 17 odstotkov ogljikovih voda-nov. Vsebuje tudi precej kalija, natrija, kalcija, železa in silicija. Po vrhu velike redilnosti j» lahko prebavljiv, zaradi česar ga je priporočati otrokom, starim ljudem in celo bolnikom. Za jed pripraviš topinambur zelo lahko. Položiš ga na žerjavico ali zagrebeš v pepel z žerjavico ali pa ga razrežeš, skuhaš in malo zabeliš. Zadošča prav malo zabele, ker ima sam precej maščobe v sebi. Lahko iz kuhanega topinam-burja tudi napraviš solato s kisom in oljem kakor iz krompirja. Mnogi topinambur tudi sušijo kakor sadje. Pravijo, da ima posušen okus po sadju. Po potrditvi Visokega komisariata veljajo na ljubljanskem živilskem trgu od ponedeljka 27. aprila dalje nastopne cene: — "o drobno izpod 10 kg 2; zel-nate glave na debelo 1.50; kislo zelje na drobno _____ -eije 2.50; repa na drobno izpod 10 kg 0.75. repa na debelo 0.60; kisla repa 2; otrebljeno rdeče zelje 3; otrebljeni ohrovt 2.50; brstnati ohrovt 5; kolerabice 3; rumena koleraba na drobno 1; rdeča pesa 3; rdeči korenček brez zelenja 4; rumeno korenje na drobno 1; črna redkev 1.50; rdeča redkvica 10; osnaženi hren 4; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.50; peteršilj 4; por 3.50; zelena 4; trda in zdrava domača čebula 3; šalota 4; česen, 25 glavic za kilogram 6; otrebljena, ne pa namočena beriv-ka 10; otrebljeni, ne pa namočeni zeleni regrat 3; otrebljeni, ne pa namočeni beli regrat 5; neo-snaženi in nenamočeni narezani motovileč 6; otrebljeni, ne pa namočeni motovileč 10; otrebljeni, ne pa namočeni domači radič (cikorija) 4; otrebljeni, ne pa namočeni gojeni rdeči radič 6; otrebljeni, ne pa namočeni zeleni radič 10; nenamočena mehka špinača 6; liter suhih bez-govih jagod 6; kilogram suhega šipka 8; kilogram suhega lipovega cvetja 20; domača jabolka prve vrste (kanadka, bobovec, gambovec, dolenjska voščenka, kaselska in Baumannova reneta) Vlomilca je izdala kava, oslajena s saharinom Bogati brazilijski posest^k Pedro Ribeira se je po več mesecih odsotnosti spet vrnil v svojo hišo, ki jo je imel zunaj na deželi ob svojem polju v Natalu. Na veliko presenečenje pa je moral ugotoviti, da so bili med njegovo odsotnostjo v njegovi Hiši tatovi in ga okradli. Paznik, ki stanuje kakšnega pol kilometra proč od hiše, ni opazil ničesar, čeprav je medtem večkrat prišel v hišo. Policija ni našla za tatovi nikake sledi. Ugotovila je le, da so se zlikovci ustavili za nekai č»sa tudi v kuhinji, pili likerje in si skuhali kavo. Na mizi so pustili tri kozarce, tri skledice in lonček s sladkorjem. Eden izmed policijskih uslužbencev je tudi ugotovil, da je v dveh skledicah ostalo na dnu še nekoliko neraztopljenega sladkorja, v tretji skledici pa je bilo le nekai kavne goščave, ki se je seveda po tolikem času že čisto str-dila. Policist je kavni sesedek dal kemično preiskati in ugotovil, da je tisti tat pil kavo, osladkano s saharinom. Očitno je moral torej imeti sladkorno bolezen. Na podlagi te ugotovitve še ni bilo kar tako lahko reči. kdo je vlomil v Ribeirovo hišo. Policija je zbrala podatke o vseh sladkorno bolnih v tamkajšnjem okolišu. Delo je šlo hitro izpod rok, saj so ljudje tam precej Saditev topinamburja je kaj preprosta. Kar se zemlje tiče, ni preveč izbirčen. Gomolje narežeš na oči kakor krompir in prav tako tudi posadiš. Da zrase, ti ni treba imeti posebnih skrbi in dela. Vsako jesen odkoplješ grobove in pobereš gomolje. Ce ga hočeš pridelati tudi drugo leto, zadošča, če jeseni pri odkopavanju pustiš nekaj gomoljev v zemlji. Naj naposled še omenimo, da topinambur ni samo redilna hrana za zdrave ljudi, temveč tudi zdravilo za sladkorno bolne. To pa zaradi tega, ker so obilne količine redilnih ogljikovih vo-danov v njem zastopane po večini v obliki sladkorja, pa ne navadnega sladkorja, temveč tako imenovanih inulina in levulina, ki ju sme uživati tudi sladkorno bolni človek. Marsikateri sladkorni bolnik je že ozdravel od uživanja topinamburja, kakor piše omenjeni zdravnik dr. Amal. Mnogim pa se je stanje vsaj izboljšalo. Kdor ima vsaj košček zemlje, naj vsadi topinambur. Kupiš ga za seme pri ljubljanskih trgovcih, ki so ga zadnje dni imeli na razpolago in ga še menda imajo. 7; II. vrste (tafelček, rožmarinček, carjevič)) 6; III. vrste (vsa druga zdrava drobna jabolka) 5; debeli čebulček 8; drobni čebulček 10; jajca po 1.75 lire kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem in na živilskem trgu v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Pričakuje se, da bodo cene zelenjavi kmalu padle, ker je bo prihajalo več na trg. Drobne vesti Ugonabljanja listnih uši ne odlašaj. Kmalu se bo listje na sadnem drevju čisto razvilo in na listju se bodo marsikje pojavile uši. Toda ne čakaj, da se uši razmnože po vsem drevesu, temveč jih začni takoj uničevati, ko se pojavijo prve. Zatiraš jih s tobačnim Izvlečkom in kvasijevo za-vrelico. Za breskve je najboljša kvasijeva zavre-lica, ker se s tobačnim izvlečkom, če je le nekoliko premočan, rado poškoduje občutljivo bre-skovo listje. redko naseljeni. Štetje sladkorno bolnih je bilo torej brž pri kraju. Policija je seveda prej ukazala tudi vsem zdravnikom in lekarnam, da tem bolnikom ne smejo povedati, zakaj jih popisujejo, kajti sicer bi jo tisti tat lahko pravočasno popihal drugam. Potem so spravili vse sladkorno bolne pod strogo policijsko nadzorstvo. Vse so tudi zaslišali. Po vsem, kar so pri zasliševanju izvedeli, se jim je zdelo še najverjetnejše, da je v Ribeirovo hišo vlomil neki trgovec iz mesta, ki stoji kakšnih pet kilometrov proč od tistega kraja. To je bil človek, ki o njem prav gotovo ne bi nihče mislil, da bo šel krast, saj je užival splošno spoštovanje pri ljudeh kot poštenjak. Policija je uvedla preiskavo na njegovem stanovanju. Ko ga je policist začel izpraše-vati, naj vendar pove, kako ie bilo s tistim njegovim vlomom v Ribeirovo hišo, je bil mož kar užaljen, da njega dolže česa takšnega. Ko pa je policist našel v trgovčevi spalnici srebrno razpelo, last Pedra Ribeire, je trgovec trdil, da ima tisto srebrno razpelo že dolgo in da ga je bil nekje kupil za drag denar. Zmanjkalo pa mu je besed, ko mu je policist razložil, kako tatu lahko razkrinka tudi skledica kave, oslajene s saharinom. Potem je le priznal in povedal tudi, kdo sta bila še tista dva njegova tovariša, s katerima se je v Ribeirovi hiši tedaj gostil. Tudi ta dva sta bila človeka, ki eta uživala ugled. šestinštirideseta vaja IL MILLANTATORE »Povero me!« diceva in un crocchio d'amici uno spiantato che non aveva un palmo di terra al sole. »Povero me! La grandinata d'ieri ha di-strutto tutto il raccolto dei miei poderi.« Uno che conosceva bene quel millantatore gll disse: »Caro amico, 6 colpa tua! Se avessi avuto la precauzione di aprire il tuo ombrSllo quando comincid a grandinare, i tuoi campi non sareb-bero stati danneggiati.« Prevod: Bahač. »Jaz siromak!« je rekel v krogu svojih prijateljev neki nemanič (možak brez vsakega imetja), ki ni imel niti pedi zemlje pod soncem. »Jaz siromak! Včerajšnja toča (dobesedno: toča od včeraj) je uničila vso žetev mojih posestev.« Nekdo, ki je dobro poznal onega bahača, mu je rekel: »Dragi moj, to je tvoja krivda! Ce bi bil pi-eviden in odprl svoj dežnik (dobesedno: če bi bil imel previdnost za odpreti svoj dežnik), ko je začela padati toča, tvoja polja ne bi bila poškodovana.« Razlaga besed: p6vero = ubog (»povero me« pomeni dobesedno nekako: ubogega mene; po naše bi rekli: jaz siromak); il millantatore -- bahač; il crflcchio = krog, krožek; lo spiantato = možak, ki nima ničesar; il palmo = ped; il sole = sonce (»al sole« pomeni dobesedno »na soncu«; v smislu našega jezika bi rekli: pod soncem, pod božjim soncem); la grandinata toča; distrutto = uničen (deležnik preteklega časa od nepravilnega glagola distruggere = uničiti); 11 raccolto = žetev; il podere — posestvo; conOscere = poznati; quel, quello = oni; disse = ja rekel (do-vršni pretekli čas nepravilnega glagola dire); caro = drag, ljub; la colpa krivda; la precauzione = previdnost; aprire = odpreti; l'om-brello = dežnik (naša marela v narečju izvira od te italijanske besede); cominciare = začeti; grandinare = padati toča; 11 campo == polje; danneggiato = poškodovan (deležnik preteklega časa od glagola danneggiare == poškodovati); sarebbero stati = bi bili (kondicional preteklega časa od pomožnega glagola essere; ponovita vajo o tem, ki je bila v našem listu že pred meseci). ŽIVLJENJE in lANJE Groza. Čeprav so vaše sanje na prvi pogled res videti grozne, v resnici le dobro pomenijo. Nevarnosti, ki vam preti, se boste srečno izog-Aili. Imeli boste srečo v ljubezni. A. P. B. Mladi in neizkušeni ste, zato bodite oprezni. Pazite, da vas ne zapelje in izkoristi. V doglednem času boste verjetno prav v tem pogledu doživeli razočaranje, kar vas ne sme užalostiti, ker razočaranja v ljubezni doživi vsak mlad človek. Vso skrb posvetite učenju in ostanite pošteni. Po vsem sodim, da ne misli resno. Ce vas bo razočaral, mirno počakajte, bo že prišel tisti, ki vam je namenjen. Babilon. Ne delajte si skrbi. Vaše sanje so vsakdanje in nepomembne. Morda pa sanjata tudi z odprtimi očmi? To vam utegne škodovati, zakaj življenje je zelo trdo. Kanada je za severne jelene raj Pred leti so imeli v Severni Ameriki posebne vrste preseljevanje. Ni bilo to preseljevanje ljudi, temveč severnih jelenov. To selitev je sklenila izvesti neka družba, ki je bila nalašč v ta namen ustanovljena na Aljaski. Zbrala je velikansko čredo severnih jelenov z namenom, da jih izseli iz Aljaske na velikanska, skoro čisto zapuščena področja Kanade. Zdaj so tisti tropi severnih jelenov že nekaj let v Kanadi in se je izkazalo, da so dosti bolj zdravi, kakor tisti jeleni, ki jih imajo zaprte po hlevih na raznih posestvih. Med jeleni, ki žive zunaj v zlati svobodi, so kaj redki primeri bolezni. Po veliki večini so to zelo zdrave in krepke živali, medtem ko so udomačeni jeleni, zaprti po hlevih, zelo podvrženi boleznim, tudi jetiki. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu 20 | Mavrtjeva; C- Hodiab Živa in mrtva »Sedmega, osmega, devetega,« je mrmral, »tu ni ničesar. Pravite, dvanajstega ob drugi uri? Ah!« Ostali so s pritajenim dihom sledili njegovemu listanju. »Dvanajstega ob drugi uri je bila pri meni neka gospa Opravilova,« je dejal doktor Be-ker. »Dana? Vsi svetniki božji!« je začel Faber, a Andrej mu je presekal besedo. »Prijavila se je pod drugim imenom. Gospod doktor, ali se še spominjate te bolnice?« A zdravnik je še iskal v kartoteki. V aekaj trenutkih je že držal v roki iskani listek. Naglo je preletel svoj lastni rokopis in dejal: »Da, da, gospa Opravilova, zdaj se je že spominjam.« »Visoka, vitka, zelo lepa temnolaska?« je vprašal doktor July. »Da,« je odvrnil Beker. Položil je list nazaj V kartoteko in rekel Andreju: »Ravnam proti našim predpisom. Nas zdravnike veže prisega kakor duhovnike v izpovednici. Ker pa je vaša gospa mrtva in je zadeva tako važna, lahko mirno povem, kar vem. Radi bi vedeli, čemu si je vaša pokojna žena vzela življenje? Mislim, da vam lahko to razjasnim. Gospa, ki se je izdajala za gospo Opravilovo, je bila zelo bolna.« Umolknil je in si jih vse po vrsti ogledal. »Prav dobro se je spominjam. Prvič je prišla k meni teden dni pred datumom, o katerem ste mi govorili. Povedala mi je, kakšne bolečine ima, in jaz sem jo pregledal po rentgenu. Spominjam se, kako je stala pred menoj v ordinaciji in rekla: ,Hočem vedeti resnico. Le nobenih sladkih besed in dolgega poležavanja v postelji! Ce je z menoj amen, mi to odkrito povejte.' Hotela je vedeti resnico, povedal sem ji jo. Ko sem ji rekel, kako je z njo, se je zelo dobro držala. Dejala je, da je že nekaj ča3a tudi sama predpostavljala kaj takega. Plačala je in šla. Nikdar več je nisem videl.« Zaprl je kartoteko in knjigo. »Takrat je imela le še slabe bolečine, a rana je segala že globoko in v treh, štirih mesecih bi pomagal samo še morfij. Operacija je ne bi več rešila. Povedal sem ji to. Rak se je že preveč razširil in v takih primerih nam ne preostane nič drugega, kakor da bolniku lajšamo bolečine z morfijem in čakamo.« Vsi so molčali. Slišalo se je le tiktakanje velike stenske ure. »Videti je bila pač kakor čisto zdrava ženska,« je nadaljeval zdravnik, »le shujšana je bila in bleda. Toda bolečine bi bile iz tedna v teden hujše in, kakor sem že rekel, v treh ali štirih mesecih bi bila morfinistka. Zdaj se spominjam, da je rentgen pokazal tudi, da pokojnica ni mogla imeti otrok, kar pa seveda ni v nikaki zvezi z rakom ... « Nihče se ni oglasil. Naposled se je doktor July zahvalil doktorju Bekerju za podatke in ga prosil za pismen popis Rebekine bolezni. Vsi so vstali in se poslovili. Nekaj minut so molče stali ob avtomobilu. Komisar je ponudil Andreju in Fabru cigarete. Faber je bil bled in razburjen. »Rak!« je začel z negotovim glasom. »Morda veste, ali je to nalezljiva bolezen?« Nihče mu ni odgovoril. »Ali gremo?« je naposled vprašal komisar in odprl vrata avtomobila. Sedli so v voz. Faber je še zmerom stal ob svojem avtomobilu. »Svetujem vam, da greste čim prej domov in v posteljo,« mu je zaklical komisar. »Ker vas najbrž ne bom spet tako kmalu videl, vas že zdaj opozarjam, da se izsiljevanje ne konča dobro.« Faber je gledal Andreja in se smejal s svojim zoprnim smehom. »Imeli ste srečo, Drejče. Najbrže mislite, da ste zdaj na konju, ali roka pravice vas bo že še dosegla in jaz tudi... « Andrej je prižgal motor. »Ali mi hočete še kaj reči?« je dejal Fahra. »Ne,« je odvrnil Faber. »Ne bom vas več zadrževal. Lahko greste.« Odpeljali so se. Nekaj časa so molčali, potem je komisar dejal: »Nič ne more storiti proti vam. Če bi hotel vložiti ovadbo, bi ga Bekerjevo pričevanje čisto uničilo.« Pogledal je na uro in dodal: »Pol sedem je že. Tu v bližini imam sestro, rad bi se povabil k njej na večerjo. Zavili so v stransko ulico in pred hišo svoje sestre je komisar izstopil. »Ne morem se vam dovolj zahvaliti za vse, kar ste danes napravili za mene,« je dejal Andrej. »Dragi prijatelj, kar sem napravil, sem napravil z največjim veseljem,« je odvrnil komisar. »Ce bi bil na vašem mestu, bi za nekaj časa odšel iz Dubravice,« je dodal. »Privoščite si malo počitnic. Pojdite v tujino.« Ko sta Andrej in Irena ostala sama, sta oba začutila neizrecno olajšanje. Andrej je molče položil roko na Irenino koleno. Molče sta vozila dalje med hišami, mimo vozil in mimo ljudi. Pred njima je ležala pot do Dubravice. Najusodnejša ura njunega življenja je bila zdaj za njima. In karkoli jima je še življenje moglo pripraviti težkega — vedela sta, da jima ne more vzeti najdragocenejšega, ljubezni, ki vse pozablja in vse odpušča. KONEC W fio§@š0Gotovo si že truden in lačen,« mu je rekel starček ter mu ponudil kruha ln sira, nato pa še vrč sladkega mleka. Mladenič se je hitro nasitil, potem pa vprašal starčka, ki je bil pastir, ali ":aj ve o rdečem zmaju. Starček mu je priznal, da je videl zmaja mimo leteti. Sicer pa da ničesar ne ve o njem. »Morda pa vedo o njem kaj več moje živali,« je rekel naposled starček 'er zažvižgal na piščal. Kmalu je stala pred njima vel' a čreda. Starček nil mokri nos in zavohal po vetru. Sunkovito je zalajal, skočil pokoncu in pohitel okrog hiše. Kmalu nato so v pesku zašumele tihe, komaj neslišne stopinje. Senca je padla na zemljo, pokrila tudi mračnega Mirka, sedečega na klopi. Krasno rasel, visok Indijanec je stal tu naslonjen ob svojo puško in je resno motril Mirka. Glava mu je bila ostrižena, samo na temenu je bil šop kodrov prepleten s tankim, rdeče pobarvanim usnjenim trakom. Gornji del života je bil čisto gol, v ostalem je Indijanec nosil na sebi paš, usnjen* hlače, na negah pa mokasine. je povprašal vsako posamezno žival, ali pozna rdeiega zmaja, toda vsaka mu je odkimala. Starček, videvši, da njegove živali ne vedo ničesar o pošasti, se je obrnil proti mladeniču, češ: »Morda ve moj brat kaj več o zmaju. Moj brat biva sedem gora in sedem voda od tod.« Tako jima je med pogovorom zelo urno minil čas. Ko se je znočilo, je starček opomnil kraljeviča na počitek. Legla sta in oba trdno zaspala. Zgodaj zjutraj se je poslovil kraljevič od pastirja in jo urnih korakov mahnil na pot. Deseti dan po odhodu je zapazil pred seboj ▼ dolinici ubožno kočico, v kateri je prebival starčkov brat. Ta ga je prijazno sprejel, češ da že celih 100 let m videl žive duše razen svojih živali, namreč ptic. Ko mu je kraljevič povedal, česa želi, je »azviž-gal tudi ta na piščal in kakor bi trenil, so se veule od vseh strani trope ptičev. Starček je vsakega po vrsti vprašal, toda nobena ptica mu ni mogla ničesar povedati o rdečem zmaju. Pastir je še enkrat zažvižgal in prlkaaal se je velikanski orel, ves zmučen. Starček je tudi njega vprašal o zmaju in orel mu je veselo odgovoril: »Prav zdaj sem prišel iz dežele, kjer razsaja zmaj in kjer kraljična joka za junakom, ki bi jo rešil, kajti čez deset dni bo poroka z nekim kraljevičem, katerega ona ne ljubi, ker ve, da je njen ženin le v kraljeviča spremenjen zmaj. čarovnica, ki je vse to naredila, pa se smeje ubogi kraljični. Kraljevič se je zahvalil starčku ln orlu, potem pa je starčka še prosil, če bi ne mogel orel leteti z njim in mu kazati pot. Starček mu je dovolil in orla vprašal, ali ne bi mogel kraljeviča vzeti na svoj hrbet in leteti v začarani grad, da bi čim prej dospel tja. Orel je prikimal. še tistega dne sta se odpravila orel in kraljevič na pot in po dolgih dneh prispela napol mrtva v grad, kjer sta takoj obiskala kraljično in povedala, da sta jo prišla reševat. Drugega dne je bila pojedina. Za mlao so sedeli čarovnica, ženin-zmaj in drugi imenitni gost je. Tedaj pa so se odprla vrata in kraljevič je vstopil. Ženin zmaj mu je stopil nasproti, ker je mislil, da je to eden izmed povabljenih gostov, ga veselo pozdravil in mu pokazal prostor pri mizi. Kraljevič, ki je držal v roki čarobno bodalce, se ga je samo malo dotaknil in ženin-zmaj se je mrtev zgrudil na tla. Isto je kraljevič storil s čarovnico. V trenutku, ko je čarovnica padla mrtva na tla, se je orel spremenil v zalega mladeniča. V gradu je zavladalo veliko veselje. Kraljična je srečna objela kraljeviča rešitelja. Kmalu je sledila poroka. , , Po svatbi sta se kraljevič in kraljična vrnila v kraljestvo, kjer je vladal kraljevičev oče. Stari kralj se je zelo razveselil sina in njegove lepe žene. Samo starejša brata sta bila nejevoljna (Nadaljevanje na 5. strani sredi prve kolone) Za pasom sta mu tičala dva noža, na traku pa mošnjiček s kroglami in rog s smodnikom. Bistrega, resnega obraza ni kvarila nobena slikarija. Vzbočeno čelo je pričalo o razumnosti, krepld, drzno usločeni nos o strastni naravi, a čvrsto vnaprej zbočena brada o močni volji. Indijanec je zdaj s svojimi temnimi očmi mirno pogledoval okrog sebe. Pogledal je ps», ki je bil prišel z njim izza hiše in obstal tu eb njem, kakor da ga hoče povesti naravnost v hišo. Nato je pogledal skozi vrata, pozorno prisluhnil in se naenkrat nalahno ozrl: začul je tiho ječanje Ženski vestnik Kako varuješ zimsko obleko pred molji Zdaj odlagamo zimsko obleko in jo skrbno shranjujemo, da ne postane plen moljev. Molji ljubijo temna mesta, zato se-najrajši zavlečejo v šive, robove in žepe. Preden spravimo obleko, jo moramo na teh mestih kar najskrbneje pregledati in očistiti. Prav tako moramo obleko temeljito očistiti vseh mastnih madežev, zakaj molje msilno prijajo takšne maščobne pojedine. Odložene volnene rokavice, nogavice, gama-še in rute je najboljše oprati, dobro posušiti in kos za kosom zaviti v svež časopisni papir, ki ga molji sovražijo. Tudi puloverje in podobne reči očistimo, zavijemo v papir in potem vse skupaj denemo med pole papirja v škatlo ali skrinjo, vmesne lege pa posujemo s kakšnim sredstvom proti moljem, na primer z naftalinom. Drugače pa moraš ravnati z oblekami, ki jih hraniš v omari. Od časa do časa jih moraš zne-sti na svetlo, jih prekrtačiti in stepsti ter jim pregledati vse gube. Tudi omaro moraš večkrat prezračiti in obrisati znotraj s cunjo, namočeno v vodo, v kateri si razredčila terpentin ali sodo. Za kuhinjo Marmeladne plošče. Zmešaj četrt kilograma enotne moke s četrtjo kilograma rožične moke in stresi v nekoliko oslajeno razredčeno mleko. Nato temeljito premešaj, da dobiš tako gosto testo kakor za pečenjak. Dodaj pecilni prašek. Ako hočeš jed izboljšati, prideni še en rumenjak in sneg enega beljaka. V pekači razbeli mast,* vlij vanjo zmes in speci v pečici. Pečeno ppmaži z marmelado in zreži na poljubne rezine. Kaša s posušenim grozdičjem. V posodo, v kateri nameravaš kuhati kašo. deni nekaj vode in vrzi v njo pest posušenega grozdičja. Ko je nekaj časa vrelo in se je grozdičje napelo, dodaj temeljito oprano kašo in skuhaj. Ko je'kuhano, zavoljo tolike sreče najmlajšega brata, toda sta se kmalu potolažila v zavesti; da jima rojenice niso bile napovedale srečo. Kmalu nato je stari kralj Izročil kraljestvo najmlajšemu sinu, ki je kot dober vladar postal zelo priljubljen med narodom. Ker je bil zmaj ubit, ni zdaj nihče več kradel mlademu kralju pšenice z zlatimi klasi, ki so prinašali kraljevskemu dvoru veliko bogastvo. zabeli z mastjo ali z maslom. Po okusu lahko tudi malo osladiš. Posušeno grozdičje se dobi v trgovinah brez kart. Kolerabna juha % rižem. Kolerabo olupi, raz-reži in jo skuhaj do mehkega. Naredi prežganje in vanj skozi sito pretlači skuhano kolerabo z vodo vred v kateri si jo skuhala. V juho sakuhaj malo riža. , Polenovka v omaki. Skuhano, očiščeno pole-novko, iz katere pobereš kosti, deni na razbeljeno zabelo, v kateri si prej zarumenila precejšnjo količino čebule in petršilja ter na zaru-menjenje stresla žlico enotne moke, da je tudi ta nekoliko zarumenela. Ko primešaš polenovko, pridaš čisto malo zdrobljenega česna, malo popra. žlico paradižnikove mezge ln, če imaš, žlico kisle smetane. Zatem zalij s krompirjevko ali pa z zelenjavno juho. Zraven polenovke daj cel krompir, ki si ga skuhala in nato olupila. Pa tudi krompir v drugačni obliki je primeren k polenovki. Krompirjevi žga»ci. En kilogram krompirja olupi, zreži na koščke in pristavi v slani vodi. Ko je na pol kuhan, prideni v lonec pol kilograma moke, kuhaj še 20 minut, nato vodo od-lij in zmešaj kakor žgance. Dobro premešane malo zabeli in zmešaj z vilicami, da se zdrobijo. Regratova špinača. Regrat v solati je znana zdrava jed. Malo starejši regrat, ki za solato že ni več primeren, pa lahko porabiš za špinačo. Skuhaj lepo očiščen regrat, odcedi in prav drobno sesekljaj. Nato ga primešaš prežganju, ki vsebuje poleg čebule tudi nekaj česna in petršilja. Zalij ga z vodo, v kateri se je kuhal. Koristni nasveti Da U roke ne bodo dišale po čebuli. Z vlažno soljo si obdrgni roke, nato pa umij. Tako ti roke izgube duh po čebuli. Obenem pa izgine tudi temna barva rok. Čiščenje oken in ogledal. Nadrgni okna in ogledala, preden jih začneš umivati, s prerezano čebulo, nato pa izperi z vodo. Vsi madeži na šipah, in ogledalih bodo izginili. Čiščenje glavnikov in ščetk. Kadar so glavniki in ščetke onesnaženi, jih malo namoči v vodi, kateri dodaš nekaj salmiaka. Nato izpereš s čisto vodo. Nezgorljiv si napraviš papir, če ga deneš v raztopino galuna in nato posušš. Dobro gnojilo za sobne cvetice je voda, v kateri si oprala meso. Čiščenje okvira pri štedilniku. Okvir pri štedilniku se najlepše očisti z zelo finim smirkom, ki si ga rabila že za druge reči. Raskavega smir-ka nikdar ne rabi, ker dela črte v kovino. Sveže meso ohraniš za dalje časa, če ga dobro nadrgneš s kisom. S tem postane meso tudi nežnejše. Da dragocenega porcelana ne pokvariš, ga ne smeš umivati z vodo, v kateri si raztopila sodo. Najboljše storiš, če tako posodo umivaS z goba v mlačni vodi. Mastne madeže spraviš iz marmorja, če jlH poliješ s kisom in pustiš kis nekaj časa na njih. Nato umij madeže s toplo vodo. Krave dajejo več mleka, če poslušajo godbo Švedski raziskovalci so dolgo preučevali krave, da bi dognali skrivnost, zakaj imajo nekatere krave več mleka od drugih. Te naloge so se lotili na kaj čuden način. Ugotovili so, da so krave udarjene na glasbo. Obenem so dognali čudno dejstvo, da je njih nagnjenja do glasbe v neposredni zvezi z njihovim mle-okm. lJa bi utemeljili to zvezo, so nedavno ustanovili na švedskem poseben znanstveni zavod. V tesnem sodelovanju z neko tvornico radijskih aparatov so namestili v nekaterih kravjih hlevih radijske aparate. Najprej so storili to za poskušnjo v enem hlevu, kjer je bilo 15 krav. Dalje časa so sleherni dan natanko izmerili količino namolženega mleka v tem hlevu. Potem so pa pred molžo vsak dan navijali štiri ali pet ur radio, da so imele krave svoj koncert. Program je bil pa natanko določen. Krave so poslušale lahko in plesno glasbo. Na zunaj se ni poznalo, da bi bile navdušene zanjo, toda v resnici je prinesel poskus presenetljiv uspeh. Pod vplivom glasbe se je povečala količina namolženega mleka pri vsaki kravi dnevno za 250 gramov. Seveda ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali izpodbuja glasba krave tako, da dado več mleka ali pa da hočejo s tem izraziti svojo hvaležnost za koncerte. Enake poskuse so napravili tudi v drugih hlevih in povsod se je pokazal blagodejni vpliv glasbe na krave. Razumljivo je, da so se Švedi takoj lotili gospodarske strani tega zanimivega odkritja. Razmišljajo že, ali bi ne kazalo namestiti radijske aparate v vseh kravjih hlevih. Nekdo je že izračunal, da bi tako namolzli na švedskem letno okrog 250.000 litrov mleka več kakor ga namolzejo zdaj. V zvezi s tem je seveda zanimivo vprašanje, kakšno glasbo imajo krave najraje. Neki švedski novinar se je zanimal tudi za to vprašanje in prišel do zaključka, da so krave naj« bolj navdušene aa lahko glasbo. Pregovor, da molze krava pri gobcu, bo treba na podlagi teh ugotovitev razširiti toliko, da molze krava tudi pri ušesih. otroka iz hiše. Globok je bil Indijančev glas, ko je v dobri angleščini vprašal Mirka: »Kaj se je zgodilo, brat moj, da si ves spremenjen v lice?« V hiši je tedajci glasno kriknila Mirkova žena. Mirko sam se je zdrznil in planil s svojega sedeža pokonci. »Logan!« sta mož in žena vzkliknila istočasno. Mirko pa je z rokami prijel Indijanca za obe rami in še enkrat skoro zavpil: »Logan!« Tako ga je bila prevzela bolečina, ki jo je zdaj naenkrat premagal Indijančev prihod. Tisti trenutek je Mirko že tudi prijel Indijanca za roko in ga kar vlekel s seboj v hišico k svojemu malemu bolniku. , Indijanski glavar Logan se je napravil domačega. Sklonil se je nad otroka in mu položil desnico na čelo. Zgrozil se je. Oče in mati sta to opazila, čeprav je bila soba zamračena. Skoro jokajoče je govoril Mirko: »Dva dneva je ze bolan, strašno ga muči mrzlica. Izprva je ječal in vpil, zdaj samo še po malem zastoče.« Hotel je še nekaj dostaviti, toda si je premislil. Logan je še vedno držal desnico na otrokovem čelu in je nekaj premišljal. Nenadno se je domislil in se odločil. Pogledal je po hiši naokrog, vzel prvo posodico, jo ponudil gospodinji in rekel: »Vodo zavri!« Z Indijancem je prispel tudi mlad spremljevalec Temu svojemu rojaku, ki je neopazen prišel za njim v hišo, je zdaj rekel Logan nekaj indijanskih besed, ga povedel k vratom in mu Dokazal nekam proti gozdu. Se malo mu je raztolmačil. nato pa je spremljevalec pohitel izpolnit glavarjevo povelje. Logan my ie sledil iz hiše. Mirko za njim. Pred hiše-je -Indijanec vzel sekiro, razsekal nekaj polen, pogledal in zi";l sredi peska pred klopjo pri vsej sončni vročini pripravljati gr- mado za ogenj. Vse to je delal neverjetno naglo in Mirko mu je pomagal, ne da bi bil vedel, kaj bo iz tega. »Kamenje,« je vzkliknil Logan. In ko je bila grmada naložena, je pokazal z desnico na velike poljske kamne, ki jih je Mirko takoj prinesel in jih na Indijanievo povelje položil na pripravljeno grmado. Indijanec pa je bil medtem prinesel ogenj iz ognjišča in les je bil naenkrat v plamenih. Medtem se je že tudi vrnil mladi Indijanec iz gozda s šopom svežih rastlin. Kaj hitro jih je našel po Ioganovih navodilih. Logan je natančno pregledal sleherni list, nato pa je vrgel šop v krop na ognjišču. Zda; so vsi trije možje začeli graditi ogrodje iz tankih stebelc in kolov, vse to v bližini prr-nartp Na ogrodje so položili nekaj bivoljih kož, kakršne je Mirko v velikem številu kupoval od Indijancev. Kjerkoli je bila odprtina ali luknja, so jo takoj zapolnili ali pokrili, da ni mogel v šotor noben pihljaj ali prepih. Čeprav Mirko še ni prav vedel, kaj L 9 an namerava, je vendar imel polno zaupanje vanj in je z veselimi očmi opazoval preizkušenega, samozavestnega indijanskega glavarja, ki je zdajci stopil v hišo, da poizkusi zdravilni rastlinski čaj: Logan je čaj malo ohladil v dveh posodah, potem pa ;e velel materi, naj nekoliko privzdigne sinčka v postelji. Polnezavestnemu otroku je Logan z brezmejno potrpežljivostjo in previdnostjo počasi vlival čaj v usta. Prestrašena sta ga hotela sprva Mirko in njegova žena odvrniti od tega, saj sta vendar bila po tedanjih nazorih prepričana, da jima bo otroka spravil v smrt. Kdo pa je še kdaj slišal, d:i je treba mrzličnemu bolniku dati pijače. Toda Logan jfe pogledal otrokovo mater in je dejal resno in prepričevalno: »Sestra, zaupaj!« ,. . Bila je toliko prepričevalnosti v njegovem glasu in še več v njegovem pogledu, da j« mati molče privolila. In tudi Mirko je, čeprav še z majhnim strahom, zaupal rdečemu prijatelju. Ko je sinko dobil vdse skledico čaja, je Mirko stopil spet iz hiše, da pomaga Loganovemu spremljevalcu napolniti nekaj velikih posod s vodo in jih postaviti ob šotor. Logen je zavil otroka v odeje, ga vzel na roke in ga naglo ponesel v šotor, katerega je takoj nato zagrnil aa seboj. ' V šotoru ie Indijanec položil malega bolnika na pripravljeno ležišče, na količje. Tekumze tako se je imenoval njegov mladi spremljevalec, je bil medtem izgrebel kakšno ped globok jarek, ki je držal od goreče grmade vse tja pod ležišče v šotoru Zdaj je valil s pomočjo dveh palic nekaj razbeljenih kamnov, iz ognja v jarek in ju je spravil po njem v notranjost šotora. Logan je na oba »lil vode in dvignila se je močna para, ki 'e kmalu napolnila mali šotor, iz katerega ni mogla dosti uha* Spet so se hotfcli starši vmešati, toda rajši so se obrzdali. Samozavestni nastop krepkega Indijanca, brezpogojna ubogljivost spremljeval- < ca Tekumze.ia, ki je očitno molče vse odobraval sta očeta in mater navdaia z novim upa-« njem. (Dalje) j i za ugankarje^ 9, Križanka \2 M 7 19 2 3 ■ 1 10 1 4 5 6 | i ■ Hi 114 1 5 16 1 P. ' 18 Vodoravno: 1. Majhna država v Srednji Ameriki. 7. Turški gospod (gospodar). 8. Slavnostna pesem. 9. Neke vrste zemlja (tri črke) + veliko mesto v Iraku. 12. Osebni zaimek (dve črki) + beseda kaj v nekem hrvatskem naretSju (dve črki) + časovni prislov. 13. Veliko mesto v Kav-kaziji. 17. Vreča z drugo besedo, ki se rabi v narečju (šest črk) 4- ploskovna mera. 19. žensko krstno ime v domači rabi (tri črke) + jeseni in pomladi uničuje rast. Navpično: 1. Velik ameriški otok nasproti Venezueli. 2. Vsaka hiša Ima štiri (množina). 3. Kdor Ima slabe oči, jih nosi. 4. žensko krstno ime, kl se pri nas rabi navadno v krajši obliki, 5. Barva pri kartah, ki obvladuje vse druge barve. 6. Velika, posebno opremljena soba. 10. Vzklik, če komu kaj daš. 11. Osebni zaimek. 13. Krajevni prislov. 14. 'Mohamedansko pokrivalo. 15. Trije enaki soglasniki. 16. V spanju se ti pojavi. 17. Časovni prislov. 18. Ploskovna mera (narobe). Skrit pregovo? k t . p a = znan žebljarskl kraj s , • 1 a = velik kamen p , . t a = pravoslaven duhovnik i , . d a = imaš jo, če se kaj razbije ž . . a r = gozdar z drugo besedo 1 . . . r = delavec v kovinski stroki Ce postaviš namesto pik prave črke, dobiš iz njih znan pregovor. Stopnice 1. I o ... « 2. . 1 o . . • 3. ..!«.* 4. ... 1 o . 5. .... 1 o 1. Vrtno orodje. 2. Z njim pokrivaš glavo. 3. Obuvalo čez čevlje. 4. Vzroku po pomenu sorodna beseda. 5. Dobiš ga. če te' kličejo na kak urad ali kakšno prireditev. Čarobni kvadrat 1. a a a t 2. lito S. o p ■ ■ i s i t t 1. 2. S. 4. Vodoravno in navpično: 1. Zgradba, kjer se uči mladina. 2. Pisanje (tudi govor), ki v podrobnostih prikazuje kakšno reč. 3. Kosu papirja tako rečeš; pa tudi tistemu, kar zrase na drevju (ednina). 4. žensko krstno ime, pri nas malo v navadi. Rešitev ugank iz št. 17. Križanka: vodoravno: 1. poljancl, 5. krst, 8. as, 10. el, 11. ok (ko), 12. rezbarka, 15. Trubar, 16. Taa + livar, 18. Ivka + čast; navpično: 1. padar, 2. lak, 3. nit, 4. Itaka, 6. rebula, 7. slabič, 9. setev, 11. okras, 13. zrak, 14. rava (Avar), 16. ti, 17. rt. — Čarobni kvadrat: 1. čopič, 2. olika, 3. pilot. 4. ikone, 5. Čatež. LESENA NOGA Veselin: »Tale bi mi ugajala, toda vi pravite, da ima gospodična eno nogo leseno. Žene z leseno nogo ne bi mogel ljubiti.« Posredovalec: »Premislite, gospod! Vzemimo, da se vi poročite z ženo, kl Ima obe nogi zdravi. Pa stori ljubi Bog tako, da vašo ženo lepega dne povozi voz, žena pride v bolnišnico, nogo ji odre-žejo, dolga bolezen, stroški in leseno nogo ji morate naposled dati napraviti. No, vidite, ta vaša bodoča nevesta pa ima leseno nogo že izgotovlje-no...« DomaČe novice * Lastnikom radijskih aparatov. Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Z naredbo, ki se pripravlja, je Visoki komisar odločil, da posestniki radijskih prejemnikov, ki so predložili prošnjo za Spregled dolžnosti predaje aparatov, lahko v pričakovanju rešitve prošnje počakajo z oddajo flo 10. maja. * Pregled šolskih kuhinj v pokrajini. Na ukaz zveznega poveljnika so odšli funkcionarji GILL v šolske občine na Rudniku, Turjaku, v Velikih Laščah in Ribnici, da bi pregledali delovanje šolskih kuhinj. Pri teh nadzorstvenih pregledih so ugotovili, da tudi v teh krajih šolske kuhinje v redu in pohvalno delujejo. Funkcionarji GILL so obiskali tudi šole v Grosupljem, Višnji gori, St Vidu pri Stični, Velikem Gabru. Nemški vasi, Novem mestu. Smihelu pri Novem mestu, Se-lah pri Jogurju, Metliki, Podzemlju, Gradcu, Črnomlju, Semiču, Mozlju, Livotdu, Kočevju, Stari cerkvi in Dolenji vasL Pri vseh teh ogledih so ugotovili, da se voditelji kuhinj z veliko vnemo posv«!?ajo delu in da se jedila pripravljajo tako, kakor se morajo. * Paketi za druge pokrajine v Kraljevini in za Hrvatsko se izročajo v Ljubljani pri carinskem oddelku pošte Ljubljana II (na postaji) ob delavnikih od 8. do 11.30 dopoldne. » Ta mesec je bilo uvoženo v LJubljano nad 20 vagonov pomaranč. Kakor računajo, je prišlo meseca aprila v Ljubljano nad 20 vagonov pomaranč, ki so okusen ln prav zdrav sad. Star je naš običaj, da se morajo zlasti v velikonočnih praznikih uživati pomaranče. Veliko pa je bilo ta mesec v Ljubljani povpraševanje tudi po limonah. Kar šest vagonov so jih pokupili Ljubljančani. * Rim ima nad 1,400.000 prebivalcev. Število prebivalstva italijanske prestolnice Rima se je dvignilo do konca marca na 1,437.778 ljudi. » Smrt najstarejše Novomeščanke. V visoki starosti 93 let je po daljši bolezni preminila v Novem mestu občinska uboga Marija Pustova, ki je bila najstarejša oseba v novomeški občini. Rodila se je 1. 1848. v Trebnjem, od koder Je že v rani mladosti odšla s trebuhom za kruhom po svetu. V tujini se je naučila več jezikov. Pred nekaj leti se je vrnila obubožana v domovino. Blag ji spomin! * žrtev materinstva. Na Ježici je umrla kot žrtev materinstva komaj 22 let stara Ančka Ku-šarjeva. Ni minilo niti polnih deset mesecev, odkar se je veselo ln zdravo posavsko dekle poročilo s Pavlom Kušarjem, pleskarjem ln uslužbencem državnih železnic. Skoro vsa Ježica je spremila mlado ženo na njeni zadnji poti. Bodi ji lahka domača gruda, možu In hčerki pa naše iskreno sožalje! * Tu pa tam je zima škodovala oziminl. Kakor poročajo lz cerkniške občine, je ozlmlna na tamkajšnjem polju zaradi hude zime marsikje po-gnila. Mnogo zemlje so morali preorati in na novo posejati ali posaditi, dasi je bila trda za seme. Posledice hude zime se vidijo tudi v gozdovih, kjer je drevje polomljeno in razpokano. * Lastavke so spet doma. Zdaj, ko se drevesa že naglo odevajo v zeleno oblačilo, so se vrnile z daljnega juga tudi prve lastavke. V nekaj dnevih se bodo gotovo vrnile vse. * Zvonik je padel na cerkev. Nenavadna nesreča se je pripetila te dni v Francolinu pri Ferrari. Nad omenjenim krajem je divjala silna nevihta in v zvonik župne cerkve je nenadno udarila strela. Zvonik se je zrušil na cerkev, in sicer na sprednji del. kjer je bil glavni oltar. Le nekaj trenutkov, preden se je pripetila nesreča, je klečalo pred glavnim oltarjem 50 otrok. Otroci so se pod vodstvom dveh duhovnikov pripravljali na prvo sveto obhajilo ter so pred oltarjem opravljali še molitve. Komaj pa so odšli v učilnico, da jim kaplan razloži pomen zakramenta, ki ga bodo prejeli, je cerkveni stolp že treščil na cerkev in jo razdejal. Prav v bližini otrok so zgrmele na kup razvaline. V cerkev je priletel tudi zvon. V silnem strahu so se otroci skušali čimprej rešiti na prosto, in vaščani, ki so nesrečo opazili, so jim tudi brž prihiteli na pomoč. Po čudežnem naključju pa so ostali vsi otroci z duhovnikoma vred do zadnjega nepoškodovani. Trieste-Gorizla Nagrade staršem dvojčkov. Iz Ducejevega sklada je podelil prefekt Triestinske pokrajine naslednje nagrade: Antonu Stlbilu 800 lir ob rojstvu dvojčkov, Albertu Brunu Rizzl 700 lir ob rojstvu dvojčic, Emilu Perinu 700 lir ob rojstvu dvojčic in Nikodemu Tortolu 600 Ur ob rojstvu dvojčkov Rema to Romula. Stradivarijeve gosli so našli. Krojač Miha Lu-poli v Triestu je pred 40 leti kupil pri nekem starinarju polomljene gosli z namenom, da jih da popraviti. Izkazalo pa se je takrat, da so nekateri deli glasbila močno poškodovani, zato je gosli odložil na podstrešje kot nerabne. Po kro-jačevi smrti so gosli kot dediščina prešle na brata Dominika, ki je brivec in ki se tudi ni mnogo zanimal za stare gosli. Pred dnevi pa je brivec po naključju vzel v roke te polomljene gosli ir. je na dnu odkril napis: »Antonius Stra-divarius Cremonae fecit anno 1726«. Lupoli je gosli takoj pokazal veščakom, ki zdaj preiskujejo ali so gosli res izdelek starega mojstra v izdelovanju eosli Stradivarija Iz Gorenjske Nov občinski komisar v Mojstrani-Dovja. Na mesto pokojnega občinskega komisarja VVinzlnga je bil imenovan vodja krajevne skupine Rudolf Zupan. Proslava Hitlerjevega rojstnega dne na Gorenjskem. Proslave so bile prirejene v Kranja, Naklem, Skofjl Loki, Medvodah, na Bledu, v Domžalah, Vodicah, Litiji, Mengšu, Kamniku ia drugod. Trojčke je porodila. Brivčeva žena v Litiji Zofija Rašunova je porodila trojčke: dva dečka ln deklico. Dečka sta dobila pri krstu imeni Adolf ln Rihard, deklica pa Zofija. Iz Spodnje štajerske SOleinico je praznoval v Trbovljah upokojeni rudniški upravitelj inž. Filip Krasnik. Po rodu je lz stare rudarske družine iz Pliberka in je leta 1890. stopil kot tehnični uradnik v službo pri Trboveljski premogokopni družbi. V Trbovljah biva že 50 let. Smrt priljubljene Celjanke. V Celju je po daljšem trpljenju umrla ga. Ana Kocijanova, soproga državnega uradnika in tašča bivšega sreskega načelnika. Pokojnlca je bila po rodu lz Seničeve trgovske družine pri Velenju. Bila Je skrbna žena, dobra mati in marljiva gospodinja. Blag ji spomin! Visoko starost je dosegla. V starosti 92 let je v Mariboru umrla Karolina Spindlerjeva, kl Je z dolgotrajnim službovanjem pri eni in isti družini podala lep zgled zvestobe. V družini Bubak-Savričevi je služila kot gospodinjska pomočnica polnih 62 let. Doma je bila iz Krčevine. Blag jI spomin! Velik spomenik na Ptujski gori. Pred dnevi s« na Ptujski gori odkrili spominsko ploščo, kl Je nameščena na 4000 kg težkem in nad tri metra visokem kamnu. To je prva spominska plošča, kl govori o priključku Spodnjega Štajerskega k Nemčiji. Tretji otroški vrtee v Celju so odprli v Gosposki ulici. Po otvoritvi so vedli mladino na obisk ranjencev v vojaški bolnišnici. Kokošja kuga se je pojavila v okolici Maribora. Oblastva so odredila, da morajo vsi rejci perutnine takoj prijaviti pri živinozdravniškem uradu sleherno obolenje živali ali njih pogin. Iz Hrvatske Novi hrvatski zakoni o delu. Hrvatska Je dobila zadnje času več novih zakonov. Podani s® med drugim zakonski pogoji za hrvatsko delovno službo, ki bo podpirala hrvatsko vojsko r zaledju in izven meja Hrvatske. Delovna služba, ki je obvezna za vse državljane od 18 let, Je razdeljena v bataljone, čete ln vode. Poveljniki a» oficirji in podoficirji hrvatske vojske. Drugi zakon re nanaša na načrtno izkoriščanje na prisilno delo obsojenih. Dr. Budak v Sbfiji. Pretekle dni se je z letalom odpeljal v Sofijo hrvatski poslanik v Berlinu dr. Mile Budak. V sofiiskem gledališču je bila krstna predstava njegovega dramatiziranega romana »Ognjišča«. Kralj Boris je odlikoval dr. Budaka z velikim križem. židovska razstava v Zagrebu. Dne 1. maja b« v Umetniškem paviljonu v -Zagrebu odprta razstava, ki bo nazorno prikazala razvoj in dejaa-sko stanje židovrH*n -- 'T-vatskem. Iz Srbije V Srbiji pričakujejo večjo žetev. Srbska vlada namerava z nacionalno službo za obnovo Srbije rešiti v Mačvi 36.000 hektarov zemlje iz vode in jo posejati. Pričakujejo, da bo na ta način pridelek žita po vrednosti za 180 milijonov dinarjev večji kakor lani. Dr. Josip Tašner upokojen. Predsednik ministrskega sveta je na predlog ministra za pravosodje upokojil načelnika v tem ministrstvu dr. Josipa Tašnerja, našega slovenskega rojaka iz Male Nedelje pri Ljutomeru. Smrt znanega srbskega književnika. Te dni je preminil ustanovnik Srbske književne zadruge ia znani književnik Danilo živaljevič v 80. letu starosti. Sodeloval je pri mnogih srbskih leposlovnih listih. Sam je ustanovil književno-zabavni časopis »Kolo«. Prepovedan uvoz živil iz Banata v Srbijo. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je prepovedal izdajanje dovoljenj za prevoz ljudske ln živinske hrane iz Banata v Srbijo. Ponarejeni dolarski bankovci v Srbiji. Srbska narodna banka sporoča, da so se pojavili v prepovedani trgovini z valutami ponarejeni 20-dolar-shi bankovci. Bankovci so ponarejeni zelo slabo. Slika iz bolnišnice duševno bolnih Zdaj so me torej zaprli. Moja rodna sestra me je! Dejala mi je, da bo potovala z menoj v kopališče. Pa sem bil zaposlen s svojim velikim delom in nisem pazil, kam sva se peljala. Tu so sami norci. Ljudje najneumnejših misli. Gnusni kreteni z zijalastimi očmi... Natakar ji, ki si domišljajo, da so vladajoči knezi. Ha, ha, torej tu je moj prostor. Okoli ogabnega prostranega vrta s štiriogla-timi njivami in vitkimi bresti se širi prav nizko obzidje. Ce pa se mu približaš, moraš po klancu navzdol in pred teboj stoji zid, ki sega do neba. Psi! . . .Niti pisati ne smem, odkar sem strežniku vrgel: v glavo črnilnik. Tudi s svinčnikom ne, toda major, ki je iznašel žepni top, nu je dal papir in svinčnik. Zato glumim, kakor bi verjel njegovi iznajdbi. V ostalem je dober človek. Noči so tu lepe, ker prirejam, ko vse miruje, slovesnosti. Kako bi se čudili, če bi me videli . . . na svilenih blazinah s sablo iz damaščanskega jekla v roki. . .. Zamahnem z roko, in že prihajajo ob tihih ln mračnih udarcih na boben in ob zvoku kra-guljčkov mladenke, nesoče v majhnih, rjavih rokah ostre arabske meče ... Spet zamahnem, in strnejo se v ples ter se nasladno vrte ... ln vsak večer dam najlepšo obglaviti... Na stropu je orjaško veliko oko, ki me gleda m se kotali. Metal sem že vanj sablo, pa je preveč visoko. ... Le kadar moram piti slaba zdravila, bedim sede na svoji postelji in nihče ne pride, da bi me razveselil. In nobena lučka ne gori... To traja strašno dolgo. ' Moram paziti, tudi v jed mi trosijo rjava zdravila. Vsak dan pride zdravniški asistent s svojim zariplim in bedastim obrazom in me nesramno sprašuje. Nekoč sem mu pljunil v obraz. Navadno prihaja od zajtrka in diši po pivu in omaki. In potem začne s svojimi neumnimi običajnimi vprašanji. Osel! In to počenja z menoj! Dušim se skoro, kadar na to pomislim. Kako se mi zaničljivo reži, ta žaba! Ve prav dobro, da bom moral poginiti zaradi njegove strupene tekočine in vesel je tega. Moja sestra ga bo tudi za to nagradila ... Le potrpljenje! Včeraj sem našel v jarku ob zidu vilice s štirimi zarjavelimi zobmi. Hočem namreč umoriti sdravnika. Stari major je hotel zato od ravnatelja zahtevati zaplenjeni žepni top. Bedak! Le s težavo sem ga pripravil do molčečnosti. Kako so norci neumni! Tudi o tem bom spisal večje delo. Najprej pa mora Izginiti zdravnik, sicer bo spet brskal po moji slamnjači. On je tat... Da, tudi krade, ta človek. Le potrpljenje... Vilice sem nabrusil ob ka-meniti mizi v vrtu. Jutri bom tožil o bolečinah v prsih, in ko bo zdravnik nato prisluškoval, mu zasadim vilice v njegov tolsti vrat. Le potrpljenje! Busson. HUDA ŽENA Na policijo prisopiha možak in se zateče k nadzorniku: »Zaprite me, takoj me zaprite!« »Prej morate povedati, kaj ste zagrešili!« zahteva nadzornik. »ženo sem udaril...« »Ali ste jo ubili ?« iNe, ampak za menoj jo briše. Vsak čas me bo dohitela.« V LJUBLJANICO JE SKOČIL x Melhijor Debelin je skočil v Ljubljanico in si skušal vzeti svoje žalostno življenje, a ga je še pravočasno izvlekla kar za lase iz vode njegova boljša polovica. Po dogodku je vprašal neki znanec gospo De-belinovo: »Kaj pa ste napravili z možem, ko ste ga rešili?« »Pretepla sem ga, da se ne bo upal več jemati življenja,« je menila Debelinka, PO SVETU| Tudi živali se navadijo alkoholnih pijač Živali nimajo rade alkohola. So pa med njimi izjeme. Kakor človek se namreč tudi žival lahko počasi navadi uživanja alkoholnih pijač. Tako so imeli nekoč na Bavarskem konja, ki ga je njegov gospodar naučil piti vsak dan vrček piva, kakor je bil navajen tudi gospodar sam. Konj je bil tako navajen na pivo, da je zmerom ob določenem času že komaj čakal, kdaj pride gospodar s pivom. Nekaj podobnega so opazovali tudi pri svinjah. V bližini je bila pivovarna in svinje so se pogosto valjale po kanalu, napeljanem iz nje, in vsak večer so se težko držale na nogah. Bile so namreč vedno pijane. Po kanalu je odtekalo iz pivovarne nerabno pivo in svinje so ga navdušeno srkale. V Rimu imajo starega izvoščka, ki še zmerom stoji s svojim kljusetom na glavni pošto-ji. Tudi ta konj je znan kot velik prijatelj alkoholnih pijač. Vsak dan mora dobiti svoj liter vina. Divje zveri so kot besne bežale iz gorečega pragozda Strahoten požar je zajel te dni pragozd južno od Mahaosa, glavnega mesta braziljske pokrajine Amazonasa. Ogenj je nastal med silovito nevihto. Zneele so švigati z neba strele in udarjati v visoka, po več sto let stara drevesa, izmed katerih se jih je več užgalo. Ker je pihal močan veter, je bilo vsako upanje na uspešno gašenje požara prazno. Ogenj se je širil s silno naglico tudi zavoljo tega, ker je v prizadeti gozdni braziljski pokrajini vladala zadnje čaise huda suša. Ljudje so se s strahom ozirali na orjaški požar, ki je razsvetljeval razsežno' področje ob meji med Brazilijo in Perujem. Daleč naokrog se je videlo kakor podnevi,- Ogenj se je videl na daljavo več sto kilometrov. Živali vseh vrst so pred ognjem začele kot besne bežati iz gozda in napadati tamkajšnje domače prebivalstvo, ki živi po ubožnih kočah. Napadale so tudi črede, ki so se pasle okrog koč. Veter, ki je pihal proti peruanski meji, je pospeševal širjenje ognja, ki je na svoji uničujoči poti vse spremenil v pepel. Ni bilo mogoče niti misliti, da bi ogenj pogasili ali vsaj omejili z vodo. Preveliko področje je zajel, da bi takšno gašenje moglo roditi uspeh. Domačini pa so sklenili ognju na drug način zastaviti pot. Zbrala se jih je cela vojska tn začeli so z mrzlično naglico kopati široke jarke okrog gorečega gozda, da bi se vsaj ob njih ustavil ogenj. Zgodovina izdelovanja črnila je zelo stara Iz zgodovine je razvidno, da so črnilo uporabljali na Kitajskem že v 26. stoletju pred Kristusom. Nekako v istem času so ga poznali tudi v starem Egiptu. Seveda ni bilo tisto črnilo takšno, kakor ga imamo danes. Za izdelovanje črnila so Kitajci in Egipčani uporabljali v prvi vrsti saje. Črnilo, precej podobno današnjemu, ki ga izdelujejo iz hrastovih šišk, se je pojavilo v drugem stoletju pred Kristusom, ko je nekdo iz Bizanca začel izdelovati posebne vrste tekočino iz hrastovih šišk, katero so potem v čedalje večji meri uporabljali za pisanje. Takšno črnilo so izdelovali tudi številni srednjeveški menihi in so se njihovih receptov držali vse do lik stoletja, ko so kemiki končno rešili vprašanje pisalnega črnila. Vsak pismen človek ve, kakšno mora biti črnilo. da je dobro. Mora biti predvsem takšno, da lepo zaliva pero in ne sme se v črnilniku prehitro posušiti ali zvodeneti. Ne sme biti tako redko, da bi prehitro lilo s peresa ln delalo packe na papir. Dobro črnilo, ki se po papirju preveč ne razliva, ki ne kvari peresa ln pisava z njim ne zbledi niti čez več let, je tisto, ki ga izdelujejo iz hrastovih šišk, odnosno iz neke vrste kisline, ki jo pridobivajo iz njih. Največ tanlna vsebujejo šiške hrasta, ki rase na Kitajskem. Te šiške imajo obliko češpelj. Nič slabši niso plodovi, ki jih daje japonski hrast. Tanina vsebuje od 40 do 80 odstotkov. Pri Izdelovanju pisalnega črnila iz hrastovih šišk se vrši pravi kemični proces, s katerim so se razni učenjaki- dosti ukvarjali, preden so mu prišli do jedra. Bilo je treba precej potrpežljivosti. Tvornice črnila so prav kakor kakšne kemiif ne delavnice. X Krakov hoče spremeniti v mesto vrtov. Generalni guverner poljskega ozemlja je naročil nemški upravi Krakova, naj ukrene vse potrebno, da postane Krakov spet cvetove nemško mesto. Nemški del mesta obsega zdaj zlasti zapad-no stran Krakova. Poleg tega je določen del mestnega središča izključno za nemške svrhe. Tako bodo zavzeli Trg Adolfa Hitlerja nemški trgovci. Po navodilu generalnega guvernerja bo Krakov počasi spremenjen v vzorno mesto,,vrtov. Vsi Zidje so se morali izseliti na drugo stran Visle, kjer imajo svoj okraj in so strogo ločeni od ostalega prebivalstva. Zidov je ostalo v Krakova okrog 18.000. X Čevljar je dobil prvo književno nagrado. Pariški časopisi so te dni pisali o skromnem 60-letnem čevljarju Morgravou, o katerem so šele zdaj ugotovili, da ni samo navaden čevljar, temveč tudi pisatelj. Bilo je lani poleti, ko je pariški časopis »Toute le vie« razpisal natečaj za najboljši novi roman in določil za najboljše delo nagrado 10.000 frankov. Natečaja se je udeležil tudi čevljar Morgravou. Napisal je roman, ki mu je dal naslov »Rdeči gad«. V njem zelo duhovito in zabavno popisuje sodobno življenje v Parizu. S tem svojim delom je pri natečaju tudi zmagal ter dobil prvo nagrado. Morgravou ie bil vse življenje čevljar, v prostem času, zlasti zvečer pa je tudi pisateljeval. Vsega skupaj je dozdaj napisal šest romanov. X V sovjetski vojski so tudi ženske. Nemška poročila z vzhodnega bojišča Cesto omenjajo, da v sovjetski vojski služijo tudi ženske. Nemci pra-tijo, da služijo ženske v sovjetski vojski po načrtu, ki je bil sestavljen že v mirnem časi ~a izpopolnjevanje sovjetske vojske v primeru potrebe. V državljanski vojni od leta 1918 do 1. 1920 je služilo v rdeči vojsk: večje število žensk, že tedaj se je dogajalo, da so bile žene naihrabrej-še, pa tudi najkrvoločnejše Leta 1936 je bila ustanovljena prva ženska vojaška šola v Moskvi, obenem pa tudi šola za ženske pilotke. Po vsej Rusiji je bila ustanovljena vrsta društev in klubov, kjer so se žene urile v ravnanju z orožjem. Na strelski tekmi, ki je bila pred petimi leti v Moskvi, je tekmovalo že 600 žensk, od katerih je 32 dobilo častne naslove najboljših strelk. Članice mladinske zveze so po tvornicah ustanavljale strelske in jahalske klube, da bi bile vsak čas pripravljene z orožjem upreti se, če bi kdo skušal napasti njihovo državo V nekem svojem govoru je Vorošilov rekel: »Ce bi naši sovražniki napadli našo deželo, bodo imeli priložnost videti* kako se ramo ob rami z našo nepremagljivo rdečo vojsko bori tudi vojska naših mater, žen in sester.« X Poleg golobov so bili pismonoše tudi psi in mačke. Znano je, da so se včasih posluževali za prenašanje pisem golobov. Pa tudi psov. Posebno v vojnem času opravljajo psi v tem pogledu važno delo. Pošiljajo jih z važnimi vestmi iz prvih bojnih črt v zaledje. V tej službi so se psi zelo dobro obnesli. Pa tudi mačke se dado uporabljati za prenašanje pisem. V prejšnjem stoletju so v mnogih krajih Nemčije dresirali mačke za to službo. V Berlinu so imeli še leta 1889. v poštni službi mnogo mačk. Ce so poslali mačko z ene pošte na drugo, so kmalu dobili odgovor. X Izgon 2idov iz Slovaške. Slovaška oblastva so izdala nove ukrepe v okviru ureditve židovskega vprašanja. Odredila so, da se morajo sestaviti seznami vsega židovskega premoženja. Poleg tega so bile poostrene določbe glede potovanja Zidov. Ugotovljeno je bilo namreč, da so skušali Zidje na vse načine izigravati določbe glede izseljevanja. Mnogi Zidje bi radi dobili uradna potrdila, da so nujno potrebni v gospodarskem življenju, da bi lahko ostali še nekaj mesecev na Slovaškem. Oblastva so zadnje dni aretirala mnogo drugih oseb, ki so pomagale Zidom in skrivale njihove premičnine. Doslej je bilo iz Slovaške izgnano okrog 10.000 Zidov. Izganjanje se nadaljuje. X Čas merijo po luni. Pri zadnjih indijanskih plemenih v Zedinjenih državah se je skozi stoletja ohranilo svojevrstno računanje časa. Indijanci ne merijo časa po letih, temveč po mesecih, odnosno funah. Ce kdo šte*e, recimo, 10 let, pravijo Indijanci, da je star 123 lun. X Kozličkova glava z dvema gobcema. Na vzorni kmetiji veleposestnika Giana Legranda v francoski občini Estrčesu pri Ginevri imajo posebno veselje s kozličkom, živalca ima namreč štiri oči, dva gobca in dva jezika, > vendar samo eno glavo, ki pa je zelo velika. Kdo je večji pretkanec Neki veleposestnik v Galiciji je imel svoječas-no za soseda Morica in Izaka, ki sta bila na glasu nevarnih sleparjev. Kateri od obeh je bil bolj pretkan, Morie ali Izak, ni še nihče mogei dognati. Nekoč je bil posestnik posebno dobre volje in je sklenil možaka preizkusiti. Poklical je Morica, stopil z njim v hlev in mu podaril enega izmed konj pod pogojem, da ga proda Izaku tako, da ga temeljito oslepari. »Sicer s tem pretkancem še nisem kupčeval,« se je veselo zarezal Morie, »a bom na vašo željo poskusil...« Sel je po Izaka in stopil z njim v hlev, posestnik pa je čakal pri oknu, kako se bo reč končala. Ni mu bilo treba dolgo čakati. 2e čez nekaj minut je Morie potrkal na vrata. »No, za koliko si osleparil Izaka?« »Za dva zlatnika!« se je zvito zasmejal Morie. »Kaj, tako poceni si prodal konja?* se je razjezil posestnik. »No, vi mi tega sicer niste rekli, gospod, veste pa gotovo: kljuse je staro ko zemlja povrhu pa še šepa. Ali ni dosti, da sem Izaka znal tako obrniti, da ni ničesar opazil?« Veleposestnik je Morica odslovil in poklical Izaka. »Izak,« mu je rekel, »kaj si plačal za konja?« »Dva zlatnika,« se je zasmejal Izak, »za tako imenitno žival!« »Tako! A vendar te je Morie osleparil!« »Morie? Mene? Kako naj bi me bil osleparil?« r »Zdaj vidim, kakšen bedak si! Kljuse je vendar staro ko zemlja in že-šepa po vrhu. Ti p« si mu zanj dal kar dva zlatnika!« »Ojej,« je zavzdihnil Izak. Zdajci pa se mu je razjasnil obraz: »No... za vsak primer sem mu plačal s ponarejenima zlatnikoma!« N. K. '* ;*:'.•" '.v ''j';. \ '' " ' v « ZARADI POLJUBA Mati vidi na vrtu svojo hčerko vso objokano v družbi z mladim gospodom ter po njegovem odhodu hoče vedeti, zakaj je jokala. »Gospod me je poljubil,« pove z Ihtečira glasom. »Nesramnik! Zakaj me nisi poklical« T« »Zato, ker ml je začel groziti.« Kaj? Se groziti se upa, predrznež!« »Dai Rekel mi je, da me ne bo nikoli več poljubil, če te pokličem .:.« CAS JE ZLATO Stranka pride k odvetniku v pisarno, kjer j« obešena tablica z napisom: čas je zlato! Ko prečita napis in vidi pisarniško osebje, či-tajoče časopise in zehajoče od brezdelja, reče: »Oh. kako ste vi bogati, ko imate toliko zlatega časa ...« LAZARJEVO OŽIVLJENJE Mežnar Luka si je prihranil precejšnjo vsoto denarja. Sklenil je, shraniti ga nekje. Toda mož je bil čudak: hranilnicam ni zaupal, posoditi ga ni hotel nikomur, doma pa ni bil varen pred tatovi. Premišljal je in prišel na srečno misel. Denar je spravil v neko omarico v cerkvi in dal na vrata napisati: »Lazar prebiva v tem prostoru.« Nesreča je hotela, da je zaklad izvohal tat in si ga prilastil. Zraven tega je tat odstranil napis in napisal čez omaro?: »Lazar je oživel in se poslovil .-..« . • LJUBEZNIV ODGOVOR Možek se ves prepaden zbudi iz hudih, san j in pokliče ženko: »Cuješ, strašne sanje sem imeli Videl sem kakor gora velikega osla!« »Pusti me spati in se ne plaši pred lastno sehco!« mu odvrne ženica. - ■ ■ ... . . : \* ' «♦ - r* • - DRAGA COPATA Sosedov pes je raztrgal Otiliji copato. Vsa razburjena prigrml Otilija k sosedu in zahteva sto lir odškodnine. Sosed: »Kaj, sto lir za eno samo copato? Ta je gotovo tista, pod katero imate svojega moža . . .< VZDIH Kaj ni to grozno, da si je MIha vzel življenje? Lani pa se je obesil njegov brat. Prav nI« bi se ne čudila, če bi se lepega jutra zbudila in s« videla tudi sama na vrvi...« NEZADOVOLJEN BERA« Berač Urban je dobit pri Urši par čevljev y dar in šel. Cez nekaj minut se je Urban znova pojavil pred Uršo in menil: »Zmotili ste »e tn »te ml dali dva leva čevlja. Zdaj bi prosil Se za dva desna.. .< škripolin in Dremovec A svojo pamet Dremovec ima in cev zakrivljeno lepo aavna. ' H kovaču kmalu vrne se Škripač, ves razočaran skoro plane V plač, saj Dremovec pozavno, godcu sveto, je v jerihonsko spremenil trompeto. > ««« - Volkova sta ga požrla Lovci nikdar ne lažejo! To si dobro zapomnite vsi, ki še tega ne veste. , j Pri »Mokri žabi« so sedeli lovski bratci Gašper, j MIha in Boltežar. pili in st pripovedovali lovske i doživljaje, seveda samo resnične. ( »Lansko jesen, ko so se selile divje gosi v tople kraje,« Je začel Gašper, »sem nekega večera slišal na Ljubljanskem polju njihovo gaganje v zraku. Zasledoval sem pazljivo najkrepkejšl glas. pomeril kar po smeri glasil in natanko Zbil i r. zraka lepega gosaka.« »Malenkost,« se je postavil Mila, »jaz sem nekoč na Dolenjskem skozi grmovje zavohal jerebico in jo zadel v glavo, žival se je tisti trenutek, ko je dobila strel, obrnila na levo, tako da je krogla, ki je prišla od zadaj ven, zadela še divjega zajca, ki je pritekel po desni strani mirno.« Zdaj je prišel na vrsto še Boltežar, da pove svoje. Počasi in slovesno je začel: »Tam v kočevskih gozdovih sem prišel nekoč v prav težaven položaj. Čakal sem s puško v roki na brvi, ki je držala čez zelo globok potok. Zdajci je pri-tulil po poti velikanski volk. Hitro sem ustrelil, puška mi je zdrknila v strugo potoka, a volka nisem zadel. Obrnil sem se in hotel utečl zverini, toda na drugI strani brvi ml je zastavila pot volkulja. Predstavijajta si,, bratca, strašen položaj: stal sem sredi brvi, daleč pod menoj potok, na vsaki strani brvi pa po ena zver, režeta v mene, da me požre ...« » Boltežar je sredi napete zgodbe malo postal in si začel tlačiti pipo, a Gašper in,Miha, radovedna na zaključek zgodbe, sta oba v en mah vprašala: »No, kaj pa je bilo potem?« ;>KaJ je bilo? Požrla sta me, kakor vidita,« si je oddahnil Boltežar in si zažgal pipo. P. • UMEVNO Jera: »Kal« pokoro ti je naložil spovednik?« Neža: »Pol ure moram držati roko v blagoslovljeni vodi. ker sem ukradla rokavice.« Jera: »O, potem pa se ne grem k njemu spove-dovat.« Neža: »Zakaj ne?« Jera: »Pomisli, jaz sem ukradla hlače...« Miha: »Moja sestra se je salamehsko slabo omožila.« " ^ Matija: »Kako to?« Miha- »Njen mož ne zna kvartatU Matija: »Za vraga, to je vendar lepa lastnost« Miha: »Da, .da. toda on kljub temu prekvarta cele noči...« „ " * - ŽALOVANJE Neža: »Ali si ti že čisto pozabila na svojega prvega moža?« . ; Jera: »Cisto, toda moj drugi mož še zmerom žaluje za njim,« SMERNICA Govornik izvaja: »čas terja, da gremo naprej preko vseh zaprek ... Tedaj ga na mah prekinejo njegovi nasprotniki, češ: »Kam pa naj gremo?« Govornik se hoče izogniti odgovoru, a sto ust vpije: »No, kam naj gremo?« »K vragu pojdite!« zavpije govornik in izgine. ' STRAN 8 —................————•—■" U JUBEZEN IN ZAKON Ona: »Čudno je, da kljub navdušetiiu za nežni spol še zmerom niste oženjeni.« »On: »Oprostite, če ljubim cvetje, ml še ni treba biti vrtnar...« , • . „ . ■■ lU ** . -■ SLAB ZAKONSKI MOŽ . . . Potrt je godec &kripolin zelo, pozavna mu je zdelana hudo. Kedo mu le popravil bi godalo, da spet ljudem v veselje bi škripalo? H kovaču Dremovcu brž mož hiti, godalo mu v popravek izroči. Jsdej* ca konzorcij »Domovine« Josip ReUner, Urejuje f llip Omladl* Za Narodno tiskarne f ra a Jera«.