^SSSi«« The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. štev. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUZlNE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajitarejN i% najbolj priljubljen tlovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV" - - ■ ■........' i ■ —— - - ___- _. ■ .... .-...,,. , ----JNO.) 179. _(Posamezna številka 3c.) CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMbIr 14, 1935 (Single copy 3c.) LETNIK (VOLJ XLIV Zvišanje carin za nemško blago - Francija prišla v škripce 1 oktobrom stopijo v veljavo za blago, uvoženo iz Nemčije, najvišje carine. — Nemčija je zapostavljala uvoz iz Amerike. — Isto delajo tudi Portugalska, Danska in Italija in so vse prejele opomin od ameriške vlade. UMOR PO ŽREBANJU? Trdi se, da so Longovi nasprot niki žrebali, kdo naj izvrši umor. —o— Baton, Rouge, La. — Tajnik pokojnega senatorja Longa, J. Christenberry, je izrazil rdno prepričanje, da umor, ki ;e je izvršil nad senatorjem, li morebiti čin kakega na-/adnega maščevanja, marveč e bil dobro zasnovan in pripravljen. Ugotavljja namreč, ia je obstojala skupina oseb, Yorkom se bo ponovno skraj- >ž šal, kakor ste preteklo sredo 's objavili dve železniški družbi, ii Skrajšanje bo prišlo v velja- 's vo z 29. septembrom in bo 't znašalo pol ure namreč od se- t jdanjih 17 ur na 16 ur in po). ■Tako bod0 vlaki New York Central družbe, katere proga je dolga 960 milj, vozili s povprečno hitrostjo 58 milj na f uro, vlaki Pennsylvania druž- s be z 910 milj razdalje pa 55 t milj na uro. t -o--l PRED IZREDNO SEJO c ZAKONODAJE 5 Springfield, 111. — G over- r. ner Horner se je preteklo sre- \ 'do izrazil, da se boste tekom j j }te jeseni vršili dve izredni za- r [sedanji državne zakonodaje ; ,] poziv k prvi se bo izdal tekom j j !par tednOv. Na tej se bodo ob- ij jravnavali predlogi glede sta- , .rostne pokojnine in drugih ] I vrst isocijalnega zavarovanja. I !Drugo zasedanje pa se bo ba-' vilo z reorganizacijo državne- i t ga vzgojnega sistema in H or-. ner napoveduje, da se bo ta I Isistem tako izboljšal, da bo | ' stal Illinois na prvem mestu J ; med vsemi državami v tem' 1 oziru. , -o- UMAZAN SLEPAR Chicago, 111. — Na dve leti - ječe in na globo $200 je bi) r preteklo sredo obsojen 28 let- j |ni C. A. Burns zaradi nizkotne 'sleparije, katerto si je privoščil nad dvema ženskama. Ženski " ste oglašali v časopisju za (službo gospodinje. Burns je - ;na oglas odgovoril in jima ob-ajljubil službo; zahteval pa je a od nju, da mu morajo dati de-a !narno poroštvo, in tako je iz-o (silil od prve $3. od druge pa n Icelo $20. Možakar, ki je že d 'prej odsedel šest mesecev je-d !če, je bil aretiran ravno, ko je o [nameraval izvesti isti umazan i- itrik nad neko tretje žensko. ie | -o- I ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Velikim vojaškim manevrom italijanske armade, ki so se vršili nedavno na južnem Tirolskem okrog mesta Bozen, sta prisostvovala tudi italijanski kralj Victor Emanuel in Mussolini in gornja slika ju kaže v medsebojnem pogovoru. Kralj stoji na skrajni levici, z rokami na hrbtu, pred njim stoji Mussolini, s črno čepico. ll>TaShingt0n' C' ~~ Ak0| j® bo med tem časom podvze-j ^ lemška vlada kake inicija- ' . 6 za carinska pogajanja z } ^eriko, se bo s 15. okt. tako-)Velc'°č ustavil ves uvoz blaga' * Nemčije v Ameriko. Uvoz ' cer ne bo prepovedan, pač vPa bodo na to blago prišle v e.lav0 tako visoke carine, da "tti-ško blago ne bo moglo j: K°nkurirati v ceni. Kakor se je v četrtek izve-®lo» .ie državni tajnik Hull j J vesti I nemško vlad0 potom' •lenega tukajšnjega poslani-11 j,5' clr- Luthera, da se bo mo-j1 al od 15. oktobra plačati t C&Vm V 111 a po najvišjih postavkah. 0s'ej veljale za Nemčijo, Cr,ako kakor tudi za vse ostalo j" ln°2emstvto nekake prednost-j1 116 tarife, in sicer po posebni!' Po£odbi, ki ie v tem oziru ob- °.iala med vladama obeh dr- 1 j|av- Nemčija pa se pogodbe ,1 držala in je uvoz iz Ameri-1 zapostavljala za drugimi STlf11 Sedanji odlok ame- ukj-6 Vla^e je torej le proti- i n Proti nemškemu ravna- ' aiv .v^'cer pa itak omenjena i erisko-nemška pogodba sto- < 1'Ocf Veljave s 15. oktobrom in i v 0 tbrej višje tarife* ])rišle 1 Xeliav0 istočasno s koncem : °f=rodbe. j, 1'aM- Pa samo Nemčija delala' Arn • uvoza blage iz ri^erike- Zapostavljanje ame- ■ po blaga se vrši tudi na v !, ^alskem, na Danskem in Velt*liji in predsednik Roose-sjaj že meseca julija po-žav ^0seben opomin tem dr-(lu**. da se b0 Amerika po- t>rot^a P°dobnega ravnanja v . 1 njim, kakor ga one iz- neJaj'° Proti Ameriki; omenje-j XTe °dredba proti uvozu iz j ei,'e torej ni prišla nepri- j st0'°.Van°- Italija je med tem I lt0!)1'a v pogajanja z Ameri- j t'ri)f'edG noVe trgovinske po-j kj pa še niso zaključe- j D j,' . bo Amerika podvzela j 1 obema drugima država- j Portugalski in Danski, i (Sjj. korak kakor proti Nem- ' Se vladni kr'ogi še niso '■azili. Sv • v •lik 0,1ecaRno je nemški posla-obv Po "aročilu svoje vlade Ne^v!'1.1 ameriško vlado, da ki ti 'Ja dosedanje pogodbe, lti6r ece 15. 'Oktobra, ne na-Hi§tv^a.obnoviti. Državno taj-bo ?a Je nato stavilo ponud-Da ^ novVa pogajanja, na kar ernčija še ni odgovorila. « fV--- UNIJA PRAZNUJE NOVO LETO Ababa' Abesinija. — ^kajg ° sl'edo je praznovala j a država starega leta st6ti ,n s Četrtkom je pričela lB52 0v° leto, ki nosi številko ^°Ptsko-krščanskem h DrGK-'' V nov°letni noči, ki ^valstvo preživi med t' ^^ahM- Plesi in Pit-i«™- so voj temni ob,laki Pre" kateri točasno vise i ^avo. --— .i . ......i ROOSEVELT IN FARLEY DEMENTIRATA Hyde Park, N. Y. —Na konferenci s časnikarji preteklo sredo je predsednik Roosevelt odločno zanikal resničnost govoric, da namerava generalni poštni mojster Farley odstopiti prihodnji januar. V enakem smislu se je izrazil tudi Farley sam, ko so ga v to i svrho po telefonu poklicali v New York, kjer točasno stanuje. F.C. Walker, 0 katerem se ' je poročalo, da bo Farley a na- 1 sledil na njegovem mestu, se je pa smeje izrazil, da ima svojih lastnih sitnosti dosti in ne potrebuje po vrhu še ene vladne službe. _ - KR1ŽEMJVETA —Mexico City, Mehika. — V tukajšnji poslanski zbornici j je prišlo v sredo do streljanja, v katerem je bil en poslanec , ubit, trije drugi pa ranjeni. Kakor se trdi ,so rabuko pri- j čeli člani manjšine z name nom, da pobijejo voditelje večine. — Toronto, Kanada. —Ako se bodo letalci dvignili v stratosfero, bodo tamkaj naletel; na veter silovite hitrosti, ka-ikor trdita dva znanstvenika, jv višini 50 milj divjajo nam-ireč vitiarji, katerih povprečna hitrost je 120 milj na uro. — Brest, Francija. — Mornariško sodišče .je izreklo obsodbo nad Nemko Lydio Oswald vsled poizkusnega čina špijonaže na devet mesecev ječe. Izgovor, da ni izvršila |svojega čina, ker se je zalju-| bila. v nekega častnika, ii ni | pomagal. | — London, Anglija. — Celokupna Anglija je pozdravila nastop in govor, ki ga je j imel zun. minister Iloare v iLigi narodov. Hvali ga vse časopisje, od strogo konservativnega do skrajno socialističnega. ______ ieden star 21 let, drugi pa 15. Podobni nemiri so se vršili že noč preje, v torek. vprašanje restavracije Habsburžanov, kakor tudi razmere Male antante napram Italiji, Nemčiji, Poljski in Rusiji. To velja tudi glede podunavskega pakta in vseh drugih vprašanj, ki se tičejo interesov naših držav. Mi smo bili složni, smo složni in bomo tudi ostali. Bodočnost Male antante vidim absolutno zagotovljeno in nedotakljivo trdno. To je zvezna tvorba, ki služi miru, sodelovanju, to je delo dobre volje in sporazuma. Mi nočemo nikomur ničesar, ne podvzemamo proti nikomur ničesar ter nočemo tudi ničesar podvzeti, toda branili bomo svoj obstoj, svoje edinstvo in svojo neodvisnost do skrajnih posledic. Prepričan sem, da bomo skupno drug z drugim in vsi trije za vse mogli tudi v bodoče očuvati naše interese. Zadnja konferenca na Bledu, ki se je vršila te dni je to potrdila in vse kaže, da vlada med zavezniki v Mali an-tanti sloga in prijateljstvo, ki temelji v globoki zavesti, da male države se morajo naslanjati ena na drugo in si pomagati v vseh političnih in gospodarskih ciljih, drugače pa bi podlegle političnemu pustolovstvu večjih držav. Amerikanski Slovenec Czvi in najstarejii slovenski The first and the Oldest Sloven« list v Ameriki. , Newspaper in America. Uatsnovljtn leta Hill, Established 1M.1 Izhaja vsak dan raza* modeli, pone. leaned dally, except Baitday, Mon-teljkov in ctnevov po prasnildk, day and the day after holidays, Izdaja In tiska! Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave! Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago J 849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5S44 Phone: CANAL 55« Naročnina! Subscription! It celo leto _!_$5.00 For one year--$5.00 Za pol leta___2-50 For half a year -- 2.50 Ik četrt leta 1.50 For three months____1.50 Z* Chicago, Kanad* tat Evropo: Chicago, Canada end Europe: Ja celo leto ___$6.00 For one year-$6.00 Za pol leta__3.00 For half a year--3.00 Za četrt leta___1.75 For three months--1.75 J^RA, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopotlanl na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko (side list m Za ^iy* zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne, t- Ha dopisa jfc^f^, brez podnisa se ne ozira. — Rokopisov orednlitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. _ Mala antanta ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs DENARNE P0Š1LJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v JugosI®" vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse drugo sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj'v0 direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile "aS cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih- Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ JJL Za S 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $Z°-'t Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $4 • jj Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51'J Lire: . Za $9.35_______100 lir; za $44.50_________500 lir ,n $88.20..........1000 lir Vsa pisma In pošiljate naslovits na! John Jerieh (V pisarni Amerikanskeg* Slovenes) 1849 W. CERMAK RD.. CHICAGO, illt in.,' ali -O - i " J,.' m. u I ht cfl P^^MN_B3iT-F.& rSWSK svNmcg'ftc. Ko je Tarzan prišel bližje k zvezanemu jetniku, je v pojemajoči svetlobi ognja opazil, da ga jetnik pazno ogleduje, nekoliko boječe, nekoliko tudi radovedno, kaj neki bo ta z njim na-' pravil. Tarzan mu je takoj dal z roko znamenje naj molči, riato se tiho sklonil k njemu ter mu z nožem prerezal vezi na rokah in nogah. Ko so bile na rokah in nogah vezi prerezane, je pomagal jetniku na noge. Jetnik je bil namreč od dolgega ležanja in pa ker se radi povezanih rok in nog ni mogel ganiti, ves trd. Kmalu se je spet pretakala kri prosto po žilah in sta se odpravila naprej. Vse bi se bilo srečno izteklo, da jima .ni bil na' poti velik lev. Lev Numa, ko je začutil človeka v bližini, je začel rjoveti. Na nesrečo je bil pa tako blizu taborišča, da je njegovo rjovenje kmalu spravilo vso arabsko druhal pokoncu. Kmalu so se začeli drug za drugim, oboroženi, prikazovati iz šotorov. Na svoje največje začudenje so uzrli pred seboj že oproščenega jetnika in pa Tarzana, Enega Arabca je Tarzan že videl dan poprej, ko so šli za njim in jim je komaj ušel. Ta je takoj opozoril druge na velikega belega moža, Tarzana. Naglo se je obrnil k svojim tovarišem'. "To je on. On je beli mož, ki je včeraj pobil naše brate, ko smo ga hoteli ujeti. Ubijte ga! Najbolje je pa, da obr. ubijete," je govoril Arabec. Strt* 8 "AMERIKANSKI SLOVENEC Soboto, 14. septembra 1935 Petnajst let je poteklo letos odkar je zagledala beli dan ustanovljena zveza Jugoslavije, Cehoslovaške in Ru-munije. Koncem zadnjega meseca se je vršila konferenca zavezniških ministrov na Bledu, kateri se pripisuje z Ozirom na splošni mednarodni položaj poseben pomen. V zadnjem času se je ponovno poskušalo razširiti govorice, kakor da bi se v Mali antanti pojavila neka nasprotujoča si mišljenja o raznih važnih političnih vprašanjih. Govorice so kmalu prenehale. Sedaj se je ob 15 letnici Male antante oglasil minister dr. Beneš, njen tvorec in glavni voditelj z nekaterimi ugotovitvami, ki že radi svoje pre-: ciziiosti in pomembnosti spadajo med zgodovinske dokumente in dokazujejo, kako trdno in neporušeno je prijateljstvo, ki je bilo sklenjeno pred 15 leti, ne kot neka taktična akcija, temveč kot zgodovinska nujnost, ki zmagovito prestane vsako preizkušnjo. Izjavo ministra dr. Beneša objavlja "Ceske Slovo". Minister pravi: Ob 15 letnici obstoja Male antante naj omenim na kratko tri stvari: 1. Zelo rad se spominjam potovanja V avgustu leta 1920 v Beograd in Bukarešto, ko smo s tedanjim jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in ministrskem predsednikom dr. Vesničem, kakor tudi z rumun-skim zunanjim ministrom Take Jonescom razpravljali o vseh posledicah pravkar sklenjene zveze Češkoslovaške z Jugoslavijo ter pripravili obenem zvezo z Ru-munijo. Ko smo tedaj proučili vse izkušnje vojne in še sveže dogodke povojnega časa, smo se zavedali, da polaga-1 mo temelje politike naših držav za dolgo dobo. Z zadovoljstvom se spominjam onih dni, ko je padla o tem odločitev. Imeli smo prav. 2. Opozarjam, da je Mala antanta edina povojna, formacija, ki traja že dolgih 15 let, takorekoč od končaj svetovne vojne, kakor tudi, da se je ta zveza v nasprotju z drugimi sličnimi zvezami z vsakim letom ojačevala, dokler ni dosegla 1933 v podpisu posebnega statuta svoj višek, s katerim je bila zunanja politika naših držav popolnoma poenotena. Nikjer nimate* primera za slično zvezo in slič-j nim političnim razvojem po vojni. 3. Kolikor smo slišali v teh 15 letih kritik, raznih, ugovorov in čeprav so tudi napovedali krizo Male antante' ter celo njen skorajšnji razpad, se je vse izkazalo kot neresnično in odveč. Ker sem od početka pa doslej sodeloval na vseh sestankih in pri vseh pogajanjih Male antante, moram izjaviti: V vseh 15 letih ni Mali antanti grozila niti ena kriza in ni bilo tudi nobenega resnega nesoglasja, ki bi moglo prizadeti njen obstoj in nadaljni uspešen raz- j voj te zveze. Vse, kar se je v tem pogledu pisalo in govo-t rilo, so bile le kombinacije in pobožne želje nasprotnikov.1 Posebno naj poudarim, da tudi v zadnjih letih ni ob- j stojalo ni#i najmanjše nesoglasje. To velja predvsem za1 SLOVENSKO STAVBINSKO DRUŠTVO "SLOVENSKI "DOM V NOVIH PRO- ! ŠTORIH Chicago, III. Kakor je to Slovensko stav- j binsko in posojiln0 društvo , "Slovenski Dom" v Chicagi i zadnji teden sporočilo javno- 1 sti potom objavljenega oglasa ' v časopisju, da bo dne 7. sept. i otvorilo svoj urad v novih prostorih, je to tudi izvršilo . zadnjo soboto. I Novi prostori tega posojil-, nega in stavbinskega društva se nahajajo na 1904 W. Cer-' mak Road, katere so za urad prav okusno preuredili in prenovili, tako da je res veselje za vsakega našega človeka si ogledati ta novi urad. Prostori so obširni, kakor reš tak urad take prostore potrebuje. Prostore pa krasi tudi lep0 pisarniško pohištvo, s katerim je urad opremljen, tako da zgleda kakor pravi bančni urad. Prav res $ novi prostori s0 tako leipi, da delajb chicaškim Slovencem čast in vsak zuna- j nji Slovenec, kakor tudi tujec, ki si bo o prilikah prostore ogledal b0 rekel, da chieaški Slovenci so v tem oziru napredni, ker so ti ustanovili svoje gospodarsko društvo, ki je že neštetim pomagalo do lastnega doma in do sistematičnega hranjenja. Vsak bo dal naselbini vsletl tega priznanje in spoštovanje, katerega naselbina ravno vsleid tega društva tudi zasluži. Stavbinsko društvo, ki je pristopilo pod federalno tozadevno jurisdikcijo sedaj po-j sUvje na strogi federalni podlagi, nadzirano od federalnih! oblasti in so torej tudi vse vloge zavarovane do gotove svo-te. To vse daje poroštvo, da je društvo na solidni podlagi, ker drugače bi ne moglo stopiti v federalno tozadevno zvezo. Zadnje dni je na sto in sto i naših ljudi obiskalo novi urad I stavbiskega in posojilnega društva "Slovenski Dom" ir; vsi se pohvalho izražajo o njem. Torej v novih prostorih, na 1 novi podlagi bo to slovensko gospodarsko društvo jadralo naprej. Za najboljši razmah' in uspeh ima vse ugodnosti.: Treba bo le, če bo hotelo z I hitrejšim korakom k še večje-1 mu in širšemu razmahu, zanimati za to društvo posebno našo mlajšo generacijo, ki prihaja na površje in, si že utira več ali manj svoja1 lastna pota. To je treba 'prepričati, da tudi za nje velja isto pravilo, kakor je za starejše v njih mladih letih, namreč, če hočeš imeti, moraš hraniti. S sistematičnim delom in živahno reklamo se gotovo da utisniti tudi mladini pojm o vrednosti lastnega doma za vsako družino. Treba je .utisniti tudi mladim, ki zadnja leta v veli--jkem številu stopajo v zakonsko življenje, da je naj prijetnejša in tudi nabolj svetla toč- ika za vsako družino----lastni krov, lastni dom. In kako do,' njega? Za delavske družine je ta pot težavna, ali z vztraj-; nostjo in z varčnostjo pridejo; tudi skromne delavske druži-) ne do lastnega doma. In bay taka gospodarska društva, ka-| kor je stavbinsko društvo 'Slo-] venski Dom' vodijo svoje člane s svojim sistematičnim načrtom varčevanja do lastnih hiš in domov. In ako bodo naše ustanovo znale ohraniti pod svojim uplivom naše prihajajoče generacije, tedaj imajo pred seboj še lepo srečno bodočnost, j In to želimo temu vrlemu go spodarskemu društvu tudi mi, da bi rastlo, cvetelo in napredovalo v korist in napredek i svojega slovenskega naroda v( Chicagi, v kateri namen je bilo ustanovljeno, in za kateri namen deluje. Še mnogo uspeha in mnogo sreče! ! X. PRVO NAZNANILO Chicago, III. Mladinski in odrastli oddelek našega cerkvenega zbora "Adrije" bosta priredila v korist cerkve sv. Štefana obširen jesenski koncert v nedeljo 6. oktobra ob treh popoldne v šolski dvorani. Povabljenih je tudi pet drugih slovenskih zborov iz okolice. Do danes sta nam že odgovorila "Pre-širen" in "Lira," da prideta. — Nastopil bo tucli koncertni basist Dr. Ray Olech. Tudi naša šolska godba bo nastopila sama in skupno s petjem. — Razne zanimivosti. —Koncert bo podan v poljudnem in zabavnem tonu. — Zvečer slo-'venski ples. — Vstopnina za koncert 35c, za ples pa še dodatnih 15c, kdor bo imel s se-1 boj koncertno vstopnico; brez nje pa 25c. Ivan Račič O TEM IN ONIM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, ill. Glede novic v naši naselbi ni, nimam kaj posebnega poročati. Pač, ne smem zamolča-J ti, da smo imeli za delavski dan in v nedeljo poprej, med seboj minnesotske baseball igralce, ki so v znanem Calumet parku z našimi Florija-noVci odigali zadnje baseball igre za to leto. Pri tem se je' šlo, kdo bo letos odnesel trofejo, katero je, kakor že nekaj > let nazaj, podarila K.S.K.1 Jednota, da s tem privabi mladino v svojo veliko in koristno podporno organizacijo. Že prejšnji mesec sem vabil rojake na te poslednje letošnje igre in omenil, da pridejo igralci iz Eveletha, kot so bili tukaj pred dvema letoma. Ni j moja krivda, da niso prišli, | ampak njihova. Izvedel sem. da so zašli v neko kolobocijo, kar je bilo baje proti športnim1 pravilom KSKJ., in tako smo j imeli čast sprejeti mad se: igralce iz Aurora, Minnesota , j Prijazni fantje so to in so bi-J H prav veseli med nami. Seveda so se tudi potrudili, da bi ^ bili odnesli trofejo s seboj v Minnesoto in se tam z njo postavili, pa jim na njihovo žalost in naše veselje ni uspelo. I Odločilna bitka se je končala že v nedeljo. Ker so obe igri dobili naši FlorijanOvci, jim tako v ponedeljek ni bilo treba igrati. Fantje so bili prosti in so se pripravljali za večerni banket v farni dvorani, ki je prav lepo uspel. Slišali smo tam razne navdušene govornike, ki so peli slavo zmagovalcem, pa tudi prisrčno pozdravili Min-nesotčane, ki so bili med nami j vseeno veseli, četudi piso odnesli glavne trofeje. Pa drugo leto, so rekli, ko pridejo Flo-rijanovci v Minnesoto. Je namreč tako, da s0 se naši Florijanovci odločili, da drugo leto še poromajo v Minnesoto po trofejo in tam praznujejo petletnico slavnih zmag za prvenstvo a baseball tekmi K.S.K. Jednote. Slava jim j in dobro srečo jim želimo. Še nekaj moram popraviti, 16. PISMO IZ DOMOVINE Novo mesto, julija. Tudi letos je Bog udaril Dolenjsko in skoraj vse kraje Slovenije s hudo sušo. Žalostno je gledati poljane in njive vse izsušene. Manjka krme, manjka živeža za ljudi in živali. Žito je še ušlo suši, toda koruza in fižol in bolj pozni pridelki so končani. Ponekod, kjer so kraji po naravi mokrotni, se koruza- še ponosno dviga, drugod je vse po-jvešeno in pritlikavo. Te naravne neprilike bodo pripeljale poljedelca še v hujše mizerije. Na spomlad je bil po vsej Sloveniji strašan mraz, ki je vse požrl, sadje, sadeže in deloma tudi vinogradom prizadel ogromno 'škode, zdaj pa sonce tako pripeka, da je joj. In če se narava s kakim nalivom "izkiha", pa to nič zemlji ne pomeni. Primer: v bližini Hmeljhika i živi kmet, ki ima štiri hiše in obilo posestva. Časih, ko se je še zlato smejalo v višavah, je izvozil krompirja za dvajset "ju-rijev" (20.000 dinarjev). Danes mora radi teh neprestanih vremenskih neprilik in strašno nizkih cenah sam kupovati krompir, in zapravi letno 8.000 dinarjev. Ce se to- na svežem lesu godi, kaj se mora šele na suhem. Ce si kmetiški bogataši ne morejo : več pomagati, kako mora šele biti v hišah kajžarjev in majhnih posestnikov. Ali je čudno, če slišiš, da imajo skoraj pri vsaki četrti hiši komaj en par čevljev, da si drug drugemu izposojujAjo! obleko za v cerkev, da tudi sta-| rejši v cerkev ne morejo, ker nimajo nič obleči. Pa tolikokrat stokamo v Ameriki, stokamo in jokamo, ko |nam še daleč toliko ne primanj-Ikuje kakor rojakom tukaj v domovini. Eno moram z veseljem beležiti : kljub temu, da je toliko neprilike in toliko uboštva, se pa j ljudstvo še vedno ni zabubilo v jčmernost in žalost.' Eden takih ubogih dolenjskih kmetov, ki ni i imel ficka v. žepu mi je dejal s I korajžo: "otroci bodo kruh v I kislo mleko namakali, jaz si bom pa firkelc čvička privoščil, pa | kar v zadnjem dopisu ni bilo pravilno poročano, namreč to, da Mr. Lovrenci Samotorčan j ni odšel za delavski praznik v Michigan, ampak je ostal doma. Njegova soproga namreč, ki se .je tam nahajala okoli; tri mesece, se je ravno ko se je on odpravljal da jo gre obiskat, odpravljala proti domu in tako mu ni bilo treba iti na dolgo pot. Kakor mi je pravil, se Mrs. prav dobro počuti po prijetnem oddihu V svežem michiganskem zraku. Želimo ji, da bi tako tudi ostala in da bi bila vedno bolj zdrava. Kakor sem izvedel, se je bi-1 lo za delavski pravnik nekaj! naših rojakov podalo na Holy! Hill, Wisconsin. Izrazili so se,! da je tam jako lepo. — No, iker sem že pri božjih potih, | ,naj omenim še našo slovensko! j božjo pot Marija Pomagaj vi Lemontu, Č. Father John mi je' bomo skozi stolkli — kaj hočemo, življenja si sam radi tega ne bom jemal. Tolaži me, da nisem sam, v misli na druge, ki ravnotako voljno trpe, še jaz naprej živim. Bo že kako." Zdrav humor. Škoda, da se ne da opomoči tej strahoviti krizi na najhitrejši in najuspešnejši način. Krog zelene mize je Pa ljudi, ki bi lahko kako pomagali, samo to skrbelo, kje bodo kakega "farja" zašili, kje bodo kakemu katoliškemu kulturnemu delavcu življenje grenili, koliko bodo svojih telovadnih domov pozidali in ljudem zadnjo tolaž-nico v nesreči — vero — vzeli' V novo vlado, ki se res trudi, da najde izhoda iz te zagate, imajo ljudje največje zaupanje. I11 že slišimo, da se bodo v najkrajšem času. vendar vzdignile banke iz svojega spanja in nakazale kredite in posojila agrikulturi, poljedelstvu. Neznosno je stanje na bankah. Četudi imaš denar naložen na tisoče, saj ti ga ne dajo. P° sto dinarjev dobiš vsak mesec od svojih prihrankov. Kako naj sploh potem gospodarstvo pr°' cvita? Koliko dobrot bi prinesel pi'°" gram našega Roosevelta tudi ^ ostali svet, tudi za naše kraje-če bi mu ne podstavljali tolik0 ovir in mu ne metali polena pof1 noge brezsrčni kapitalisti. Teh grabežev je tudi pri na5 v Sloveniji več ko preveč in kjer morejo zavdajajo ubogemu km«' tiškemu in rudniškemu delavci' s strupom kapitalistične sebičnosti in neusmiljenega vlastodr* štva. Ker sem že omenil ftoosevel' ta, naj ti povem, dragi braved da tukaj v Evropi našega pred' sednika bolj cenijo in bi mend® hitreje šli v ogenj zanj, kakor n11 Amerikanei sami. O vsem so i"' formirani, vsem njegovem Vr°'. gramu in delu kapitalistov Vot! njemu. Samo tega si žele, da bl. Roosevelt uspel. Ali ne bomo i"1 z vsemi silami pomagali re site- lju Amerike in sveta . . .? Zdravštvuj. P. Aleksander^ namreč pisal, naj ja ne P0'1*' bim navdušiti pridne Southed' kažane, da bi se udeležili ve' likega medenega piknika. Se' daj pa ne vem, kako bi to «"', pravil. Res, v veliki zadreg sem. Najbolje bo, dragi roj?' ki, da vsi, kateri imate sv°je kare, pohitite z njimi v ljt" mont, da vidite medeno i';li!' stavo in piknik. S seboj pa nt pozabite povabiti tudi tak6' ki nimajo svojih kar, samo d bo tam večja družba in Fat^6 John bo od srca vesel i'1 modr0' razložil razne trike, katerimi se prikupi čebeli1"] da mu nanosijo sladkega da, iz katerega se da naP^ viti naša narodna pijača ka medica, s katero so si , stari Slovani gasili žejo. ke medene potice se Pa nihče ne brani in pa drugih medenih izdelkov (Dalje na 3. strani.) * REV. MARCEL, MARINSHEK, O.F.M., ki bo v nedeljo, 29. septembra ponovil slovesno sv. mašo v slov. cerkvi Marije Vnebovzete, Collinwood, O. .Sob-»to, 14. septembra 1935 _ __ ____"AMERIKANSKI SLOVENEC*____•_' __'........."*"" "" EfrftH i^ NOVOMAŠNIK BOD' POZDRAVLJEN! Cleveland Collinwood, O., Novomašnik, bodi pozdrav-J '■len! Tako kličemo že sedaj prihajajočemu novomašniku v po-J zdrav. Ta naš novomašnik jej namreč Rev. Marcel Marinšek,' 0pM., ki je bil rojen v Collin-' w°odu dne 15. jan. leta 1904.! Ravno tam je tudi obiskoval osnovno šolo. Oče mu je umrl, ko [ •ie bil on star šele par let. Po tej, »esreči, ki je zadela njegovo ma-j Ler> se je vnovič poročila in ši-i c'er z Mr. Kness, s katerim še, anes živijo skupaj v zadovoljni, na 16118 Parkgrove ave.! kot mlad uslužbenec, je obiskoval srednje šole, katere je deloma dovršil v Atchinse, Kansas, deloma v Chicagi, 111. v Loyola, kolegiju. V frančiškanski red jej stopil 23. septembra 1928 in dovršil modroslovrie nauke v Le-montu, 111. Tedaj ga je zadela sreča, da so ga predstojniki določili, da pojde v bogoslovje v Maribor, Jugoslavija. Tam pa ni samo dovršil bogoslovja, marveč se je tudi dodobra priučil slovenščine in obenem videl prelepo domovino svojih staršev. Tam je bil tudi posvečen v maš- ju je blagoslovil s številno i 12 lbjnfče premalo ^ PotP°Sebno na rokah, in ko-m v ' mrazu rada Tegjj Vseiti Ke obvarujemo pred-^Hščh se izogibamo o- % 8. ki so koži škodljive, in že*Vo ..ay.P°kane kožne dele ma-\ va- p m ali mastnimi snov-lanolinom, gliceri-(,1>vniniand]jevim, kokosovim ali Hli »n-iKi jeni' svinjsko mastjo ^'^že, ' Preden jo znova :io moramo skrbno K maščobe, ki 1 ^ časa na zraku, se |k ' obe neprijeten duh in kožo dražijo. Izjemo dela samo ,vazelin. Razpokane roke si na-mažerno zvečer, predep ležemo, [z maščobo in nataknemo nanje ; mehke rokavice, da ostane niaža ' vsd noč ha 4ko'ži. Proti razpoka-riim ali presuhim ustnicam uporabljamo isto tako oljnata in mastila mazila. SADJE j Dogriaho je, da uživanje sadja zelo dobro vpliva na zobe. Ko grizemo in žvečimo sadje, se pri tem čistijo zobje. Kislina, ki se nahaja v sadju in ki jo dobimo med zobe in v zobe, uničuje vse tiste glivice, ki povzročajo gnijenje zob. Tudi zmehčuje oziroma raztopi ta kislina zobni [kamen, če se jo pričel delati. Sadna kislina je za zobe ne samo popolnoma neškodljiva, ara-•'pak celo koristna in vsekako'r le i dobro vpliva na razvoj zob. To Gornja slika je bila vzeta na nekem kraju ob sueškem kanalu, kateri veže Sredozemsko morje z Rdečim morjem in ki bo igral važno vlogo ob morebitne.n izbruhu vojne. OB SUEŠKEM KANALU ■elja pred vsem za jabolka. Ja->olka so naravnost čistilo za zo-)e. A tudi drugače so zelo zdrava ed. Med ljudstvom je razširjeno nnenje, da zvečer ni dobro jesti iabojk, in starši jih navadno prepovedujejo otrokom, češ, da jabolka težijo želodec in da človek io njih ne spi dobro. To je žmo-:a. Zdravniki so že davno dogria-i, da je zvečer najbolj zdravo jesti jabolka, ker uplivajo zelo iobro na prebavo in s tem tudi la lahko, mirno spanje. Seveda ; preveč se najesti jabolk, preden j jrerno spat, to tudi ni dobro. Eno ali dve jabolki, to zadostuje. Hruške pa zvečer niso priporočljive, ker so teže prebavljive, ro velja tudi za suho sadje, ki ?a je bolje zvečer ne jesti, če-;udi kuhano. PRAKTIČNI NASVETI Buče kot prikuha. Jedilno bučo operi, olupi in jo zribaj kakor repo, nakar jo osoli in pusti stati pol ure. Iz ene žlice masti in moke naredi prežga-nje. na prežganje * pa deni ožeto bučo, premešaj in dodaj žlico kisa. Kb si dušila kakih pet minut v kozi, prilij malo vode in pusti, da se dalje duši vsaj eno uro. Nato dodaj žlico kisle Smetane, in ko se je malo prekuhalo, je jed godova. * Svilene robce, šale i. dr. svetle barve, operi v krompirjevi vodi. V ta namen operi in olupi par surovih krompirjev, nastrgaj jih na strgalniku ter jih popari. Premešaj dobro in pusti' to stati nekaj časa na jgorkem štedilniku*; vreti pa ne 'sme. Tekočino precedi nato I skozi platneno krpo. V tej j krompirjevi vodi operi svilo 'brez mila, izplakni j0 v čisti mlačni in končno še v mrzli vodi, kateri si primešala malo kisa. Tako oprane svile ne ovijaj, marveč jo razprostri (med dve brisaši, da se nekoliko osuši. Potem j0 i z nova zavi j v suhi brisači in jo zlikaj š; nekoliko vlažno preko robca Likalnik pa ne sme biti zel: vroč, ker sicer postane svetlo- i barvna svila rumena. j1 * ; i Nadevana jajca. Skuhaj tri ] jajca v trdo. Kuhana deni v| mrzlo vodo, da se ohladijo/1 Nato jih olupi in prerezi čez^ polovico in izdolbi ven rume- J njake, ki jih deni v skledo in < jim dodaj za oreh sirovega : masla, ščep popra, par zrn so- ; li, malo drobno zre za neg;1 • drobnega peteršilja, žlico na- • ribanega parmezanskega sira : in žlico sladke smetane (če hočeš, dodaj še pol žlice francoske gorčice,) Nato vse dobro zmešaj in nadevaj s to\ zmesjo izdolbene jajčje polovice. Položi jih drugo zraven j druge v skledo in na vrh vsakega nadevanega jajčka deni prav tenko odrezo surovega1 masla. Preden pa daš: maslo, potresi jajca s krušnimi drob-' {linami. Ta jajca daš lahko s kuhano in zabel j en'o karfijolo | Sna mizo, lahko pa tudi sama j •kot medjed takoj za juho. ZDRAVSTVO. 'ZDRAVA PREHRANA ŠOLSKEGA OTROKA Piše Dr. John L. Rice, zdrav-1 stveni komisar i mesta New York. j Kar šteje za dobr0 zdravje i šolskega otroka, ni količina hrane, marveč vrsta hrane, ki on uživa. Seveda v primeri |s svojo težo rastoči otrok de-1 janski potrebuje več hrane j kot odrasla oseba, ali sreča in rast otroka je v glavnem od-visna od izbire hrane, i Nikakih kapric v dijeti! Iz-i'ogibajte' se čudnim idejam 'glede prehrane otrok, kajti i'mnogi taki "fads" so dejanski i i nevarni za otroka. Imamo na i' pr. matere, ki bi najrajše na-> | pitale svoje otroke s samo špi-inačo. Pa se potem čudijo, za-i kaj se otroci branijo špinači z - vsemi štirimi. Vsaka listnata l zelenjava je ravno tako dobra za otroka kot špinača. Zelje, .'solata, radič itd. vsebujejo ') ravno tbliko • mineralov in vita UPRL SE KOLEKTANJU DAVKA Eligene Gauck, lastnik neke pekarne v Clevelandu, O., katerega so vtaknili v ječo, ker se je upiral, da bi pobiral prodajni davek od svojih odjemalcev. : 7 — Kinov m prispevajo k razno- U vrstnosti hrane — kar je eden i /.med bistvenih činiteljev v « prehrani. 1 Mleko je velevažno hranilo 1 v dijeti rastočih otrok in vsak < strok bi moral dobivati p0 en ' kvart vsak dan. Imamo seve-da nekoliko otrok, ki ne mo- ' rejo piti mleka brez druge 1 primesi in radi tega ne dobi- ; Vajo pravilne porcije mleka ' vsak dan. Za take otroke naj * se prideva mleku sok sadja i< ali čokolade: ali pa naj pijejo ' kakao ali čokOlodo s polno mleka. Mlečne juhe, kakor tudi sladoled dodava.jo potrebno 1 dnevno porcijo mleka. p Obilo mleka! Razumne m a-tere pazijo na to, da ima otrok I hrano v primernem /avnotež-- j ju, in to pomenja, a ko se obi- ] čajni hrani prida po dvoje sve- ] žih zelerijav, zeleno solato in kozarec mleka za vsako jed. \ Ostali del obeda naj bo meso,'. kokoš, riba itd. s, kruhom in maslom.'!Ako mogoče, naj ob-' stoji desert iz sadja, najbolj-' še svežega, ne pa iz pefciva.' Med enim jelom in drugim malo sadja ali kruha z maslom 1 marmelado zadostuje apeti-1 tu otroka in prispeva k zdravi J rasti. Treba v glavnem zapomniti si, da želodec otroka, kakor oni odraslega človeka, potrebuje raznovrstnost V hrani. izmkfffl (Nadaljevanje z 2. strani.) ne. Da bi govoril 0 drugih prednostih sladke' streli za razna zdravila, zlasti prehla-jenja, ki se v zimskem času talko rada oglašajo, ni tukaj pro-!štora. V nedeljo 15. sept. bo j pač najlepša prilika, da se lahko preskrbite S pravim pristnim čebelnim medom, ne pa raznim sladkornim izdcl-ifcom, ki še prodajajo po raz-' jnih prodajalnah, ki so poceni, Itako v denarju, kot tudi še ' bolj po kvaliteti. — V nedeljo \nasvidenje na medenem pik-Jniku in "medeni razstavi v Le-montu. Novinar -o-- VSE POLNO NOVIC NA WILLARDIJ Willard, Wis. | Mr. Anton Telenij, kateri je bil dalje časa v bolnišnici, jt: sedaj zopet. doma. Zdravje se VSEM ONIM, ki bi šli radi na Baragovo proslavo in ha eifiafisiieni kongres v Cleveland; Ohio. Ker so zadnje dneve mnogi 1 vpraševali, kako bo s potova- 5 njem na Baragovo proslavo in 1 na evhanstični kongres v Cle- 1 veland, Ohio, se .je uredništvo ( našega lista obrnilo po tozadev- ; na pojasnila na dve železniški , družbi in sicer ha "Nickel Plate t Road in na New York Central [i železnico. Obe družbe so odgo- 1 vorile in podale pogoje. Nickel' i Plate družba je najcenejša in pri njej bi se dobila za to potovanje,! naslednja cena pod pogojem, daj se zbere skupaj najmanj 25 pot-. i nikov, ali več. V takem slučaju bi ji stala vožnja tja in nazaj iz Chi-jj cage $12.40 za osebo. Za ot roke j I od 5 do 12 leta polovična vožnja]« $6.20 in otroci pod 5 letom So ; prosti. Razumeti je treba, da za to i znižano ceno se mora zbrati skit-1: paj NAJMANJ 25 ODRASTI.11! : POTNIKOV ter morajo skupaj ji istočasno potovati na proslavo j: ali kongres. Nazaj pa lahko gre; kadarkoli kdo hoče in vozni list- 1 ki so veljavni za mesec dni od 1 datuma prodaje. Torej še en- > krat t.ja mora skupi na potovati 5 skupno, za nazaj je listek veljaven 30 dni in lahko gre \*sak ka- i dar hoče v tem času posamez ali; z drugimi skupaj. Tako bi tisti, v ki imajo tamkaj svoje znance ali ' sorodnike ostali kolikor časa ho- a i čejo in se vrnejo nazaj kadar ho- 5 če jo tekom časa enega meseca. S To je menda jasno dovolj. j t Družba "obljublja, da bi dala taki skupini 25 potnikov ali več, I poseben vagon, da bi potovali jI skupaj. ji Najbolj primerilo bi bilo- da i mu polagoma boljša in mu že- < limo, da bi čimprej popolnoma'< okreval, kar Bog daj. — Naš'] č. g. Father Murn, je odšel ] za nedoločen čas od nas in si- : cer v New York. Baš ta čas ; obhaja svojo 60 letnico. V imenu cele župnije mu kličem, naj ga Bog ohrani še mnogo, let. Vi č. g. Father pa glejte,; 1. 1 da kmalu zopet prideta sem' na Willard. „ i Š I V noči 7. septembra okrog 11. ure, .je izbruhnil požar pri Mr. Frank Hrenu. Zgorela je! hiša in hlev ter okoli 35 toi; > mrve, katere lastnik .je bil Mr.' Frank Morgal. Škoda .je delo-^ ma krita z zavarovalnino. Ka-j ko je ogenj nastal, nihče ne j ve. Plesna dvorana last Mr. 'Franka Hrena, je ostala nepoškodovana. — Vse je bilo ,veselo, vse je rajalo in se vrtelo, med tem je pa izbruhnil požar. — Oh ti nesrečni plesi. Naš samostanski brat še je .hudo poškodoval. Ko je šel 1 |\'en iz zakristije, so spolzele ' za silo postavljene stopnice, : 'na katere je stopil in z njimi '[vred je zdrčal na cementni • .tlak. Ko ga je podpisafn ob- - iskal in ga vprašal kako mu ■ gre, je odgovoril: Vse bi bilo - j dobro, samo ko bi tako "sala mensko" ne bolelo. -1 Na olicet sem povabljen, a ■ ižaradi oddaljenosti s« je ne 'morem udeležiti, ker poroka še i , , bo vršila namreč v Chičagi, 111.,' v slovenski cerkvi sv. Štefana. Poročil se bo na m reč Mr. Jožef Jeras z gdč. Angeline Telenij. Ženin kakor tudi ne-■2 vesta, oba sta tu' iz Willarda : in oba sta tudi poštenih in e spoštovanih staršev. — Škoda. bi se odpeljali rs Chicage OB B :o0 DOPOLDNE V SOBOTO 21. SEPTEMBRA. V Cleveland bi dospeli ob 5:55 POPOLDNE, dovol j časa, da vsak najde svoje stanovanje in potem v nedeljo je shivnost odkritja Baragovega spomeiifka v Kulturnem vrtu in na to vsak ostane kolikor časa heče v Clevelandu na evharistič-nem kongresu in še potem. Ker je pa potreba radi kratkega časa, da se čimpreje cložene koliko potnikov bi šlo na ta način v Cleveland, se naj vsi, ki mislijo z vlakom potovati priglasijo v uredništvu našega lista ter naj plačajo za vozni listek ter dajo svoje ime in naslov, da .še jih potem lahko pravočasno obvesti o odhodu in vsem. Na vsak način, čfe hočemo biti deležni znižanja vožnje se mora zbrati 25 potnikov. Drugače bo v?-tk moral plačat.1 redno ceno, ki je samo v en kraj nekaj nad $12.00. Vsi, ki to čitate, obvestite o tem svoje sosede in prijatelje, ki bi morda radi potovali s to r-k upi no in bi bili tako deležni znižane vožnje. Vse pa zavisi koliko se jih priglasi. Apeliramo tudi na Jolietčane, So;. Chicažane in Waukegančahe. Tudi ti lahko se pridružijo nam v Chicagi in so tako deležni te znižane vožnje h Chicage v Cleveland in obenem lahko potujejo tja v prijetni domači slovenski družbi. Tm 'cj vsi, ki mislijo v Cleveland in bi hoteli potovati na ta način, se naj priglasijo najkasneje do 17. septembra. da se ne morem udeležiti oh-ceti, ker rad dobro jem in tudi pijem rad'in kakor je ob takih prilikah navada, se tudi rado zasuče, kar mene posebno veseli, No, b0 pa katerikrat pozneje, ko bosta kot mož in žena prišla sem na Willard. Takrat pa bo vse kol kakšna ribenška ohcet. Takrat bo lušt-no. — Hvala vsem, ki ste obnovili naročnino. Lu d vi g Periišhek, zast. --O--;-— NAZNANILO! j Chicago, 111. I Vsem onim, ki Se mislijo udeležiti proslave odkritja Baragovega spomenika v Clevelandu. 'Ohio, v narodnih nošah ali drugače, se prijazno vabijo v ponedeljek dne 16. septembra ob pol 8 uri zvečer na sestanek v cerkveno dvorano sv. Štefana, da se pogovorimo, koliko se jih u-deleži v narodnih nošah in o skupnem potovanju v Cleveland. Vsi, ki se zato zanimajo se naj gotovo tega sestanka udeleže. Jože Fajfar, sklicatelj m«, H. m. mmm dentist 2159 West Cermak Rc5. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO ) Kakovost Točno«! Poštenost ; i F, WARM 1 — LEKARNA — Posluje preko 32 1st \ 2159 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL j j ....................... 23 LET IziajJSiE Pregleduje oči m !>icn(»!s.nu: očalsf DR. JOHf! J. SUHIM OPTOMETRIST rSOl So. Asiiiand AVenud Tel. Canal 0523 J- Uradne ure ys;ik dan od 9. zjutraj S do 8:30 zVrfcr. Antoe Grdina m Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod ie moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East G2nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Ul'-'.'-_-'''.'"-""-ML*——x W ...................' "" L '"'"" '""L "' ' ' ""*".....!m'm*7"«b»hi>mhi hi ■mm T Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC Soboto, 14. septembra 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika Roger je jedel s posebnim užitkom zelene smokve. To je bil povod, da je teta Cecilija naročila Rolandi: "Bodi tako ljubezniva, Rolanda, in pokaži gospodu Rogerju drevesce, ki nam rodi te slastne sadove. Na koncu vrta nam raste, zraven male, prijazne utice ... Boste videli, kako je prijetno sedeti tam, gospod Roger ..." "Da, tetka," je odgovorila Rolanda komaj slišno. Gospod voditelj je pazno sledil vsemu temu. Bil je izkušen filozof in je molče prisostvoval nevidnemu boju, ki je divjal pri mizi. Občutil je trdovratno željo tete, ki je z vsemi močmi vplivala in silila v ta zakon, ter se je vidno razburjala pri vsaki najmanjši oviri. Uganil je tudi mirni in odločni odpor njene nečakinje, ki je Rogerjeva pozornost — kakor je bilo videti — ni prav nič zanimala. Zares, niti ene neprisiljene, bodre kretnje, ki so dekletom prirojene, ni bilo opaziti pri njej. Rolanda je očitno v položaju obrambe. Ce bi bil Filbert zraven, bi ne bil opazil ne ene besede, ne enega giba, ki bi mogel vznemirjati njegove nade. Ko so povečerjali, je teta Cecilija zopet načela vprašanje figovega drevesa: "No, zdaj pa le pojdi pokazat gospodu zeleno smokev. ." "Ali mislite, tetka, da utegne staro drevo zares zanimati gospoda Maude?" "O, seveda!" je vzkliknil mladenič. "Pojdiva torej'..." je dejala Rolanda. Mlada dva sta počasi odšla. V umiranju čudovite svetlobe, sredi rož in cvetnega vonja, v edinstveni samoti, v kateri bi se bili dve ljubeči srci prelili drugo v drugo, v kateri bi se morale roke iskati... najti v objemu in ustnice se odpreti, da dado prosto pot večnim besedam ... odkritju ljubezni... spodobne, prave ljubezni, kakršno hoče Bog med ljudmi... v tem "Zavetju", ki je bilo lepo in razkošno kakor še nikoli, je bila zadrega med Roger jem in Rolando še bridke j-ša kakor pri večerji, kajti njemu je upadel podlim, nji pa je rastla in vse čvrs^j-ša postajala volja odklonitve. "Evo zaželjenega predmeta!... je rekla Rolanda porogljivo ter pokazala zelenkasto deblo, ki se je razdelilo že nizko pri tleh v tri skrivljene veje. "Predmeta? ..." je ponovil Roger. "Da, to je drevo, o katerem je pravkar moja teta navdušeno govorila in nam rodi zares izvrstne smokve. Poglejte ga .. po-kusite ... ni baš posebno lepo drevo, a sadovi so mu neprecenljivi." "Ah ... da ..." Roger je ogledoval temnozelene liste in smokve, ki so bile znotraj kakor belo maslo. "Želite morda, da jih nekaj naberemo? je pristavila Rolanda brez velike toplote, kakor prodajalka, ki ponuja kupcu svojega gospodarja blagn." "Hvala lepa, gospodična, vrlo ste ljubeznivi ... vzel bi si dve za zajutrek jutri zjutraj. Spominjali me bosta na ta čudoviti trenutek.. Ker se je pa pri izbiri zelo prevaril, mu je Rolanda pokazala druge, zrelejše sadove drevesa... Vračala sta se drug ob drugem, a kakor da se ne poznata. On ni vedel, kaj naj ji PISANO POLJE J. M. Trunk nisti započeli z delom v teni smislu, in iz katoliške strani je treba podvojene opreznosti, da ne vjamejo ti svetovni revolucionarji katoliške mladine v svoje mreže. Druge n. P1'-protestantovske mladine bodo prav gotovo mnogo dobili v te zanjke, ker tam je odporna sila neznatna, nevarnost pa J-tudi pri katoliški mladini. --o-- SLOVENSKI ODVETNIK MR-DAROVIC V NOVIH PROSTORIH Chicago, 111. — Naš znani slovenski odvetnik Mr. A. J. rovic, ki je imel doslej svoj urad blizu Leavitt streeta, je zdaj odprl svoj urad na 1904 W. Cermak Road, v novih prostorih slovenskega stavbinskega in posojilnega društva 'Slovenski Doff > kjer ima jako lično in prijazno pisarno. Uglednega in delavnega slovenskega odvetnika Mr. Da* rovica Slovencem najtopleje P1'1* poročamo v naklonjenost. P1'1 njem bote vedno dQbili zanesljivo in točno odvetniško P0' strežbo v vseh ozirih. -o- POBEG IZ DRŽAVNE BOLNICE Dixon, 111. —- Iz tukajšnje državne kaznilniške bolnice .1t> pobegnilo šest mladih ženski jod katerih ima najmlajša 1® 'let, najstarejša pa 29. _ reče ... ona pa niti razmišljala ni, kaj bi mu rekla. Cvetke so se ponujale, a ni je bilo roke, da bi jih utrgala in se njih zgovornosti zaupala. Rolanda je bila gluha za vabljivo cvetje, kajti če bi ga zdaj nabrala, bi bila zagrešila izdajstvo. Šla sta mimo Pentaponovega hleva, ki se je zapoletel k oknu in začel v pozdrav svoji mladi gospodarici na ves glas rigati. Hipoma se je Rolanda spremenila. S posebno nežnostjo je pobožala žival... položila osličkovo glavo na svojo l^amo in mu dovolila, da ji' je skuštral lase, ki so bili skrbno počesani. A praktični Pentapon je že ugledal zeleni smokvi, ki ju je Roger svečano in previdno nosil na koncu svojih prstov... in brez vsakega stramu se je iztegoval ter kazal svoje poželenje po njih ... "Ah, ubogi moj Pentaponček, smokvic bi ti rad? Revček, saj jih zasluži; vsismo danes imeli dobro večerjo, le ti je nisi imel. Počakaj malo ... takoj dobiš!" Odletela je, v svoji beli obleki metuljčku podobna, nabrala smokev ter se vrnila polnih rok. "Ali naj vam pomagam, gospodična?" "Hvala, gospod ... Bolje da ne, ker bi tvegali, da vas ugrizne ... Pentapon je moj stari prijatelj, dobro sva drug na drugega navajena." Rolanda je ponujala Pentaponu smokve, ki jih je ta jedel iz njene roke ter od slasti zapiral nalahno svoje oči. "Je dobro, kajne, Pentaponček?" "Jeli bilo dobro!... Tudi osliček je jedel rajši "zelene"... - Ko je pospravil Pentapon vse smokve do poslednje, je Rolanda nežno objela njegovo debelo glavo. "Dragi moj Pentaponček!" Roger je opazoval prizor: prezala deklica, o kateri je sanjaril, da bo njegova, se je naposled raznežila in je božala oslička! On pa je stal ob strani in držal svoji dve smokvi, katerih sok mu je baš začel lezti v rokav: "Umazani Pentapon!..." si je mislil, "če postanem jaz gospodar, in v to trdno verujem, take zaupljivosti med vama ne bom trpel!..." Pentapon, ki je izvrsten opazovalec, je s svojimi velikimi črnimi očmi uganil mladeničevo misel in mu takoj po "oslovsko" odvrnil: "Že vem, kaj bi ti dišalo... kajne, da ne bi imel nič zoper to, če bi tebe pobožala po gobcu... Ne bo nič, bledoličnik, ki ne znaš potegniti niti vedra iz vodnjaka... ne bo nič!..." V škripcih. |1 List "The New York Times" i] je zadnjič objavil štatistikc : nemških katoličanov. L. 1933 1; jih je bilo 21,172,087. V dobi j osmih let so se pomnožili za -1.8 odstotke, dočim protestan-' tje le za 2. Nekako tretjino1 prebivalstva štejejo. List sam omenja, da je to nasprotnik, s katerim mora sedanji režim računati. Zdaj gre pr6ti tem katolikom, da je joj. Kaki posamezni odpori se potlačijo ta-1 lcoj in s kruto silo, do kakega ' masnega odpora dozdaj ni prišlo. Ali sploh kdaj pride? Tež i ko je soditi. Gotovo je le, da Hitlerjev fašizem končn0 ne bo uspel, kakor sem že zapisal. I Iz zgolj psihologičnega sta- j lišča je zadržanje nemških ka- i bolikov najmanj zanimivo.1 Človek bi že zdaj pričakoval kak večji odpor. Morda so ti katoličani v Nemčiji, ki nikakor niso bili od muh, postali vsi mevže? Tega nihče ne bo mogel trditi. Zdi se mi, da je bil kak večji in bolj izdaten odpor dozdaj nemogoč ravno iz diušeslovnega stališča. Poraz po vojski so čutili prav vsi, katoliki prav nič manj. Ko je nastopil Hitler, je bil prav vsakemu Nemcu pred očmi Hitlerjev namen, da na kak način potegne Nemčijo — Fatherland — iz ponižanja, j Prav znatnih uspehov nihče ne more Hitlerjar odreči. Pri tem je bilo vse za — Hitlerja. Spočetka ta novi fašizem nikakor ni nastopal osorno zoper katoličane, dasi takoj zoper Jude. Z vatikanom se je celo sklenil nekak konkordat. Šele polagoma se je ta fašizem ■obrnil z vso ostrino tudi zoper katoličane, in tu smo zdaj. Golo paganstvo se je razvilo, kr So politični uspehi v prid Nemčiji vse omamili. Nemški ka-'toličani so bili kakor v precepu, v škripcih. Nemčija je politično pridobila, vsak Nemec je bil tega vesel, in ko je polagoma za Judi začelo .padati tudi po katoličanih, se niti ni moglo misliti na kak večji odpor, ker bi bil trpel resnični patriotizem. Sodim, da do odpora gotovo ,pride, ker fašizem nikakor ne Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-jD naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naročr. od Knjigarna Amer. Slovenec • !<> W .-it C- nnak Road, CJvrHI. XXII. POGLAVJE Naslednjega dne je pohitela teta Cecilija, ki ni od nervoznosti in razburjenosti vso noč zatisnila očesa, v 'Staro Rakovi-co' pod pretvezo, da bo izmenjala cvetje v kapelici, ob, taki uri, da ni mogla zgrešiti gospoda voditelju. V resnici ga je našla. Z vprav materinsko skrbnostjo je stregel svojemu malemu ranjencu, o katerem je pripovedoval prejšnjega dne pri .večerji, ter mu baš menjal obvezo. (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1819 West Cermak Road Chicago, Illinois Zbirka povestnili knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ..'................................................................................................ 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ....................................................... 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: i Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois »»ev»»wMwv»»f»»»»»i VELIKA RAZPRODAJA • slovenskih gramofonskih plošč J plošče za ojc Mirko Jelačin. 23026—POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, JURIJ BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin. 23027—PA KAJ TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin. 23028—VSI SO PRIHAJALI, MLINAR, ooie Mirko Jelačin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, ,fije s AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci sprem, harmonike. .. Q 80333—V KRČMI, 1. In 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoW 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. R1454—OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adriie. » 81455—KRANJSKA KORAČNICA, . a citfe HOLZHACKER, koračnica, Igra znameniti Olbrigs trio Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila je poslati na: Knns^rrn Amerikanski Slovene min01 1849 West Cermak Road, Chicago, 1,1 K bo odnehal, kakor ne odneha' komunizem, če se kaka struja zažene zoper vero, čas odpora je' pa odvisen od poteka na-daljnih dogodkov, kako utegne Hitler. naprej voditi politiko Nemčije. Ako doseže še kakih uspehov, ni misliti na odpor1 radi teh uspehov, ker bodo ka- ' tolicani še naprej v škripcih. Kak neuspeh na zunaj ali na znotraj bo iztrgal katoličana iz teh škripcev, in tedaj pride do odpora* ako se hitlerjani- j zem ne zgrudi sam v sebi, in bi niti odpora ne bilo treba. Tudi v Avstriji so vsi za Hitlerja, dokler ima uspehe v političnem oziriiv za mater Ger-manijo. * Komunisti — vabijo. | Ko so bili zadnjič komunisti v Moskvi zbrani, so bili vrlo odkriti. Jasno s0 povedali, kaj hočejo. Ali so bili tudi odkritosrčni, iskreni, pošteni? Sami bodo seve zatrjevali, da so bili odlkriti in odkritosrčni. To se raz,ume. Krivično bi bilo, ako bi kdo trdil, da so vsi komunisti najmanj — hinavci. Ni nobenega dvoma, da se najdejo med komunisti taki, ki so subjektivno radi komunističnih idej v dobri veri. Pri teh bi šlo za vprašanje, ali sploh morejo biti odkritosrčni, jkakor so vsi pač — odkriti? 'Tu je point, ako ti komunisti vabijo. Vabili s0 odkrito k|: enotni fronti zoper — fašizem!; v prvi vrsti, zoper militari- ; zem, pretirani nacionalizem., in izrecno so vabili tudi katoliško mladino. Nastalo bi vprašanje : Ali more dobro orien-1 tirana katoliška mladina iti s komunisti, ko gre za zadeve,; katere so neoporečne iz lcato- i liškega in moralnega stališča? j Stvar je hudo aktuelna radi | razmer v Nemčiji pod seda-', njim fašizmom. Vabilo je bilo nekako, da naj se komunisti vrivajo v vse obstoječe organizacije, celo zgolj cerkvene, da dobijo tam vpliv in polagoma- dobijo nekomuniste. v našem slučaju toraj — katoličane, posebno pa katoliško mladino, na svojo stran. I Mačko je izpustil iz žakljaj le znani bulgarski komunist Georgi Dimitrov, ki je bi] pač odkrit, ampak ciknil tudi na — hinavščino pri vsem tem, ker je enako odkrito povedal, da gre končno le za sredstvo v namen — socialne revoluci-1 i je. Zadeva je zelo opasna in nevarna, ker vsaj tisti, ki med komunisti sedijo pri mizi in imajo vajeti v rokah, delajo ipo nekem zelo nemoralnem načelu, namreč, da sredstva (posvečuje namen. Ni prav nobenega dvoma, 'da bodo komu-