I N F O R M A TOR gorenje GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA S.ROKA POTROŠNJA, COMMERCE SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKs OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD k Velenje, 4. oktobra 1989 Uto ^ru6tev energetikov Slovenije in Gorenje Procesna opre-^ rT? P**1 PokrovIteUstvom Republiškega komiteja za energeti-'shniu ravlla t*ru9° posvetovanje o uporabi mlkroračunalnlške |jL| f v energetiki. V Topolšici so predavali priznani strokovn-ij6 * Univerze v Leedsu, Centralnega instituta iz Moskve, Aka-I® znanosti iz Budimpešte in več slovenskih strokovnjakov, ^njimi tudi iz Gorenja Procesna oprema. trgše več naši h, kakovostnih izdelkov podatkov je mogoče j,8 da bodo septembrs-trrJ?a!°9e’ tudl kar zadeva i^Zal° naših izdelkov, dose-Cp/® in v nekaterih programih ^Presežene. v^jHje povečevanje proiz-ODra ot3 večji kakovosti p®vljenega dela, ostaja naša .^'avitna naloga tudi za preost-^esece tega leta. Zahtevne pro.'"osece ^'fodne in izvozne naloge si L®rri° v celoti uresničiti. Tako “Pmo ustvarili dobro osnovo za start v leto 1990. Prva planska izhodišča za prihodnje leto so že pripravljena, predvidena pa je, kar je nadvse pomembno, nadaljnja rast proizvodnje, izvoza in produktivnosti. Seveda pa bo treba za povečano proizvodnjo poiskati tudi trg, posebej še na tujem. Kot doslej, bo tudi v prihodnje od uresničevanja planskih nalog, vse bolj pa tudi od kakovosti našega dela in varčevanja, odvisno, kakšni bodo osebni dohodki. Medlog za uvedbo tropskega delovnega časa ^ s®// v petek, 29. septembra, f® poslovodni delavci Go-lilJvlh delovnih organizacij pUtovega Velenja In Nazarij govorili za pripravo predlo-lg.Za uvedbo evropskega de-I9//e9a Pasa. Tako naj bi de-u'Po novem, kot je bilo pred-l®8no, od 8. do 12. ure In od 'do 17. ure; enourni opol- danski (neplačani) odmor pa bi bil namenjen za prehrano. Novi delovni čas naj bi, kot je bilo predlagano, veljal za vse zaposlene v režijskih službah, to je za vse tiste, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. Za zaposlene, ki bi delali po novem delovnem času, pa naj bi veljal 40-urni delovni teden. Plovno srečanje prodajnikov \,!~šriie tridnevno delovno foe* ,e delavcev prodaje in tnZrstavništev Gorenja Com-96 r®®> ki bo v Poreču od sre-1gL4-> do sobote, 7. oktobra bodo namenili številnim 9ov vprašanjem in do-^r°m za delo v prihodnjem : l® pred prodajnimi delavci 0^ 6rija Commerce še veliko r^vomega dela pri sklepanju bajnih pogodb za leto 1990, bosta izmenjava mnenj in informacij o poteku dosedanjih in podroben dogovor 6 nadaljnjih tovrstnih aktivnostih osrednji del srečanja. Beseda bo tekla o internacionalizaciji poslovnega sistema Gorenje, predvidenih spremembah v organiziranosti delovne organizacije Gorenje Commerce, nagrajevanju po rezultatih dela ter posebnostih Zakona o podjetjih. D. Z. Leto XXIII. Številka 34 Za evropsko kakovost življenja "V Gorenju smo se odločili, da bomo temeljito vsebinsko in oblikovno preobrazili našo sestavljeno organizacijo. Želimo ustvariti sodobno, v svet odprto samoupravno gospodarsko združbo, ki bo zmožna učinkovito tekmovati z najuspešnejšimi sorodnimi firmami v svetu, ki bo ustvarjala visoko stopnjo akumulativnosti in evropsko kakovost življenja v njej zaposlenih ljudi.” Tako smo zapisali tudi v povabilu uglednim javnim delavcem in strokovnjakom na predstavitev Projekta internacionalizacije Gorenja v torek, 10. oktobra 1989, v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju in, ki pomeni obenem tudi pričetek operativnega dela pri tem projektu. Da bi zagotovili prenos praktičnih izkušenj in uporabnih znanj iz razvitega sveta, smo k zasnovi in uresničitvi Projekta internacionalizacije Gorenja pritegnili tudi tujo svetovalno ustanovo. Kot sestavni del tega projekta in hkrati njegovo prvo fazo pa smo pripravili modele za preoblikovanje Gorenja v skladu z določili Zakona o podjetjih, kjer so poleg organizacijskih, finančnih in pravnih obravnavani tudi sociološki in drugi vidiki hotene pre-obrazbe. 4. srečanje Gorenjevih telefonistov Telefonisti In teleprinteristi v delovnih organizacijah poslovnega sistema Gorenje so se v soboto, 30. septembra 1989, zbrali na svojem 4. srečanju, tokrat v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Gorenjeve telefonske povezovalce so najprej prisrčno sprejeli v Gorenju Mali gospodinjski aparati in nato v Gorenju Glin Nazarje. Z zanimanjem so si ogledali proizvodnjo in se seznanili s proizvodnimi programi obeh tovarn, načrti in usmeritvami za prihodnje. Z vodilnimi delavci obeh delovnih organizacij so hkrati spregovorili še o posebnostih svojega dela in o težavah, s katerimi se soočajo zaradi dotrajanosti telefonskih central in opreme, kar jih ovira pri ažurnem opravljanju nalog. Svoja srečanja telefonisti Gorenja organizirajo vsako leto v drugi delovni organizaciji, z namenom, utrjevati svoje delovno in prijateljsko sodelovanje mimo telefonskih žic in brez slušalk in hkrati spoznavati posebnosti delovnih kolektivov ter si ustvariti predstavo o proizvodni pestrosti ter razsežnostih poslovnega sistema Gorenje. Tudi letošnje četrto srečanje, ki so ga zaključili v družabnem vzdušju, jim je vlilo novih moči in okrepilo zavest o pripadnosti Gorenju. d. Z. Med ogledom proizvodnje malih gospodinjskih aparatov Naše novosti na Sodobni elektroniki ’89 Vsakoletni mednarodni sejem Sodobna elektronika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 2. do 6. oktobra sodi med najpomembnejše domače in tuje sejemske manifestacije, na katerih predstavlja poslovni sistem Gorenje svoje dosežke in razvojna hotenja. Gorenje Elektronika Široka potrošnja Na letošnji Sodobni elektroniki predstavljamo barvne TV sprejemnike z novo šasijo in tehničnimi možnostmi v stereo (fine line) in monitorskem designu (top line). Na ogled so tudi TV sprejemniki v designu 1990 (super li- ne). Plod sodelovanja s tujimi partnerji so prenosni barvni in črno-beli TV sprejemniki, videorekorderji, glasbeni centri, dvojni kasetofoni in videokasete. Barvne TV sprejemnike fine line odlikuje klasičen design, vanje pa je mogoče vgraditi vse tipe katodnih cevi. Barvni TV sprejemniki top line se ponašajo z elegantnim videzom, dodatno pa jih je mogoče opremiti še z dvema zunanjima zvočnikoma za boljšo reprodukcijo zvoka. Največji dosežek nove generacije 1990 je barvni TV sprejemnik Ekskluziv, diagonale 83 cm s 6 zvočniki (dva sta nizkotonska); v podstavek tega novega barvne-ga TV sprejemnika je mogoče namestiti videorekorder, glasbe- ----------------------------------- ni center in videokasete Rezultat sodelovanja Gorenja Procesna oprema in firme ABB je robot V* * ------- TO - 4006 za površinsko zaščito. Gorenje Procesna oprema nega svetovno znanega izvajalca robotov in Gore J Barvni TV sprejemniki Gorenje se vse bolj uveljavljajo tudi na tujih trgih, tudi zaradi sodobnega videza. Cilj Gorenja Elektronika široka potrošnja je izvoziti najmanj 30 % teh sprejemnikov. Gorenje Servis Obiskovalce Sodobne elektronike ‘89 želimo posebej opozoriti na zadnjo novost iz naše ponudbe, na videoprojekcijski center, večnamenski prostor za vse vrste avdio in vizualnih projekcij. Glavni element je projektor TV slike z visoko ločljivostjo. Projekcijski pult je prirejen za projekcijo video posnetkov iz običajnih videorekorderjev tipa VHS in profesionalnih rekorderjev, tipa U matic, prav tako pa tudi za projekcijo iz grafičnih kartic računalnikov. Na sistem so priključeni še vsi mogoči zemeljski TV in radijski programi ter satelitski programi iz več satelitov. Ker je projekcijska površina natančno obdelana, so mogoče tudi vse druge projekcije iz običajnih medijev (grafoskop, diaprojektor ali neposredno predvajanje iz snemalnih kamer). Te različne, na enem mestu zbrane in z enega mesta distribuirane informacije in programe pa je mogoče z ustrezno kabelsko povezavo posredovati tudi v druge prostore; mogoča je celo povezava večih hotelskih kompleksov oziroma počitniških naselij. Na sejmu Sodobna elektronika ’89 bodo razstavni prostor Gorenja Servis obiskali predstavniki krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti iz vseh krajev Jugoslavije, kjer je Gorenje Servis izgradil mrežo kabelsko razdelilnih sistemov. Namen srečanja z največjimi investitorji in poslovnimi partnerji, ki jim je Gorenje Servis projektiral in zgradil kabelsko razdelilno mrežo, je pogovor nove oblike nadaljnjega sodelovanja. Izkušnje, pripombe in priporočila bodo strokovnjaki Gorenja Servis s pridom upoštevali pri nadaljnjem snovanju in projektiranju telekomunikacijskih sistemov v cilju doseganja njihove še višje kakovosti in uporabnosti. Na Sodobni elektroniki 89 predstavlja Gorenje Procesna oprema samo del zadnjih razvojnih dosežkov. Omenimo najpomembnejše: • Družina mikroračunalniških sistemov KLAS IV, KUP 2000 in KUP 2000 M, s katerimi zadovoljujemo vse potrebe avtomatizacije tehnoloških procesov in posameznih strojev; • Programirano napravo FePro za hitro in učinkovito programiranje mikroračunalniških sistemov na podlagi relejnih shem; • Robot Trallfa TR-4006 za potrebe površinske zaščite, plod sodelovanja firme ABB - Asea Brovvn Boveri, vodil- Procesna oprema; ,e. Strežna naprava za P°s ouoz.Nct iidpfdvd zo rv; . -A vanje, ki predstavlja sinK znanja strojegradnje in el z-i iai ija ou ujoy i avii ijv ■■ tronike. (Več podobnih nak rav že uspešno deluje v 1 renjevih tovarnah); vo. Industrijski terminal, za . municiranje med upravlJ . cem in strojem ter za -različnih podatkov ozire njihovo začasno shranjen j©' Testirni sistem (za pta^'^ 100 % kontrolo vseh komP' nent in finalnega izdelka). , Merilne in testne elektro sleme in Računalniški program SA^ KE - SENTINEL, sodoD" sistem za kakovostno regu' cijo in kontrolo proizvod energije. signalno-varnostne naprave, temperaturne regulatorje, časov-no-temperaturne regulatorje, elektronske programatorje in emulatorje z osebnim računalnikom. Gorenje Eiektrokovinarska opre1" Gorenje Gospodinjski aparati Na Sodobni elektroniki '89 se prvič s sestavnimi deli samostojno predstavlja tudi Gorenje Gospodinjski aparati. Obiskovalci se bodo lahko seznanili z razvojem elektronskih krmilno-regula-cijskih naprav za velikoserijsko izdelavo; naprave temeljijo na mikroprocesorju, pri enostavnejših primerih pa so uporabljeni klasični elektronski elementi. V 10 letih so v okviru razvojno-konstrukcijskega oddelka elektronika v gospodinjskih aparatih razvili več naprav s področja merilnikov temperature, časa in pritiska, nadalje časovna krmila, premožne elektronske naprave, Novosti Gorenja Gospodinjski aparati pa so: • Univerzalna krmilno-regula-cijska naprava, ki jo je mogoče vgraditi v pralne stroje oziroma uporabiti za druge namene; gre za programabilno regulacijsko napravo, ki opravlja, glede na vstavljeni program, poljubne časovno-temperaturne in časovne funkcije; • Računalniško podprt razvoj novih pralnih programov, ki ga omogoča računalniški emulator programatorja pralnega stroja; gre za napravo, ki jo je mogoče priključiti namesto programatorja pralnega stroja in poljubno spreminjati parametre pralnega stroja, in • Signalno-varnostna naprava, ki signalizira iztok vode, poplavo in zapira dotok vode. Razširjena je z zvočnim opozarjanjem s prijetno melodijo. Zraven induktivnih in kapac' nih stikal brez dotika in s čas nim relejem bomo na letošnji® .|j dobni elektroniki '89 preds'3 tudi naslednje novosti: • Novo družino miniatUtMl enosmernih induktivnih 5 v SMD tehniki ter v ko# kem ohišju; k(), • Optoelektrična stikala v Lj vinskem ohišju, s kat® | smo razširili ponudbo s' brez dotika. Med drugi®1. y fn3 mo predstavili optoelekt® stikalo z reflektorjem t®r. k. tično stikalo z difuzno t®1 sijo; • Enosmerna in izmenična^ kala brez dotika s kon®' |a • Enosmerna induktivna stik s trajnim delovnim toko®1 hoda in ,k, • Visokofrekvenčni usmer®1* t stikalni tehniki, kar je n0'^ iz programa elektro®5 naprav. Gre za impulzno , merniško napravo s ko®13^ nim modulom in svvitch n®00 usmerniki. ^navadno utrjevanje Prijateljstva nak:8 tetl slikarjev so na nek cin več kot navadne slike, ten !?ra? človečnosti, prija-Jstva 'n ljubezni, posredova-kt=Preko umetnosti prav ta-ftin d° to naiboli potrebuje-■ Prav v tem je njihova po-vrednost, notranja moč SM?men’ ” ie zepisal muzejski kaiik dr Krešimir Ižakovič v ta!/0® G°renjeve majske II-p..ne kolonije v Bihaču. tai I*1’ ko smo si dela naših li-ra n|k°v lahko že ogledali na stavi v Titovem Velenju, so jih r^l Postavili na ogled še v Na-t0 ..ni galeriji v Bihaču. Organiza-igL0*3 otvoritvi 29. septembra nj Pripravili tudi pester kultur-o Poreci, ki bo v lepem spominu tenf ne le avtorjem likovnih del, cevf^ ,ud' množici obiskoval-r ' ki sta jih v galeriji pritegnili 86rii in glasba. Viktorija Meh, Oskar Sovine, Peter Petrovič, Betka Cimperc, Stanislav Stojanovič, Arpad Šalamon so naši in Šaleški likovniki, ki so se udeležili otvoritve razstave v Bihaču in ob tej priložnosti znova postavili stojala ob Uni in pod vrhom Plješivice. To nenavadno prijateljstvo, ki se je pričelo maja ob Uni, se potrjuje v akvarelih. Dela ponazarjajo svojstven svet, svet lepote, čistosti, iskanja lastnega smisla in smisla obstoja. In, kot je povedala Stanislava Pangeršič, sicer poklicna animatorja kulturne dejavnosti v Gorenju, se bodo naši likovniki radi vračali v Bihač, kjer se lina in ljudje ob njej lepo dopolnjujejo, kjer je toliko možnosti za medsebojno spoznavanje, za vse lepo in dobro. H. J. ^o gorah Jugoslavije J Stelji planin iz delovne or-H^cije Gorenja Servis so iun0111 v nekai lotih obiskati pSos/ovanske gore. ^ vsakoletnih izletih na Triglav y obiskali svoj© sodGlavc© v Makedoniji in se povzpeli na V^Vrh. Letos pa bodo odšli na Jj^Bijele stijene na Velebitu se Povzpeli to soboto, 7. okto-som Pot se bodo z avtobu-Vni bodali ob 4. uri iz Titovega y fnia, pot pa jih bo vodila sko-jr ^eško in Savinjsko dolino, °Z| Karlovac in Ogulin do Ja- senaka. Od tam bodo peš krenili po Begovi stezi in Rusovih jarkih proti Bijelim stenam. Prenočili bodo v domu planinskega društva Rade Končar, s katerim so se dogovorili za sodelovanje. Člane tega društva bodo naslednje leto povabili na ogled Gorenja in jih popeljali na Triglav. V nedeljo se bodo povzpeli še na Veliko Javornico in se spustili v dolino Stalaka, kjer jih bo čakal avtobus. Ob povratku se bodo ustavili še v narodnem parku Plitvice in si ogledali ta svetovno znana jezera. ^zbimo na '^invalidov Lep uspeh šahistov Gorenja Rotitev občinskega praz-rgj* s- oktobra komisija za fiMn ri,0> rekreacijo in šport . Društvu invalidov Velenje ta*?fe,ra že drugo skupno V z dvokolesi. k riedeljo, 8. oktobra 1989, se ea v °b 15.30 uri kolesarji zbrali ^Križišču v Šaleku. dru Praznični reli so vabljeni tudi (c ?' invalidi športniki. Presene-1 ne bo manjkalo. Na 17. delavski šahovski olim-pladi v Pulju je ekipa Gorenja v sestavi Drago Kristan, Milan Goršek, Srečko Čuik In Franc Stropnik osvojila 16. mesto med 176 ekipami iz vse Jugoslavije. S tem so dosegli skupno 21,5 točke in postali tudi najuspešnejša ekipa iz Slovenije na tej tradicionalni šahovski olimpiadi. H. J. 4 10. 1989 - številka 34 Srečanje na delovnem mestu Mirko Tkalec Življenjska pot Mirka Tkalca iz Gorenja Eko bi pred leti bila verjetno še en dokaz več za avtorje proslule reforme šolstva o pravilnosti njihovih konceptov. Spomnimo se, da je ob koncu sedemdesetih let, ko je usmerjeno izobraževanje že imelo vse bolj dokončno podobo, eden od idealov reformatorjev bilo takšno izobraževanje, ki vsakomur omogoča prehoditi pot od "pastirja do doktorja”. Tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni in omenjena plemenita ideja je skupaj z reformo usmerjenega izobraževanja neslavno propadla, pred tem pa je, ne le šolstvu, povzročila katastrofalne posledice, ki še danes niso odpravljene. Po njenem koncu ima tudi danes pastir vse možnosti za to, da postane doktor, vendar le na osnovi višjih izobraževalnih standardov, ki niso več prilagojeni predvsem takoimenovanemu izobraževanju za potrebe združenega dela. Odpoved takšni zasnovi izobraževanja, ki je bila podrejena potrebi za rokodelski način produkcije, pa pomeni tudi to, da niso več priznane kraljevske bližnjice do znanja. Mirko Tkalec sicer ni začel kot pastir in tudi pot do izobrazbe ni prehodil po nikakršnih bližnjicah. Prav nasprotno. Njegova pot je bila izjemno ovinkasta, z neštetimi vzpetinami in ovirami. Bila je tudi nenavadna, zato ji bomo namenili nekaj besed. Po osnovni šoli se je zaposlil v steklarni v domačem kraju Humu na Sotli, nato pa je šel v uk za avtomehanika. Vendar ni končal le poklicne šole za avtomehanika, ampak tudi šolo za poklicnega voznika. Nato je ob delu končal srednjo strojno tehnično šolo in po dveh letih tudi zagrebško višjo tehniško šolo za varstvo pri delu. Po enoletnem premoru je študij ob delu nadaljeval in tudi uspešno zaključil na kranjski Visoki šoli za organizacijo dela. S tem njegove ambicije za strokovnim izobraževanjem niso bile končane. Vpisal je namreč tudi tretjestopenjski študij in potem, ko je že opravil vse izpite, ga od magistrskega naziva loči še zaključna pisna naloga, ki se je pravkar lotil. Nič manj pestro od njegovega izobraževanja za različne poklice ni bilo tudi delo, ki ga je opravljal. Bil je avtomehanik, strojnik, voznik tovornjaka, vodja gradbene mehanizacije, knjigovodja, referent in nato vodja varstva pri delu. Pred tremi leti pa se je zaposlil v Gorenju Eko, kjer še danes dela v organizaciji poslovanja. Odveč je omenjati, koliko odrekanja,' naporov in vztrajanja je bilo potrebnih, da je prehodi! takšno pot. Vendar je sogovornik, bolj kot o težavni poti do izobrazbe, pripravljen pripovedovati o prednosti takšne poti. V prvi vrsti je to možnost neposrednega spoznavanja različnih vrst dela, zaradi česar se je lahko seznanil s celotno verigo proizvodnega procesa in poslovanja. To ga je sililo v nenehno prilagajanje in soočanje z vedno novimi problemi, zato je moral običajni rutinski odnos do službe zamenjati z bolj ustvarjalnim delom. Izobraževanje ob delu pa ga je vedno znova postavljalo pred izziv povezovanja teorije s prakso. Prav organizacija, kot področje, na katerem se je zaposlil pred tremi leti v Gorenju Eko, mu omogoča koristno uporabiti neposredne izkušnje, ki jih je pridobil na različnih delovnih področjih. In ker je imel srečo, da je prišel v ta delovni kolektiv že pred sanacijo in vključitvijo v Gorenje, se samo po sebi postavlja vprašanje o primerjavi med prejšnjo in sedanjo organizacijo Gorenja Eko. "Med prvimi stvarmi, ki sem jih opazil ob prihodu v ta kolektiv, je bila ograja, ki ga je ločevala od neposredne soseščine Gorenja. Večkrat sem javno izrazil nesmiselnost takšne odločitve, saj bi tedanji Eko zaradi proizvodnih programov in njegove lokacije moral biti veliko bolj tesno povezan z Gorenjem. Med najpomembnejšimi posledicami sanacije in vključevanja Eka v poslovni sistem Gorenja so namreč bili veliki premiki v racionalizaciji poslovanja in bolj učinkoviti uporabi strokovnega znanja in izkušenj. Osnova tega pa je bila selekcija in preobrazba proizvodnih programov. S spremembo Gorenja Eko iz sestavljene v enovito delovno organizacijo pa se je pričelo združevanje razvoja, ki je bil prej razdrobljen na tozdovske plotove, zmanjšanje režije itd.” Organizacija poslovanja je dinamičen organizem, ki zahteva nenehno spreminjanje in izpopolnjevanje. Kot je prepričan Mirko Tkalec, zlasti zakon o podjetjih daje ustrezne temelje za novo preobrazbo Gorenja Eko in bolj učinkovito povezovanje v poslovni sistem Gorenja. "Od tega pričakujem novo kakovost poslovanja. Da bi to dosegli, pa bo treba temeljito proučiti in opredeliti poslovne funkcije in njihovo racionalno delovanje v načrtovani preobrazbi Gorenja v sodobno korporacijo. V primeru Gorenja Eko to pomeni, da bo njegova organizacijska zgradba izhajala iz proizvodnih programov, od katerih bo tudi odvisen njen obstoj. Vse strokovne in administrativne službe bodo torej morale biti v tesni povezavi s konkretnimi proizvodnimi programi. Pri tem je izjemnega pomena informatika, ki mora čim bolj učinkovito spremljati proizvodni in poslovni proces in postreči z informacijami, ki so pomembne za odločanje in upravljanje poslovnega sistema.” Študijski interes Mirka Tkalca je namenjen predvsem sodobni teoriji sistemov. Na to se bo navezovala tudi tema njegove magistrske naloge, pri čemer želi preseči običajne akademske okvire tako, da bo svojo raziskovalno radovednost usmeril tudi v praktična vprašanja posodabljanja oziroma preobrazbe poslovnega sistema Gorenje. S tem se je zavestno odločil, da merilo kakovosti njegove bodoče raziskovalne naloge ne bo zgolj znanstvena neoporečnost, ampak tudi uporabnost. Silvo Grmovšek Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 31. 8. 1989 Prišli Odšli število zaposlenih 30. 9. 1989 Skupai Stopnja izobrazbe Skupaj Stopnja izobrazbe 1, II III IV V VI VII. 1 II. III. IV. V. VI. VII. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.421 26 5 2 9 9 1 34 24 1 4 3 2+ 5.413 Štedilniki 877 5 1 1 3 9 6 1 2 £173 Pralno-pomivalna tehnika 891 3 1 2 7 7 887 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.525 6 1 1 3 1 7 7 1.524 Galvana 240 2 2 242 Kondenzatorji 274 2 1 1 1 1 274 Kompresorji 166 3 3 164 Vzdrževanje 384 4 3 1 1 1 387 Gostinska enota 109 109 dsss 955 4 2 1 1 6 1 3 2* 953 GORENJE NOTRANJA OPREMA 590 4 2 2 1 1 593 Pohištvo 292 4 2 2 296 Gradbeni elementi 206 1 1 205 dsss 92 92 GORENJE PROCESNA OPREMA 572 9 1 4 1 2 1 6 1 2 2 1 575 GORENJE EKO 583 9 2 4 3 4 2 2 588 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 448 12 6 2 3 1+ 4 3 1 456 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 493 10 7 2 1 1 510 GORENJE COMMERCE 1.035 600 8 5 2 3 2 3 3 4 3 3 2 1 1 1.039 602 GORENJE SERVIS 1.518 493 3 3 1 1 1 + 9 3 1 1 1 4 1 2 1 1 1.512 493 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 71 2 1 1 69 GORENJE INTERNA BANKA 70 1 1 71 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 114 5 1 4 1 1 118 GORENJE DSSS SOZD 94 2 2 1 1 95 Legenda: * - število zaposlenih v Titovem Velenju, • 1 delavec ima IX. stopnjo izobrazbe en delavec ima Vlil. stopnjo izobrazbe, Še enkrat, višje, hitreje, močneje Pred kratkim smo vas povabili na tekmovanje v atletiki, ki pa so ga zaradi slabega vremena morali preložiti, a vabilo vseeno velja. Tekmovanje za ženske bo v sredo, 4. oktobra 1989, s pričetkom ob 16. uri na stadionu ob jezeru. Moški bodo tekmovali v ponedeljek, to je 9. oktobra 1989 ob 15.30. Naj ponovimo še tekmovalne discipline: ženske se bodo pomerile v tekih na 100 in 600 m, skoku v daljino, suvanju krogle in štafetnem teku 4 x 100 m. Moški bodo tekli na 100 in 1000 m ter štafeti 4 x 100 m, prav tako pa bodo svoje moči merili v suvanju krogle in se potegovali za najdaljši skok. Prijave bodo sprejemali 15 minut pred pričetkom tekmovanja. Pretekli mesec se je v Gore* jevih delovnih organizacijah Titovem Velenju in Gorenj Mali gospodinjski aparati upr kojllo 12 delavk in delavcev. V Gorenju Gospodinjski apa^ sta se v tozdu Pralno-pomival [J tehnika po 30 letih dela upokojila Marija Zemijak, ki je kot obral"' laborant v Gorenju delala 2010 Po 29 letih dela v Gorenju, nazadnje je bil popravljalec fun|'.l cionalnih napak, se je upol ikojil Franc Oblak. V delovni skup' sti skupnih služb pa so se inva- lidsko upokojili Jovanka Ste anovlč, ki je vseh 17 let do uF kojitve kot strojna tehnica dela v Gorenju, Cveto Marovt se J kot referent ocenjevanja in Pr daje upokojil po 19 letih dela Gorenju, Konrad Meklav Pa I bil kot transporter v Gorenju z poslen 15 let. ^ V Gorenju Notranja oprema je v tozdu Gradbeni elementi P" 14 letih in pol dela invalids* upokojila pripravljalka kerarni nih surovin Ljudmila Zabuko Po nekaj manj kot 17 letih dela * Gorenju se je v Gorenju Elekl' nika Široka potrošnja starost upokojila Pepca Lesjak, praS' dovalka zahtevnih platin. Marija Piki iz Gorenja Mali F spodinjski aparati je bila 19 sestavljalka v montaži, inva'0 ko pa se je upokojila po 27 'e dela. .. .. Jano Bzovski se je prejšnji w sec invalidsko upokojil v G°r®F Commerce. Nekaj manj kot 9 je bil skladiščnik v asortimanj kem skladišču v Stari Pa7° ' upokojil pa se je po 33 letih de V Gorenju Servis sta se upokoji® čistilki Marica Bunderla v 1' _ vem Velenju po 23 letih dej3 ^ Gorenju, in Ljubica Mirkovič' ^ je nekaj več kot 15 let delal3 servisni izpostavi v Šibeniku-19 letih dela v Gorenju pa s®'v upokojil vodja servisne mrež6 Makedoniji Janko Jankov. D- P' Občinski kros ^ V četrtek, 5. oktobra, bo na j® kaški progi ob Jezeru jesen^j kros, na katerega vabimo vse. jih veseli tek v naravi. Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Krompirjev golaž, pecivo; Postrvi ali osliči, zelena solata; Segedinar, jogurt; Ocvrti sekljani zrezki, solata; Piščančja obara, pecivo; Kare na žaru, solata; Člani tekaške sekcije Gorenja, ki so se letos udeležili 9. plitvlč-kega maratona, so se med potjo ustavili v Bihaču. Tam so si ogledali proizvodnjo v Gorenju Blra (na sliki), muzej I. zasedanja Avnoja in razstavo likovnikov Gorenja v tamkajšnji galeriji. Dietna Krompirjev golaž, pecivo; Postrvi ali osliči, zelena solata; Štruklji, mleko; Mesna štruca, solata; Piščančja obara, pecivo; Dušena govedina, testenin ■ Veleif INFORMATOR, lisi za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem ve' ^ Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni orga"1^. dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko-klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščen0 r metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina plačana pri pošti Ttovo Velenje