'm gjj -' Edini sknrenski dnevnik : ▼ Zedinjenih državah :- Velja za vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. :- Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :- TELEFON PI8AEKE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. V., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. NO. 11. — ŠTEV. 11. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 14, 1916. — PETEK, 14. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Položaj na Balkanu. -o- AVSTRIJSKO BRODOVJE OBSTRELJUJE BAR. — VEST O PADCU CETINJA NI POTRJENA. — STALI ŠČE ITALIJE — GRŠKA ŽE ZOPET PROTESTIRA. - OKUPACIJA KRFA. — ZDRAVNIKI GRŠKEGA KRALJA KONSTANTINA. — PONESREČENA ZA VEZNIŠKA EKSPEDICUA. Paris, Francija. 12. januarja. — Avstrijske čete ho dospele do Kišica, ki je oddaljen samo pet milj od črnogorskega pristanišča Bara. Avstrijske bojne ladije obstreljujejo Bar. Črnogorci, katerim pomagajo tudi ostanki srbske armade, s«* izvanredno hrabro bore. Umevno je, da proti sovražniku, ki je v petkratni večini, ne bodo ničesar opravili. London, Anglija, 13. januarja. — Situacija, ki je zavladala na Balkanu, je za vse zelo velikega pomena. Čr-nogoro bo zadela taka usoda, kakor je zadela Srbijo- No-•oj je bilo sporočeno, da sta sklenili Avstrija in Ornagora premirje. Črnogorci so izprevideli, da ne morejo ničesar opraviti, ker imajo Avstrijci v svojih rokah goro Lovčen. s katere je mogoče kontrolirati celo CVnogoro. Nekateri časopisi pravijo, da se bo kralj Nikola boril do zadnjega, drugi so pa zopet mnueja, da bo liajbrže sklenil separaten mir z Avstrijo; če mu je res kaj za deželo, bi bilo to zanj najboljše. Če bi nadaljeval z vojno, bi bila usoda < rnogorcev zapečatena Dosedaj se se ni moglo dognati, koliko so Črnogorci izgubili, vendar se lahko sodi, da so bile njihove izgube ogromne, O bitki za Lovčen ni izdala niti ta niti ona stranka nobenega natančnejšega poročila. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je padlo na obeh straneh desettisoč ljudi. »S tem, da so Avstrijci zavzeli goro Lovčen, so dobili ^osjxxlstvo nad Jadranskim morjem. Avstrijske bojne ladije bodo lahko preprečile, da Italija nc bo mogla več pomagati ttrlwmi, ki se nahajajo v Albaniji. Pariz, Francija. 13. januarja. — Z ozirom na to. da so zavzeli Avstrijci goro Lovčen, so črnogorske oblasti odre« dile, da naj vse prebivalstvo zapusti Cetinje, ker preti Mestu nevarnost, da ga Avstrijci lahko vsak hip zavzamejo Časopisje pravi, da je Cetinje že padlo, vendar ta vest se ni potrjena. Paris, Francija, ILi. januarja. — Srbsko poslaništvo v Uimu je dobilo poročilu, da se nahajajo Srbi v Skadru v obupnem stanju. Hrane jim je že pred več dnevi zmanjkalo < "e ne dobijo takojšnje pomoči od Italije, bodo morali lakote j)omreti. V Skadru je tudi več tisoč srbskih žen iti otrok. V mesto pride vsak dan ]k> par sto beguncev. Ker so hiše že vse prenapoljnjene. so prisiljeni prenočevati na prostem- Vsak dan jih veliko umre lakote in mraza. Rim, Italija, 13. januarja. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Aten sledečo brzojavko: Nemci, Avstrijci in Bolgari so začeli obstreljevati zavezniške postojanke pri ježem Dorain. Ker se Turki tega napada niso udelže.ili je jasno, da bodo oni napadli Solun in poskušali pregnati zaveznike. Solun, Grška, 13. januarja- — Francozi so razstrelili železniški most, ki vodi pri Demiru preko Strume. Glavna bitka med zavezniki in Bolgari se bo najbrže vršila pri De-niir Mizarju, ki leži petdeset milj severno od Soluna. Atene, Grška, 33. januarja. — Ko so razstrelili zavezniki most, ki vodi preko reke Strume, je poveljnik tarnoŠ-njih čet proti temu odločno protestiral. Zavezniki se niso na protest popolnoma nič ozirali- < aatnik, ki je imel pri mostu stražo, je zapovedal svojim ljudem, da naj napadejo Francoze, kar se je tudi zgodilo. Ker so bili zavezniki v večini, niso mogli Grki ničesar opraviti. Predno je dobil grški poveljnik ojačenja, je bil most že razstreljen. Pari*, Francija. 13. januarja- — Havasova a gen tura je dobila iz Aten brzojavko, da so bolgarske oblasti poklicale pod orožje skoraj vse možke prebivalce onih niaeedon-skih provinc, katere je bolgarska armada zasedla. Pariz, Francija, 13. januarja. — Ko je padel Lončen, je zavladalo v Italiji veliko presenečenje. Italjansko časopisje se je pričelo izgovarjati, da padec Lovčena nima nikakega upliva na italjansko politiko ter da je smešno, kar Avstrijci zatrjujejo, da so postali absolutni gospodarji Jadranskega morja. Danes se je posvetoval italjanski kralj z zunanjim ministrom Sonninom in min. predsednikom Salandro. dovje Ih> poskušalo preguati vsako italjansko Indijo. ki bo plula proti albanski obali. Huertova smrt. Boji ob Soči. Po štirih brezuspešnih operacijah Avstrijska artilerija je obstrelje-je podlegel nekdanji strahovalec v vala Gradiško, Tržič in Žagrad. — Mehiki bolezni na jetrih. £1 Paso, Texas, 13. januarja. — vsem po-!General Victoriano Huerta, bivši Važna kabinetna seja. Vlada kralja Nikolaja. Rim. Italija, 13. januarja. — Črnogorske čfte lu ostanki srbska aruia-ilc si na vse mogoče načine prizadevajo. Ua bi obraniti Cetinje. To se jim nikakor ne more posrečiti, ker so Av- Pa&O, rl exasr 13. januarja. — Berlin, Nemčija, lo januarja. — strijci v veliki večiu: :n z vsem po- General Victoriano Huerta, bivši Avstrijski generalni štab poroča o trebmm preskrbljeni. I provizoricni predsednik v Mehiki, dohodkih na italijanski fronti sle- \ t etiijja je razen vojakov >a,m> je umrl daues tukaj ua STOjem do- deče • par sto civilnih prebivalcev. Vse tudi temu ki operirali štirikrat brezuspešno. mestu pretila nevarnost, bodo potn'j; nili v Albanijo. Rim. Italija. Italija, l:!. januarja. ei artilerijski spopadi. Italijani so Bil je 61 let star. Tri njegovi smr-j hoteli vprizoriti splošen napad, ti so bili navzoči njegova žena" in kar se jim pa ni posrečilo. V Ju-dru«ri člani družiie. dikarijali je položaj neizpivme- sem General Huerta; je umrl kot jet-[njen. — Avstrijci so obstreljevali sta dospela črnogorski prestolonasled- nik Združenih držav. Določeno je italijanski tabor pri Pontaflju in nik Tonilo in njegova soproga Juta j bilo. da se bi moral zagovarjati napravili precejšno škodo. MekltnburSka ter pršila italjansk-pa I pPed sodiščem dne 10. januarja. I Rjm Italija 13 januarja — .............Tujo Haljani ^^ ** j* P^ii Danes'je bilo 'tukaj sledeče urad- . črnogorskemu kralju, nevtralnost Združenih držav s tem J110 razglašeno: da je snoval zaroto za oboroženo revolucijo v ZHniipniin rlriavam ' P kralja za jK>mo«\ Kraljica Jelena je rekla, da morajo njenemu očetu, čruogorskemu kralju Časopisje pravi, da je sedaj ž? prepo zno za l«jnnx'. Zavzetje IiOveetia. j bolezni pa so zaslišanje odložili Berbn. Nemčija. 13. januarja.-Tu-! ter ga spustili iz| zap0ra pod 30 kajšnje časopisje pravi, da je zavze- .. - , , . l... t je Lovčena največji trlumf. kar so jih. tls°e dolarjev varseme imeli Avstrijci v sedanji vojni. Itali- " 1 ja j«* 7sl vedno izgubila gospodstvo nad Jadranskim morjem. 8 političnega stališča. Berlin, Nemčija. 13. januarja. — Neki tukajšnji časopis pise: Italija se je samo zategadelj ume-šala v vojno, da bi postala absoluten gui»I>odar na Jadranskem morju. Avstrijci so ji z zavzetjem IxmVna prekrižali vse račune. Italijani se z Av- Ob celi fronti se vrše vroči arti-evolucijo v Združenim državamjlerijski spopadi; naši in sovražni rijateljski državi^ Radi Huertove j zrakoplovci so neprestano v akci- ji. Pri Bovcu in Svetem Martinu smo odbili vse sovražniške napade. Avstrijska artilerija je obstreljevala Gradiško, Žagrad in Mon-falcone. Him, Italija. l:j General Victoriano Huerta je bil po rodu polno«rven Indijanec iz rodu Jalisco, kar je on sam večkrat s ponosom povdarjal. Z njegovim življenjem je spojena v veliki meri zgodovina Mehike v zadnjih desetletij. Bil je-eden najbolj izobraženih in pretkanih Mehikancev ter izboren vojak. Po svoji naravi in značaju je bil januarju. — Kralj Viktor Emanuel se je vrnil s fronte in je predsedoval kabinetni seji. — To se je zgodilo vprvič, odkar je izbruhnila vojna. Ministri so se posvetovali ž njim o splošnem položaju in so prišli slednjič ima pa vojake .skoraj na vseh bojiščih, pa — kljub tt-mu dosejia uspehe, o katerih sc Italjanom niti sanjalo ni. strijci nikakor ne morejo primerja-, lieustrašen. Samo s pomočjo svoje ti. Italija se bori samo ob soSki hi ti-' gospodujoče volje, ki se ni liik-rolski fronti. Avstrija ima pa svoje dar, uklonila, je uspešno kljuboval skoro eelenui svetu, še posebno Združenim državam. Služil je pod predsednikom Por-firijein Diazoin in Madcro. Prvemu je bil zvest pristaš in vojak, a ko je Diaza doletela usoda, Huer-| ta ni zato obupal. Potem je služil kot vojak pod predsednikom Ma- odločen in}do zaključka, da morajo zavezniki zmagati. Izjava črnogorskega kralja. Rim, Italija. 13. januarja. -— Tta-Ijansko časopisje jtoziva zaveznike, da naj takoj pomagajo Srbom in <'rno-fjoroeni. Ce čakajo še nekaj dni. bo že vsi" prepozno. Črnogorski kralj Ni ko-' , . . . — la je twije rekel pri neki priliki: ?ero' kateremu pa se je izneveril, tentov tega stro- Ix»včen je Olimp našega naroda. zi-|in še danes se ne ve. če ni morda1 belka dinastije in dežele. Torpedo, ki ga morejo voditi iz zrakoplova. Washington, D. C., 13. dee. — Danes se je izvedelo, da se je posrečilo izpopolniti torpedo, ki se ga more voditi iz zrakoplova ali letalskega stroja. Mornariški urad je vprašal kongres, da dovoli sko; ro miljou .dolarjev za nakup pa- Mornariški častniki so zatrdili. [tnastije in največja obramba sam zakrivil njegovo liasiluo smrt.' ».. - , • , . fe bi ne imeli LovOena. bi nasi Kasneje se je sam —^ ^ ^ 1!adz,ratl PlavanJ bili Turki že z-lavuaj p(>.liarmili. Se-1 ' 1 T"1"povspel do torpeda V morju iz aeroplana, in daj nimamo ^ te gore. ■> zavezniki Pomočjo sjeer poIjubne višiue. Voditelj znajo držati obljubo, isem prepričan, da nam bodo pomagat*. Grška protestira. Ixmdon. Anglija, in. januarja. — < irSka vlada je vložila oster protest ker so zavezniki okupirali otok Krf. Zavezniki -so najbrže tudi aretirali avstrijskega konzula na tem otoku. Zavzetje Krf a. Berlin, Nemčija. la. januarja. — — Nemško časopisje se peča v prvi vrsti z izkrcanjem francoskih čet na otoku Krfu. Meseca novembra leta iste je bila sklenjena med Avstrijo. Anglijo. PruMijo in Rusijo pogodba, da morajo ostati vsi Jonski otoki nevtralno ojtemlje. Leto pozneje je bila i-kleujpua med Avstrijo, ADglijo, Rusijo in Prusijo »Iruga pogodba, ki določa. da mora biti tudi otok Krf nevtralen. Berlinsko časopisje pravi, da so Francozi prekršili nevtralnost in da se m<»ra <-el<> zadevo predložiti mednarodnem raztiodiSču. Zdravlje STŠkega krmlja. Berlin, Nemčija, . IS. januarja. — Nemški zdravniki, ki so zdravili gr-. pa + , , , " „ • i i o-i - . , 1 lirati m voditi torpedo do deset se je napotil v Združene države, - j,.,. , .. . 1 • • , tisoč jardov od obrezia. iz aero- kjer je nameraval ostati, dokler u,. A±l, * 7 _ mu niso prišli uradniki tajne službe na sled, da spletkari tu za usta-jo v Mehiki, nakar so ga zaprti. Poznal ni nikdar strahu in kazal je vedno nenavadno silo duha in do smrti se je spominjal, s čemer se je veduo ponašal, da je čisto navaden Indijanec. plana pa bo mogoče delati to še na večje dalja\-e. dokler se ne porabi vsa gonilna sila v torpedu. Pozor, pošijatelji denarja! Denarn« potOjmtv* ▼ ▲vrtrlji bodemo sprejemali kljub vojni i Ruska ofenziva. Buaka artilerija je razdejala vge polno avstrijskih utrdb in strelnih jarkov. — Nemci tajijo. Avfetrijei pred Cr t in jem liunaj. A« ttrija, 1K. januarja. — Av-atrijski generalki itab je izdal sledečo izjavo: Avstrijske tVte, ki prodirajo ob o-Niti Jadranskega morja, so peguale včeraj »"'rootforee iz Bud^e in zavjee-h* vse viAine okoli t»'ga mesta. Z 2*-INtda prtKllra v fr-nogorsko ozemlje ur-Q»*d« general« Koev<*Ma. ki si je osvojila že precej zelo važnlb ntrategičnih ]toctojank. Avstrijci bo zm*VU prodirati ž ^orv Lovčena proti Otlnju. Včeraj we je vrftUa iStiri milje pred Cetinjem vroča bitka, r kateri «0 bUi Avstrijci uu Končan odpor. "Giuseppe Verdi". Italijanski parnjk "Giuseppe Verdi", ki ima na krovu dva topova, je dobil dovoljenje, od za-kladniškega urada v Washing-tonu, da odpluje kljub temu iz ne wyorskega-pristanišča. — Italijanski poslanik v Washingtonu, Cellere, je zagotovil vlado Združenih držav, da boao rabili topove na parniku samo v obrambne svr-he.— Samomor v Sing Singu. Ossinig, N. Y., 13. januarja. — Danes zjutraj se je obesil v Sing vratmi glavnega me-aistrij- Dunaj, Avstrija, 13. januarja. — Z Singu newyoreki morilec Angelo zavzetjem Lovčena je bli končan ves Leggio, ki je pričakoval izvršitve odpor črnogorske armade. Avstrijske bmrtne obsodbc Čakal je že devet mesecev na odgovor svoje prošnje za pomilošče-nje. Včeraj pa je eital v, časopisu, da mu je bila prošnja od višjega sodišča odklonjena, vsled česar je postal čisto obupan. — Ko ravno ni bilo v bližini njegoye smrtne (eeiice nobenega stražnika, je porabil to priliko ter se obesil za čete stoje pred sta č"rnegore. Vidine pri Grebovu bo že v bkih rokab. Včeraj so Avstrijci napadli Črnogorce južno od Avtovca in Jih pregnali z njlbovib postojank. Avstrijsko brodovje. Anglija. 13. januarja. — Tukaj »njemu "Tirnem" bo »poročili iz lUma, da je doop^lo skoraj vse avstrijsko brodovje ▼ Boko Kotorsko. Bro- London, Anglija, 13. januarja. Petrograjski dopisniki tukajšnin časopisov, poročajo, da je ruska o-fenziva .v Galiciji in v Besarabiji uspešna. Rusi so že zavzeli mesti Barance in Toporuz. Pripoznati se mora, da so imeli Avstrijci izvrstne strelne jarke in utrdbe, toda Rusi so toliko časa streljali nanje, da so jih popolnoma razdejali. Rusi so zavzeli mesto Sadagoro, ki leži v neposredni bližini Črno-vie. Glavno mesto Bukovine mora vsak trenutek pasti. Berlin, Nemčija, 13. januarja. Ruska ofenziva v Besarabiji je končana. Po izvanredno velikih izgubah so se začeli na celi črti umikati. Včeraj je vladal ob vzhodno-ga-liški fronti popolen mir. Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDUK in SKAHDZH1 VIJE. Zadnja poročala nam nasnanja jo, da se denarne pošiljatva ne is ejo ▼ južni TIROLSKI, at KEM, DALMACIJI in da loma t PEIMOBJU. — Za da ISTRE, KRANJSKO vso in enaki spodnji feTAJER in drog« notra nje krsja pa podnjo pošta kakoi v mirnih časih, seveda traja poii ljanje in izplačevanje kaka dn tedna dalj, nego v mirovnih ras merah. Od tukaj m rojakom na mor« denarja pošiljati, ker jih redne prestavljajo, lahko pa se poilj« sorodnikom ali znancem, ki ga o4 tam poftljejo vojaku, ako vedo s» njegov naslov. Denar nam po&ljite po "Doma stic Postal Money Order'1, tar prt tožite natančni Vaš naslov in am osebe, kateri sa ima izplačati Potopljen turški podmorski čoln. Petrograd, Rusija. 13. januarja. Vojni urad je danes sporočil, da so ruski torpedni rušilci potopili v Čruem morju nek turški podmorski čoln. ki je bil pohabljen na anatolski obali. Potrebščine za 150,000 Srbov. London, Anglija. 14. januarja. Iz Aten brzojavljaj o, da so izkr cali Angleži in Francozi v Albaniji zanj ko, ki jo je izvil is rjuhe ter j živila ter druge potrebščine za rx_A.fr djTig v Xixii. , . w. ^ ^ • 150,000 Srbov. _ MEHIKA WILSON PROTI OBOROŽENEM POSREDOVANJU V MEHIKI. — PRAVI, DA NAJ CARRANZA SAM U-REDI SVOJE TEŽAVE. — VEČ VILLOVIH VODITE LJEV PRIJETIH. — ZDRUŽENE DRŽAVE VSTRA JAJO NA TEM, DA MORA CARRANZA KAZNOVATI ZLOČINCE. — ROOSEVELT IN WILSON. Washington, D. (J.. 13. januarja. — Danes popoldne j<> izdal državni tajnik R. Lansing ponovno svarilo Ame-vikancem, naj ne hodijo v one pokrajine Mehike, kjer še ni zavladal red. To izjavo je izdal tajnik, ker se je uradno zvedelo, da so Villovi banditi zopet umorili nekega Amerikanea. in sicer 60 milj zapadno od Santa Isabel, kjer so se zadnjo nedeljo pripetili oni umori- Tudi zato. ker je dobila vlada Združenih držav zagotovilo od Carran-zovega poslanika za Zdr. države. El. Arredondo, da bo sto-lil Carranza s svojo vlado vse potrebne korake, da prenehajo podobni zločini, kakor so jih zakrivili Villa in njego-\ i tolovaji- Doeim se je pojavilo v današnjem zasedanju kongresa med elani veliko nezadovoljstvo in razburjenje vsled zadniili dogodkov, vendar je predsednik Wilson še vedno vstrajal pri svojem prepričanju, da je bcrljše za Združene države, ee se ne lunešavajo dejansko v Mehiko ter prepu-ste vso stvar provizoričnemu mehiškemu predsedniku Carranzi, da sam uredi notranje teškoče ter napravi mir. Državni department Združenih držav in mehiško poslaništvo so dobili poročila iz El Paso, Texas, ki zatrjujejo, da so mehiške čete Carranzove vlade s pomočjo nekaterih Amerikancev ujele generala Jose Rodriguez, generala Almeida ter več drugih Villovih privržencev, za katere mislijo, da so bili v zvezi z umorom Amerikancev. Mehiško poslaništvo pravi, da je bil general Almeida takoj ustreljen, za generala Rodriguez pa je izdal poveljnik posadke v Juarez povelje, da ga tudi usmrte. Državni urad zbira vse potrebne podatke glede umora Amerikancev, kar je pa precej teško radi obstoječih razmer. Poleg tega bi amerikanska vlada rada zvedela, kako misli Carranzova vlada končati te zločine ter zahteva, da morajo biti vsi zločinci kaznovani za svoja nepostavna in zločinska dejanja. Semkaj so došla poročila, ki pravijo, da je že dospel v El Paso, Texas, posebni vlak s trupli umorjenih sedemnajst Amerikancev. Nekateri zastopniki hi senatorji so predložili resolucije, naj se da predsedniku AVilsonu polna moč, da pošlje v Mehiko oboroženo silo ter s tem varuje življenja Amerikancev in njihovo lastnino in pomaga Carranzi napraviti red in mir. Včeraj se je izrazil polkovnik Roosevelt, bivši predsednik Združenih držav, da bi bilo treba takoj poslati v Mehiko veliko vojsko rednega vojaštva, ki naj bi napravila red in zavarovala Amerikanee. Omenil je, da bi bil za to službo najbolj pripraven general L. A. Wood, ki je tako dobro opravljal vojaško službo na Kubi. V svojih izvajanjih je Roosevelt napadal sedanjo politiko Wilsona ter mu je očital, da postopa tako neodločno edino-le radi tega, ker se želi prikupiti ljudstvu. Rekel je, da se poslužuje Wil-soiiova uprava iste taktike, kakor se je nemško poslaništvo, ki je izdalo poziv na potnike, naj ne potujejo na parniku "Lusitauija'% ki ga je nemški podmorski čoln potopil. Out: K ; s K t S* .90 U> ... • 6 80 10.... 1 60 130 .. 18.30 Iti*«« a.30 14U ... 19.50 sp ... 3.00 150 ... 21.00 35 ... 8.70 160 ... ' 33.4! 30.... 4 10 170 ... 33.80 S5---- R 10 180 ... 35 20 40.... 580 190.... M 60 45 ... 6.60 900 ... 38.0 J 60.... - 7 30 350 . 35.00 65.... 7 85 300 _ 42.01 ' 50.... £ 55 350 . 49.00 65.... 400 56 00 1 70,... 9 95 4SCI , 63.0) f 75... 10 65 500 70.00 •»..„ 11.35 500 .. 84.00 85.... 12 Ot 700...# 98.00 12 75 800...« 113.00 100... 4. 14 on »00.... 136.00 110.... 15.40 1009____ 134.00 | Ker •e eene eedaj jako ■premi I Rudarji proti konskripciji. London, Anglija. 13. januarja. Xa nekem. zborovanju rudarske zveze v Angliji so danes sklenili rudarji enoglasno, da bodo nasprotovali vladi, ee bo hotela upeljati splošno in obvezno vojaško služ: bo. — Na zborovanju se še niso odloen li, kake korake bodo storili v slučaju, da bi postala vladna predloga za obvezno vojaško službo za-kou, vendar so dali navzoči pred-seduiku rudarske zveze pravieo, da sklice novo zborovanje kadar bi prišel tisti čas. Rudarska zveza je najsilnejša delavska organizacija na Angleškem in so vsi njeni Člani odločni nasprotniki konskripeije. Nemci so izgnali dr. Liebknechta iz stranke. Berlin, Nemčija, 13. januarja. Nemški soeijalističbi voditelji so izgnali s 60 proti 25 glasovi iz nke dr. Liebknechta. češ, da se je pregrešil že ponovno proti disciplini socijalistične stranke. EOJAKI POZOKI Napredek tehnike. Tehnika je zadnji čas silno napredovala. — Vodljivi zrakoplovi ij baloni. — Rekordi. njajo, naj rojaki vedno «M«Jo m nai oglat. Ser nam letos nikakor ni mogoče dobiti PEATtK is starega kraja, oposarjamo vse cenjene rojake in rojakinje, da nal pridno naro- _____ _ „. v.. s ^_^ Pred desetimi ali dvajsetimi^} si ni nikdo mislil, da bo tehn^ v kratkem času tako zelo ua're(j0. vala. Komu je prišlo pred jeti na misel, da se bodo ljudje vo. žili tako z zrakoplovi po ]ia kor se vozijo z avtomobfc ;em". In. \akega človeka, k/se le ko, ličkaj zanimuyza napiVdek bo gotovo »-eselilo izvedetiy£koliko drobnosti o zrakop^ in 0 re. kordih katere soj^k lovci do. segli. Posebno f&^i zrako-plovci so se vecWt zelo odlikova. li in so dosegli r^orde katerim se je čudil ves sve£ Opise razniy 'oletov je dobiti v letošnjem §fovensko. Ameriškem Koledarju. / Po!eg tega SQ v , .1 jfepe povesti, znanstveni članki / -i a - " Kronika vojne, m razne druge za^aivosti gli?ol^frkrasi trideset krasnih j.* w / Onemu, ki ga naroČi ne J*?Cena je malenkostna, sa-mo centov s poštnino vred. jte ga pri: VENO PUBLISHING CO,, at, Hew York, If. Y, \ GLAS NARODA, 14. JANUARJA, 1918. li GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the 0LCVENIC PTJBUSHIKO CO. (a corporation.) FRANK SAKSER. President Lf>riH BENEJHK. Treasurer ona številna srbska v-vjska v Čr-nogoro. Kaj se bo zgodilo s Črao-goro mislimo Rus pa se zasmeje, češJnieo. Kozolcev nimajo; vse žito'bergu" in sosed Hrvat se čez As-ffiad l>i izvedel za naslov svojega! dan.' "Naša policija pa ve za liudodel- se posuši v kopah na polju. Naših ling vozi v Klagenfurt!) Loveen in to je precej. Mi se nismo še nikdar rogali srbskemu narodu, niti mu želeli _ pogina. Kar pa smo rekli gledt- Plat« of Business of the corporation megalomanije in trdovratnosti and addresses of above officers: srbskih diplomatov, pa ne mor^- )ro, ne vemo, pač pa si lahko ca in zločin, še predno se izvrši."(podov ne poznajo; mlatijo na po-j Ker je vlak krenil v napačno islimo. Črnogorci m> izgubili Ko je stotnik prestopil na pro- 1 ju, kar se oddaleč prav lepo vidi. stran, sem moral prestopiti v nogo, ki vodi v Kazan, mi je dejal, ali pa pred hišo. Večji prostor do-| vega,.ki pa je odhajal šele po de-v slovo: "Na svidenje!" — "Mi-'l>ro pretolčejo, da nastanejo trda belih dveh urah; ravnoprav, da 82 Cortlandt Street. Borough of Man-bartan. New York City. N. T mo drugače trditi, ker je to resnica. Kar pa se tiče svobode in po- Za celo leto velja list za Ameriko in C&OA^IO* •••••••••••••••••••• *$3tU0 « i « t * *•« i * i • i „ pol leta .................... 1-50 dobnih izrazov, ki jih ljudje tako .. celo leto za mesto New Yark.. 4.00 radi zlorabljajo, pa mislimo, d<: „ pol leta za mesto New York.. 2.oo imamo navsezadnje tudi mi Slc- - Evropo za vse leto.......... 4 venci kaj o svoji svobodi odločati. " ^(vr'r/ieta......l*70 ~e kdo, da se bomo kdaj po- - --darT" Negovali za kako "Veliko" drža- ''"'.^t^Vn^Hj In „«11» r y° ali za kako dinastijo, se pa ja- r ko moti. Svobodo pod okriljem -ti L .% S NARODA kake države z dedno dinastijo po-(**VoW« of the pet»ple"l __ , , 5_ latued every day except Sunday, and f?am° P™ <*obro in »je zato bo-Holiday s. «*nir«Tlptlpn yearly fSOO \d\ertibement on agreemenL jimo, ker iz dežja pod kap ne ma ramo. Tudi se bojimo "svobode", ki nam jo hoče kdo usiliti. Ltopisi r»r^7 |M*lpiKii Id osobnosfl se ne pr ločujejo Denar oaj se hlacovoli (w»£ilJati p« — Money Order Pri ■prememhl kraja nar«»rtilknv pro *tmo. ds se mitu tudi prejšnje bi vališ/e naznani, da hitreje naj demo naslovnika. Dopis. Dopisni iti po*iljHTvam naredite ti naslov : -GLAS NARODA" TJ «V>rrtHh'li St New York fit* Teief.m WW Cortlandt. Youngstcwn, Ohio. — Kot delavca me najbolj zanimajo delavske razmere, zato pa tudi najraje prebiram dopise iz raznih krajev, dva se pač ne vidiva nikoli več", sem pripomnil. — '"Rusi se ne poslavljamo: Z Bogom, zdravi, srečni !, marveč pravimo: Do svida-nia!" mi je pojasnil — novineu "zelencu". Pokrajina med Moskvo in Volgo pripada povečini onemu delu ruske zemlje, ki je znan kot "čer-nozjom" (črna zemlja) ; nepregledna, prav malo valovita ravnina, ki jo pokriva debela plast mastne, plodne črne prsti. Na severu, proti Nižnjemu Novgorodu. tla, takozvano "guinno"; tod sem si ogledal mestece Sizran. mlatijo s kratkimi cepci, v novej-| Izpred kolodvora, ki stoji na sem času pa tudi s stroji. Slamo vzvišenem kraju, sem prvikrat spravijo v velikanske kopice, ki zrl na Volgo, najmogočnejšo reko stoje kar na polju ali pa krog va-i Evrope. Kakor Nemci časte svoj si. Istočasno so kosili tudi oves, ki. krasni Ren s pridevkom "oče". tako pa Rusi svoj veletok naziv-ljejo "matjuško" (mamico), prav kakor belokamnato Moskvo, Z vi- se mi je zdel zelo nizek. Vasi je kraj proge prav malo. Velikoruska derevnja potnika razočara. Oddaleč se nam zde hi- sokega desnega brega se vidi dose kot velike slanine kopice. V.bro uro oddaljena umazanosiva bližini ugledamo lesena stanovali-'reka, onstran nje pa nizki levi šča s slamnato streho. Hiše stoje breg, velika ravnina, ki se izgub-v vrsti poleg vaške ceste. Neka Ija daleč na vzhodu. Sizran sama prevladuje še gozd; kolikor bolj posebnost velikoruskih vasi je ta, leži ob Volgi; med mestom in pa gremo na jug, tem več je rodo- da krog hiš ni skoraj nič drevja, reko se širi nizek prod, porastol ne sadnega vrta, ne evetličnjaka, z grmovjem. Parniki se ustavlja-ne zelnika. Po naših nazorih je jo uro daleč od mesta; do prista-taka vas silno pusta, otožna, dol- nišča vodi cesta najslabše kako-gočasna. Okrog vasi ni ne zelenih vosti. Spomladi pa Volga poplavi trat, ne prijaznih gričev, ne senč- vso okolico, prod izgine in ladje '.i-. tv . , . *_ - _ ___■ o:______: i • * vitnega polja. Tod prebivajo pristni Velikorusi. Čemozjom je osrčje in Žitniea cele Rusije, mu-žiki pa so steber vsega earstva. In vendar — tako pišejo stro- brata MATIJA TONČK'. Doma! je iz Loke pri Črnomlju, liiva nekje okrog Clevelanda. Prosim, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Tončič, Box 5i>G, Elv, Minn. (14-17—1) . Iščem ANTONA BERCE. Doma je nekje z Gorenjskega. Lansko leto se je nahajal v Farming-ton. III., in v mesecu avgustu je pa od tukaj odšel. Prosim, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — .Joe Kuhel, 313 Warren St.. Peoria. 111. ri4-i7—i) ALOIS SKULJ, Iščem ^yojega pnjatelja ANDRE- p q Box New York, N. Y. Cleveland Okie. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. En iztis (6 knjig) slano po pošti $1.50. Sprejemam tudi ndnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto. dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEV-I^JEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-more pokriti celo steno. (5-1—29-2 v 2 d) kovnjaki — poljedelstvo v teh j natih goždičev; vse je gola ravni- obstajajo pri Sizrani, ki jo od že mnogo postav. Vsako novo mi nistrstvo obeta, da hoče zemljo pravično razdeliti in izdatno podpirati poljedelstvo. Kmetje tožijo, da imajo premalo zemlje; do- , . ... - , . .p ■ . • j kazalo se jim je pa. da je imajo ki se tičejo dela. Tukaj se je zad- „ * * v . * SF Išsocu 'AfJ H v rsrf njih par mesecev še precej dobro delalo. fsedaj smo pa zastavkali. Dne 27. decembra so prvi zastavkali delavci v oddelku za eevi, njim so sledili še drugi oddelki, tako da je stavkalo 4. januarja šest tisoč delavcev Republic Iron & Steel Co.Ti so pričeli zatem tudi prigovarjati delavcem Youngs-, town Sheet & Tube Co. in tako se je igodilo, da so tudi oni zastav-, kali. Delavci Youngstown Sheet --I & Tube Co., zaposleni pri oddelku V zadnjem času je začel nek za eevi. so vprašali 4. januarja srbski dnevnik v New Yorku Predsednika za večjo plato, nakar obračati posebno pozornost naše- ^ rJ'k*V da naj delajo še tri mu listu ter se obširno baviti z ^m, . sorodnikom, prijateljem in znan- Walsenbur«, Colo.: Ant. Saftlch. cem žalostno vest, da je due 18. Clinton, ind.: l.ambert Buiskar. deeembra po šestmesečni mučni Indianapolis, Ind.: Alois iiudman. bolezni za vedno zaspala moja ne-1 0 Wooduard, U. in okoUco: Lnkas ------' PtKlbreipir. Aurora, 111.: JerneJ B. Verbia. NAZNANILO IN ZAHVALA. pozabljena soporoga MARGARETA CIMERMAN. Chicago, IU.: Frank Jurjyvec. Ii0„;i.„ t -iti .T,:Dtrpue, 11!.: l>aii. Kttdoviiiac. sani k a je bila rojena tlenig- ; ' „ . . . . . V>-i - - n i La J^allc, III.: Mat. Koino. man v R&kitmei pri Ribmei. l»ila joliet( llL: Frauk umneh. John Zn- je dobra žena in marljiva gospo- letel in Frank Barabit-b. brž so bili "-ojenci kakf1 nižje'kmc- mur sem se komaj ubranil. Prine- dinja. V Ameriki je bivala več let.1 Oglesbj, III.: Matt. ElribornLk. tijske šole." ki so si ogledali Mo- ^ mi ''porcijo" čaja: velik lo- iu sicer na Ely, Minn. i Waokegan, IU.: Frank Fetko,6ek In skvo, zdaj pa gredo k Volgi. Že »ee vroče vode manjšo posodo Pokojna je bila članica društva ^ • ^^ ^ Frani ^ po vseh postajah so oblegali sa- eajevega odvedka. skodelico, sv. brca Jezusovega st. 2 J. Iv. Kui,olf movare; vsakdo je nosil s seboj sladkor in klešče. Vsa posoda za j Jednote, katerega članice so jo Springrietd. IIL: Matija Barhori^ čajnik nizke, široke oblike. V Sa- goste je iz lepega pisanega spremile k večnemu počitku. Hva-j C'hcrokee. Kans.: Frank ltežisnik. sovem so pa planili v kolodvorsko' poreelana. ona za vodo rožaste, za la vsem, posebno družini Mrhar Columbus, Kans.: Joe Knufelc restavracijo in vpili: "BorščJ l"ai Pa temnomodre barve. S kle- in bratu J. Henigmanu za postre-boršč S" To je najpriljubljenejša — Rusi jim pravijo šČip-narodna jed. juha z zelenjavo in — ščipljejo sladkor v majhne kosom mesa.. Natakarji so jih ko-; ki jih pa ne devljejo v čaj. maj mirili z večnim: '-Sejčas!" marveč naravnost v usta. I)a čaj (Takoj!) Bilo jih je okrog 150. v East utemeljeni'.' Morali" brbiti tudi o- Voung-stownu in v Struthersu. pravice« in logični v svojih izva- ^ zaposlenih kakih :J0 Sloja njih. Tega pa o člankih omenjenega veneev. 7. t. m. *o šli tja štraj-karji in niso pustili nikogar na še škoduje ruskemu poljedelstvu. ' . ... , Ui so nosili enako umtormo: sive okolnost. da kmet navadno nima lastnega posestva: večina zemlje je skupna občinska last. Občina (znani "mir^) razdeli pi>lje v majhne parcele, ki jih da kmetom v najem. Po nekaj letih se zemlja - deli znova; mužik dobi njive, ki v tej obliki ne razburja živcev iu da ne rabijo za čaj ne ruma, ne hlače, bel jopič s širokim črnini! vodke, menda ni treba pristav-pasom hi nizko kapo " furažko" V vsakem vlaku je na vratih ua bit vozni red dotične proge, ki je na njem natančno naznačen čas prihoda iu odhoda na vsaki po- _____delo. Tako je bilo vsega skupaj ... - , T . . . staii. k moremo tr- J ® 1 * jih je r>rej obdeloval njegov so- ' ., • na stavki okoli lo.OOO ljudi. Po " , V- i- • i i . Ipotmk} ljaii. Ob taki pijači sede znane: ure in ure. O Sizrani sami <44,1)00 prebivalcev) ni izgubljati besedi. Je veliko t'"ž*š«'-e za žito: je sieer sa- popoln< nikake duševne zveze. srbskega dnevnika ne diti, ker so prvič brez repa in gla . . .. ,. ve, drugič pa nedostojni. Tudi so m?enJu te 8tavke. ne hJ na neosnovani in nimajo ^ trfba' ker prepnean da bi ln- TV„-„ .družbe same pd sebe vee plaeale. . . . . Ii>trajkarji so napravili veliko ^ en. številki na primer nava- ikode v East Youngstownu je 75 jajo nek odstavek iz našega lista, } Sj deloma do ul požgallih. ki odgovarja popolni resnici, ker ddoma zelo ikodovauih. je porzet po poročilih ameriških R u j zaž a vdrli .. eas.pi.ov in drugih, ki so na gla- so y kakih saloono^ razbili Pogoji - podkupiti SU k.'t P^teni m jako verodostoj- vge polno sodov in žgauje zažgali............ ni. Mi ne moremo za to, ce vsebi na omenjenega odstavka iz naše ga lista odgovarja resnici. ^ uaj0 nad en miljon dolarjev. Ko rlovek bi mislil, da bodo ljudje. ki imajo zdrav rarum j staji, kar je za lačnega in Žejnega "ujezdnij gorod" (okrožno žbo in pomoč za časa bolezni Ostane naj vsem v dobrem sp minu. Žalujoči soprog: Ignacij Cimerman. Elv, Minu. i- - i i 'poiniKa venkega i>raktieuega posed. Kjer pa polic ni zasebna last. 1 . . ' mena; 7.:i manj izobrazene potnike iu anaifabete pa razni -"zvon bo vsakdo skušal s kolikor mogoče majhnimi stroški in še manjšim trudom izčrpati rodovitno prst. 4'Za menoj potop!" si misli mužik. Leta lfH)6. so izdali novo postavo glede občinskih posestev. Kmet se more — pod ugodnimi zgodilo? _ Vozimo se po velikem gozdu. Ni- to) simbirske gubernij liit*o ra>ie in po trgovini nad kri-I j nje že Simbirsk. V glavnem deer* skrbe, da pravočasno končajo! In »esta stoje prav lepe zidane kosilo in kupčijo. Iz popoldanskega spftBea me . . . i j- - -- i„j L-„: „ i.Jdezju izpreminja v mastno blato, zbudi zvizg lokomotive. Kuj se je 1 J • To liiše in cerkve, dasiravno je p'» ulieah na debelo prahu, ki se ob NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniui srcem naznanjamo ža-P'1 lostno vest. da nam j>- n-*mi!a >mrt odvzela našo ljub'jeno mater IVANO OGRINC. Ranjka ,i»l preminula dne 0. januarja in zt-nie'j-ke ostanke smo izročili materi zemlji na pokopn- Vse gleda skozi okno. moremo za to, ce vsebi- Kakih tr[desei oseb so morali od- peljali v bolnišnico. Škodo raču- vendar pa odkupovanje, kakor pišejo, počasi napreduje. Mužik se ne odlikuje po posebni pridnosti. Delo, ki ga opravlja kjer nobenega človeka, nobene hiš«*: postaje so po 30 kilometrov vsaksebi. Pred vlakom pa drvita - - . , . j , , 1 li-ču sv. Trojice «Ine 1'2. jan. Fo se nu je tembolj čudno zdelo. „ .. , .. , . , . . . , ,. , , Xajiskrenejsa zahvala vsem. ki cer so dru»;i deli mesta zelo zaiie-| , . , . , so jo obiskali na mrtvaškem odru narjeni. lase neznatne, lesene, po- J. ... ... , , .. - Iter io spremili k večnemu pocit- lekod se s slamo krite. Kasneje , . . ku. Posebna hvala pa vsem 011:111, ki so ji položili krasne vence v sem zvedel, da je oni del mesta dva konja po progi. Kako in od- P1^ P^ ^ zato ^ se", slovo nio ljud so pmll ognjegascL, jim niso pu- „retežko nrenanonio ^Rliskemu si 1, skušali stili asitL t. m. je dospelo 19 t™ ' PrenaPoni°- Kuskemu J >ino zna- „„ _____J knietu Je vseeno, ali ga zadene 1 111 pnuuDMi. I^eio, KL ga opravlja ------------dfl - , velikomesten slovenski kmet. bi bilo za mužika ko11 vif.*. nnhiti Toda j 1 1 - 1 j sreea ali nesreča; nikdar se ne za-iK1 Jmia uri] : 1 P To.da dale saloone zapreti in s'ednjic je ^ . DOS„eševati k-ir' Dober četrt I jo to na drugo polje zavladal mir. Do danes nismo4™; aa ^ \reba pospeševati, ^ , jo. da bomo jutri iz nji- itneli stavkarji še nobene seje in £ ** ^'T ^ i T^lT , nrik.?. vw 7 ze Uiroka" Veliki hrodovi Iesa PoGasii vavih rok prejeli svojo jo meuda tudi ^ tako kmalu ne kar Je Kmetovo sve-| V daljaM se pnkaze vas z ze- ihajajo od severa koJep je še; na tur--č Slovenci) - pr- bomo Odklr je mil^ea v mestu se tovuo «loni na popol- lenkasto cerkvijo Obs anemo na * £ > fii r obstajamo na svetu!" dd"vci S uHc^k" P^anjkanju lastne iniciati-'postaj!. Izstopi nekaj ljudi, med T« »rej r. snice omenjenega od- kor da bi p0 čem žalovali. Sem V New York. X. Y dl e in na brezpogojni zadovoljno- njimi pop v najlepših letih, z dol- ui po cem zaiuvau. oeui . ... ^ ,___ , .. • - liol ««_•„ sto navadnega dogodka, nai ne hodi noben rojak dokier s ; z vsem. kar mu je usojeno. Mu-; go črno brado v sni halji rja naj ne noai nooen roja* aoxtier -jk ^ fatalist najhuje vrste ia S1»f z belim slamnikom na glavi a bel ježu jejo časnikar- se razmere ne urede. Ko bo kaj stavka, kakor ji. ne taje, ker se sami da je res. Pač pa nam ie nismo bili nikdar svobodni, odkar iiuo na svetu, kar smo ua žalost že sami prej dobro vedeli in večkrat omenili. No — po svobodo pa bomo pac šli v uredništvo omenjenega srbskr ga dnevnika ter se pošteno dogovorili, kako in kaj... I* njihovih ' krvavih" rok si jo bomo vzeli — in v s« bo dobro ! Koliko krvi so oni gospodje ?lili za svobodo, nam je narav-:iato neznano, kolikor nam je mano, zelo — zelo malo. Zato 3' *;kaj res značilnega, da se rav-yki ponašajo s svojimi "krva->kami ' ------* se razmere uc ureue. ivu uu Kaj . - . • , . < , . - . • . ^„ a„ -^ „„ _i0x„ i zavedajo, boljše, bom že sporočil. - Janez ta povzro- dolgi lasje mu padajo na p^eca. povedo da r • ea brezbrižnost, euo največjih Napol gosposka ženska ga sprem- » • * Opic. nvif nan i*P>f1 lrii S tn i L- nana.'lia rivrtttin rtniiadia. Doma- V ruskem Turkestanu. Spisal dr. Ivan Kaific. (Nadaljevanje.) O kolesarstvu sem si zapomnil to-le zgodbico: V pristno derev-njo je pri vozil prvi biciklist in se ustavil sredi vasi kraj vodnjaka, da si odpočije. Mužiki se zbero iz celega sela in ga obkolijo z namenom. da ga vržejo v vodo. Najstarejši stopi pred tujca in ga na-omenjfijo "dobesedno*' govori: 41 Ti si čortov (hudičev) strokovni list. V to se sin»" — 4iKako to?" meni bici-uičali, ker se nas prav Rečemo pa le toliko, mo nemške stro-e liste ui način nji- ovir napredku. S to veliko napa-' Ija, brez dvoma popadja. Dorna-ko so pa združeni veliki naravni čini ju prijazno pozdravljajo, darovi: globok in bister razum. Pred stancijo čaka koleselj: dve originalno razumevanje in tolma-' deklici stojita ob njem; prišli sta čeujc dogodkov, ki se vrše krog po stariše. Voz odhiti po široki, njega, neverjetna dobrodušnost1 prašni cesti proti vasi; oblak pra- in usmiljenost do vseh živih bitij. Njegove dobre lastnosti so pravzaprav še nerazvite, če pokrite z neko plastjo, ki površnega opazovalca zavaja, slikati njegov značaj v prav temnih barvah." (B. Vošnjak, Na razsvitn.) Vožnja od Moskve do Volge je prav enolična. Polje se menjava z lesovjeiu; prevladuj'e kraj proge pa vendarle gozd. Ne smemo si misliti mogočnih pragozdov: tanko, nizko drevje, ponajveč smreke, bori. breze in hrastiči, klifet. — 4'Vsekakor prihajaš iz spremlja progo ure in ure. Mno-pekla". se je glasil odgovor. — go je že posekanega; visoke "Vsa človeška vozila so taka, da skladniee drv čakajo pridnih rok. teče kolo poleg kolesa; zakaj pa .pri tebi teče kolo za kolesom?" — mu pisanja *o si/«zato, ker gre na ta način hitre-v*eh držav precej je"t ^ opravičuje kolesar. — liu se zgrinja za njim. Novinca izpočetka zanima vožnja po železnici. Kmalu pa zanimanje otopi; vtiski prvega dne se pojavljajo neštetokrat. Na seve rti. na jugu, zapadnih gubernij ali. ob Volgi, v Sibiriji,- v Turkestanu: življenje na vlaku in kraj proge se le neznatno izpremanja. ni. Ob Volgi. Naslednje jutro smo se ustavili v Sizrani ob Volgi. (V mščini: Syzran. Krajevna imena Kazan. Rjazan, Sizran. Astrahan, Tver iu da jih spravijo na vlak, v mesta še nekatera druga so ženskega in v tovarne. Ker je lesa v izobilju, po železnicah ne kurijo s pre-7lmogom, ki ga v Rusiji hudo pri- se pripravljajo na "Kako je to mogoče?" se čudi manjkuje, marveč na severu i fcvraaaik nič, men- rojakom pogu- _i-. , Jrugih vzrokov. Tako so »vstrgskJ^^^ ^ Ji Tako .0 pi^a^^0 kovnih" listih. No, potem pač pišejo borili proti premo"** ga6« bi «e jih rojake. Dalj« m j« glasilo v starejšimi. — 4'poglejteV' zakliče biciklist, sede na kolo in uide. Moj sosed stotnik je bil posebno hod na policijo. Dejal mi je, da so njih stražniki ravnotaki lo-povi kot oni, ki bi jih morali nad in vzhodu z lesom, na jugu pa z spola. Dosledno bi morali pisati s končnim j: Kazanj. Astrahanj, kar je pa vendarle preveč nenavadno. Pravilno se torej govori: Od velikoruske Tveri mimo tatarske Kazani do živopisne Astraha-ni vozijo parniki; lična Tver, učena Kazan in mogočna Astrahan nafto; lokomotivo so bogato založili z brezovimi poleni. Po daljšem presledku se prikaže polje. V černozjomu prideluje-j so znana pristanišča v Povolžju: . . _ w jo rž, pšenico, oves in ječmen (36,'nekaj ujetnikov biva v mali Si- jih niso, jjirati. Očividno je pretiraval. Zo-j24, 20 in 10 odstotkov vsega ži-Jzrani, druge so nastanili krog veda so se pCt m£ je postregel z anekdoto: ta). Kmet seje največ rži, velepo- like Astrahani. Take pravilnosti; Ker dra' .g^ij go se Nemee, Anglež in Rus. sestniki pa pšenico, ki jo izvažajo se nam zde tuje, ker naše časo-•^bOjNem«* pravi: 14Naša policija iz-(v inozemstvo. Prosa sejejo prav pisje krajevna imena črpa iz nested! hndodeloa takoj drogi dan malo, tnrščieo sade le na juga. slovanskih virov. Sicer pa to ni "" — — m pCbaha: Sradi avguste, ko sera se vosil po ni« šadnoga; saj tndi izobraženi zgradili vrh plava lesene kolibe, da tamkaj počivajo in se tja zatekajo za časa nevihte. Z velikan-' skimi drogovi krmarijo brod, da ne zadene ob kako ladjo ali pa na obrežje. Les, ki so ga natovo-rili. bodo v južnih krajih prodali, brod pa razdrli. Večji parnik vleče za seboj tri, štiri tovorne Čolne: počasi sopiha navzgor, ker ga breme hudo zadržuje. V daljših presledkih se prikažejo tudi velikanski parobrodi. ki oskrbujejo pošto in osebni promet na Volgi. Kar sedel bi na breg iu ves dan opazoval življenje na največji evropski reki. (Pride še.) Mrtvo truplo v ledu. Rochester, Pa., 12. januarja. ■ Sinoči so našli zmrznjeno kosu leda v kanalu Erie truplo mlade žene Aide Smith, ki je bila izginila pred nekaj tedni iu ki jo je policija brezuspešno iskala. — Zakaj je bila izginila ne ve nihče. Bila je baje dobrega zdravja in zadovoljna in ne vedo za kak drug vzrok, ki bi opravičeval njeno smrt. Železniška nesreča. Brandon, Manitoba, Kanada, 13. januarja. — V tukajšui bližini sta trčila danes dva vlaka. Pri tej priliki je bilo ubitih deset delavcev, štirideset pa jih je bilo ranjenih. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporoča« •voja Is najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Rie» ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč* vino Zinfandel 27 do 2S galor $14, 50 galon $25. Lansko beb vino 27 do 28 galon $1-4, 50 galoi-$25, rdeče vino 27 do 28 gsio® $12.50, 50 galon £22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenil cenah je vštet tndi vojni davefc za vino. -- Potovalni ageat j« ro jak M. ŽugeL S spoštovanjem S. JACKSE, Boa iti. a* H«i*n&. rv t<"Nai» ga doki * fc NI ttj pokrajini, m oktiti ri in pie- Bus poena samo "grot t Adels-t gtvo se je refito. Potop angleškega pamika. London, Anglija, 12. januarja. Angleški parnik 'Traquair', ki je (imel 1067 ton prostornine in še nov parnik, je bil potopljen. Mo-, EDINI SLOVENSKI KRO JAC V PITTSBURGH-U, PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno krojačnico, v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem rudolf mesnar, •313 Butler Su Pittsburgh, F«. Franklin, Kans.: Frauk Leskuvec. frrooleuue, Kana. in okolica: Frank Kerne in ltuk Firm. Kansas Cilj, Kans.: Peter Sftmelier. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry. Kans. in okolica: Martin Ko9. Rinso. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Skaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian. J>o. luiu^e, Mirb. in okolica: M. U. Liknrlrh Aurora, Mien.: Josip Fustna Ctii^Iifilm, Minn.: K Zgonc, Jakob Pel rich. I>ul -L, M?nn.: Jose[.b Sbarabon. tll>, Minn, i'l cUolica: I%an Gouže. M. L Kit[»sli, Jos. J. PesheJ In Loula M Pem.iek Cvrlclh, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okoiica: L. VeseL Hibbiit^, Minn.: Ivan PouSe. fiitzvillc. Minn. In obuUra: Ju« Ada nil.'b Na^hwauk. Minn.: Geo Maurln \ injinia, Minn.: Frank Hrovatlcli. St. I-ouis. Mo.: Mike (Jrabrlan iidrid;e, !Mont.: ^rejroT Zol»ee. Rrmtl Falls. Mont.: URth Hrlca lied Imidže. MonL: J Kopriv^ek Koutiilup. Mont.: Tomaž Pauitn Gowanda, N. ¥.: Karl Sternly Little Falls. .V V.: Frmik Gr^sorki Clt'M'land. Ohio: Frank Sakaer J MsirituMC. Clia.-. Karilnser. Jakob E«-» nik in Jfihn l*ri«Ml«»r ISariierton. (I. in oknlira: AU)li H» »nt Brid;e[Mirt. O.: Frnufc Hi»Vv»i Collinivood. O.: Math Slapnik Lorain. O. in uholira: .1 fvutnft* Votinestimn. O.r An! KikelJ Orcson Fits. Oreg.: \1 lusclt \IIechen>. Pa.: M Klarirh Amhrid^e. Pa.: Frank Jak.4e Bessemer. Pa.: Louis Hrihmr Kraddm-k. Pa.: Ivan Germ liridsjeville. Pa.: Rudolf Pleteriiek Kurdine. Pa. in okolica: Joho Ker ftlSnlk Canonshurs, Pa.: John Kobiioti Coneniau^ts. Pa.: Ivan Pajk in John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Brought on. Pa. in okolica: A. Den-tar Darragh, Pa.: Drasutln Slavic. Dunlo. Pa. in okolica: Jo?ip Snhor Export. Pa. in okolica: Frank Tre Forest City, Pa.*. K. Zalar In Franl fvPhen Farell. Pa.: Anton VaTentlndfl. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlleher. Greensburg, Pa. In okolica: Joseph %'ovak Irwin, Pa. In okolica: Fr. DemSar. Johnstown. Pa.: Frank Gahrenja ta John Polane. Luzerne, Pa. in okolica: Autou O-^.InPi. Meadow Lands, Pa.: Georg Schalta. Mones?en, Pa.: Math K ikelJ. Moon Run, Pa.: Frank Maček. . Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaknb« 1. Podvašnik, I. Magister ln D. R. J»-feobioh. Sfeelton, Pa.: Anton Hren. Unity. Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Šeme tn J. Peter-oel. Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blaslch. Black Diamond, Waah.: G. J. P#> renta. Davis. W. Va. tn okolica: J. Brostch. Thooias, W. Va. in okoliea: FraoJi Kocijan ln A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis,: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetlin. W«*st Alils, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A Justin, YmK Stallch ln Valentin Marclna. fiemmerer, Wye.: Jot. Motoh, &LA6 NAHODA, 14. JANTARJA, 1916. f Slovens ko k a t oil i i k o podo. društvo svete Barbare ZA ZCOtNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedei: FOREST CITY, PA. laltarporirauBO dne 21. jttuija 1902jw driavi Pcuujlruk 6LATN1 URADNIKI i rtwCsmdnlk: JOŽEF PETEKNEL, Box 96, WUloek, Pa. I ^odpriHla^ntk: K ARO L 7.A1.AK, Bos 647. Forcat City. Pa. U podpredsednik; LOUIS T A U CHAR, Box 636, Bock Spring«, Wjo. »Jelk JOHN TELttAft, Box 707, forest City, Pa • Julk JOHN OriOLIN. Box 402, Forest City. Pa a*ajalk MARTIN MCH1Č. Boi 037. Poreat City. Pa *• fOKIF 2ALAB. 1004 NortU Cblcaxo St. 7«Uai. Uj rKHOVNIXDRAVN1I * 4JKT19 IVIC, 900 Chlcajro BU JollM. Dl, NiDIOKNl ODBOB. ♦ **adnlfc . IGNAC .X)DVASNIK. 47S4 Hatfield St. Pittsburgh. Pa cadoralk - JOHN 10RINČ. Bos «22, Forest City, Pa 1 oadsornlk: FRANK PAVLOVClC. Box 706. Cacemaocb. Pa. Ft axlaornlk AVDRBJ SLAK. 7713 Iaaler Ara. Cleveland. Old«. POBOTN1 ODBOB: —■laediiU MARTIN OBREŽAN, Box 72. Bait Mineral. wrotnlk MARTIN STEFANiTIČL Box 78. Franklin, i "orotnlk MIHAEL KLOPČlC 629 Davaoa At*,. R F ftakt Detroit Mick D. L liwi UPRAVNIODBOB: * «.->.«lalX ANTUN HOČEVAR. R F. D No 2, Box U*. Brldsetwrt ? apramlk ANTON DEMŠAR, Box 136, B rough ton. Pa. JL ravnik. PAVEL OBREGAR. Box 402. Witt, I1L Oopui uaj m potlljajo L tajnika Im P. O. Bax TFT, WnU I >m*tvn»e slavil« "BLAH * A mo DA . I trajalo zasedanje do posle Božiča.; Defeliee. refomni soeijalist, se'rovati postojanko proti številne j-' sta vlja ustanovitev mesta v leto da se bo parlament bavil posebno je zavzemal za edinost in nacijo-(šemu sovražniku. 11325. f s finančnimi zakoni in da se bo nalno skupnost, ki bi v Italiji lic i Taki vojaki so nedQStopni stra-' Tam kier ie stalo ured doloim v^nd^Žflii^ »ariip^^^*^^' ^ ^*eče prenesla eksperimentov, kakršen hu. ne morejo se umakniti ter se časom nekaj revnih indilanskih Vladi zaupanje je bila ministrska spremembami- j,h more voditi z brezžičnim tele- higic> spletenih iz bambusa ter Avanti napoveduje da bodo viam m Bnand. On tudi ne ve? kdo grafom. More se jih samo uničiti kritih z bičevjem, so postavili Az-poslanci vseh strank v zbornici le- bi hotel m orngel sedaj stopiti na enega za drugim, ker nedaleč Ijevali Nemci in vladali so jim razni kralji, knezi in vojvode. Nov indijski podkralj. London, Anglija, 13. januarja. "Times" je dobil iz zanesljivega Avstrija in Italija« OPIS BITKE PRI SOČI. — ITALIJANI SO PRENEHALI S SVOJO OFENZIVO. — BOJI ZA GORO SVETEGA MIHAELA SE ŠE VEDNO NADALJUJEJO. — ITALIJANSKO ČASOPISJE SE NORČUJE IZ AVST. ČASTNIKOV. ITALIJANSKI PARLAMENT. ITALIJA NAJ NAPOVE NEMČIJI VOJNO. pripovedujejo le na štiri oči. Za vsako ceno napoved vojne Nemčiji. Vzprieo otvoritve parlamenta se trudijo elementi, katere ima na povodcu ententa. da ostrašijo parlament in vlado in izsilijo za vsako ceno napoved vojne Nemčiji. Kdo da stoji za tem pihanjem, nuni priča zadostno latinski rek: is fa-eit. eui prodest. Posebno v gornji Italiji imajo takozvani "fasci". to so klubi najetih ljudi nižje vrste. shode in kričijo in razsajajo po ulicah, tla bi tako pokazali, da ljudstvo hoče na vsak način napoved vojne Nemčiji. V Genovi je bit pred kratkim sklican velik ljudsk i shod z namenom, da se v imenu civilizacije, Človeških idea lov in italijanskih interesov lakoj napove vojno Nemčiji. Jednak shod se je imel vršiti tudi v Rimu pa ga je policija prepovedala. Iz Lugana poročajo, dalje, d. so bile v Milanu, Genovi, Florenei in Veroni demonstracije, ki naj bi kazale ljudsko vojno vojno in nav dušenej za Salaudrov kabinet. Nov italijanski list za razširjenje bojišča. Iz Rima poročajo: Rimska cenzura postopa najostrejše z novim listom "II fronte interna'7, ki iz haja od 21. novembra pr. 1. ter de la propagando za razširjenje boji šča z vso unemo. Bitka na celi soški črti. Hi za bit! ca ob Soči narašča do najvi-itosti. Nahajamo se pred vi-i.rjaškega borenja. l>elni bo-roriško mosiišče so se razvili ■ • ob celi soški črti. od morja! Mlinskega mostišča. S t i rol -j Italijansko onte in iz-svojih rezerv v za-i j.' pozval sovražnik svoje Notranja kriza v Italiji. Notranjepolitični položaj Italije se je znatno poostril. Vsi po slanei, ki so bili odpotovali iz Ri ma. so se nemudoma vrnili. V poli tičnih krogih se trdi, da pri glaso vanju o dnevnem redu se pridni et sveže čete. kajti ^ Ferriju, ki hoče vladi dati po Mlaj borijo m so od-' oblastila samo do marca 1916. vsi odkriti Salandrovi nasprotniki Pri tem niso všteti poslanci, ki ni so bili navzoči pri glasovanju zr zaupanje vladi. V seji zbornice dne 9. decembri so bili samo trije dolgi govori f tehnično kritiko finančnega <>k da dovaža zopr te č»-tc ki se sf bite dan na dan. ne verujejo v'ec v možnost, da bi zavojevala hrib sv. Mihaela. obrekovanje avstrij skih častnikov. Iz vojuoporočevalskega stana irkoli je bilo pripravnih zaj Rimski vojaški list *'Preparazio- spozeja. Ker je vpisanih še o0 go pn-skrbel se je z veli- neje priobčil članke, v katerih vornikov, ni pričakovati konca de m mi tel no municije, kajti tik! obrekuje avstro-ogrske častnike, bate v kratkem. Pri glasovanji voritvijo parlamenta je ho ; ker trdi. da ostajajo ti v drugi čr-|pa se ni bati kljub kričanju voj-rna dose.i uspehe, katerih ti in se v obilnem številu in lrno- ne®a časi kralj in vlada, da 1 ;t kvišku razpoloženje v ki je sedaj najslabše, in da la zahtevati zopetnih žrtev. na ter Iti neo 200 pol< go rajši udajajo kakor pa moštvo, dr čim so italijanski oficirji vedno spredaj. Nazdevno visok odstot -k avstro-uspehe", ki sta jih do-!.»grških častnikov izgub v bitkah Kritičen položaj, v! za Gorico je mogoče razlagati le nahaja vlada, nareku-j tako. da italijanski artilerijski o-brezobzirno taktiko napadanja, j gen j ubija častnike v strelskih •■ra stane vsak dan ua tisoče i jarkih. Omenjeni list označa tudi iij.ii .v življenje pred našimi j riše mornarske častnike za jed-!n;i.j!iimi pozicijami. Po tretji nake strahopetce, ki pogrezajo neki bitki je bilo število izgubj oborožene italijanske ladje, in ua-^lnotna brezpomembni. j ni z nedosegljivo rezkostjo izvede- t ni protinapadi brauiteljev ob So- Boji za hrib sv. Mihaela. Iz vojnoporoč«-valskega stana: Boji za hrib sv. Mihalela zadnje dni so krutejši nego kdaj ]»oprej. Italijani so najbrže sprevideli, da preko Oslavja in podgorska višine ne bodo dosegli Gorice, zato pa se toliko bolj trudijo, priboriti si pot v Gorico Čez hrib sv. Mihaela. Napadi zadnje dni so se vršili največ na severuf»zapadnem pobočju sv. Mihada. Bnirada Perugia je tam jurišala in jurišala. posrečilo se jej tunintam vdreti v naše jarke, katere je razbila poprej artilerija. ali vedno smo te jarke dobili nazaj. Ko Italijani obstreljujejo jarke, so umakne naše moštvo v zavetja, varna pred granatami, v t*»m času se polasti italijanska infanterija jarkov, protinapad pa prežene Italijane iz njih Ako čez dan izgubimo kako pozicijo, drugo jutro je redno zopet v naši posesti. Italijani so imeli zadnje dni izredno velike izgube, vendar pa ne odnehajo, marveč nada ljujejo a svojimi napori, da bi o-kv. M.hael. Železniški tran fronto pričajo, či in drugih frontnih skupin, v katerih sredi naši častniki tudi v divjem spopadu na nož in pest z dejanskim vzgledom prednjačijo našim četam. Trditev o velikem odstotku častnikov med ujetniki je istotako lažnjiva kakor izvajanja k tej trditvi. Basen o ueoborože-nih odprtih italijanskih mestih je postala s sistematičnim vničeva-nj»>m mirnega goriškega mesta krvava parodija v Cadornovi publicistiki. *Sieer pa je splošno znano, da naši letalci bombardirajo samo objekte vojaške vrednosti in da naše brodovje napada saino bojne ladje in sovražne ladje, na kater« naleti v vojni zoni in so naložene s konterbando in oborožene. Italijanski parlament. Po italijanskem vojnem časopisju je bilo sedaj polno nasvetov, da naj bodo poslanci lepo edini in patrijotični. "Corriere della Sera" opominja poslance, naj se vzamejo glede pa trijotizma za vzgled nemški državni zbor. Idea Nazionale'' meni, d« bo na svoboda. dil velik boj do zmage. Salaudra je ministra Carcano po teh besedah objel in poljubil. Nato je govoril Salaudra. re koč. da se dotakne pred novim j»o litičuim glasovanjem vprašanja in-terniraucev. Odgovornost za do-tične dogodke je zavrnil na ar-madiio vodstvo in rekel, da raz v 00 italjanskih državljanov, je bilo interniranih nad 200 oseb iz odrešenega ozemlja, katerih bivanje v vojni zoni se je smatralo za nevarno: ali armadno vodstvo je na njegovo željo ravnokar dovolilo vsem iuterniraneem. izvzemši one. ki so osumljeni kot atentatorji na var nost čet, da sc smejo vrniti. Sledil je ljut odgovor soeijali-sta Turatija. ki je rekel: Interniran je italijanskih državljanov v Italiji se je izvršilo protipostavno in brez nravnih in dejanskih vzrokov. katere bi bilo mogoče kontrolirati. iz strankarskega sovraštva. Ministrstvo ni istovetno z domovino. Ono seje spore in zlorablja svoja pooblastila. Govornik vpraša. ali predstavlja progon toliko takoimenovanih "odrešenih" z doma ono odrešenje, radi katerega je Italija pričela strašno vojno. Z odobravanjem svoje frakcije je končno ožigosal samovoljo vlade pri iz vrši van ju policijskih poslov, s katero je ubito vsako izražanje svojega mnenja, in ubita društve- državi. Njegova povrnitev je nemogoča. Ko je Defeliee napadal Giolittija. je bilo čuti z leve strani zbornice mnogo protestnih klieev. nekaj prav burnih. V seji so precitali pozdravno brzojavka občine Vallarsa. Opazka radikalea Alessia, podpredsednika. da tak-le pozdrav je vzpodbudilo, da se vodi nadalje boj do popolnega osvobojeuja nacijonal-nega teritorija. Soeijalista Alto-belli je izvajal, da nihče izmed mc-rodajnili državnih faktorjev ni imel poguma, reči kako odkrito besedo o vojui in miru. Salandra ponovno zagotavlja, da on visoko spoštuje veličanstvo poslanske zbornice in namen, ne se odtegniti njeni kontroli, istotako odločnost zastave preti Vatikanom. Na svojih potovanjih je dobil ljudstvo povsodi edino in polno idealov, za katere se bije boj. Ko je zaklical vmes soeijalist Mazzoni, da zakaj so postavljeni ob vili, v kateri pre biva kraljevska družina, topovi je nadaljeval Salandra s patetičiu izjavo srčne kraljevske zvestob* rimskega prebivalstva, ker so po slanei in tribune sprejeli '' Ev v i va!" — klicem na kralja. Salandra je potem branil ime uovanje Barzilaia za ministra. — (Klici: "Evviva Trieste!"} Sa landra: "Kvviva Trieste!" to j< klic vse zbornice, to je klie. ki si razlega iz prsi tisočev ltalijano\ od Milana do Palermo. Noben po slanee ne bo želel, da bi vlada n; storila vsega za narodno zmago. Naša lieumrjoea domovina mori ravno sedaj imeti svojo kar naj boljšo vlado. Ako moj kabinet n< redstavlja take vlade, morate gla sovati proti njemu.... Ako zbor niča sprejme dnevni red podpred sodnika Rava, ostane kabinet 11; svojem mestu, ako ne. odstopi hvaležen svojim naslednikom, k bodo mogli izvršiti dela. kater< smo slavnostno začeli 111 katereg: ne bo tajila ne armada, ne ljud stvo. (Živahno odobravanje). Bar zilai je objel in poljubil Salandro Sonnina in Carcana. Glasovanje se izvrši, po nekaterih pogovorih, po imenih. Sprejme se Ravov dnevni red z 391 glasov' 1 Dolgotrajnost življenja pri ženskah. p« u • j 1 i Jiesto je rasno in ooemeio to statistikah je dokazano, da V:* * - 1 1 1 - 1 1 , • - hltr° ter napredovalo v vseh zi\e v spi osne m ženske dalj časa. -v -r- . , , , . , ... -1 • x* - i- 1- nh. \ teku dveh stoletij po s kakor pa moški. Na tisoč hudi, 1 - . . . J ' ckf.m /»vmcvBiim it ki so dosegli starost stotih let. — pride 754 ženskih. Manjša umrljivost .med ženskami se razlaga na ta način, ker sh moški bolj izpostavljajo raznim nevarnostim ter imajo več življenskih skrbi. f je spanec Cortes ponosno oziral na z ognjem in ineeem osvojeno okolico. Mesto je rastlo in bogatelo zelo ozi-span- skem zavojevanju je bilo mesto Mexico City središče evropejske civilizacije v Novem svetu. Nemška imperija. Pred petdesetimi leti nemške Samomorilcev je med moškimi imperije še 111 bilo. Mesto nje je trikrat skami. več. kakor pa med žen- Kako dobijo zračne ladje ponoči svojo smer. Pol et zračnih ladij ob času dežja in oblakov v oblačno in brez-zvezdno noč ne daje kapitanom zračnih ladij možnosti, da bi se orijentirali in poučili s pomočjo raznih predmetov na zemlji vsled česar so v takih slučajih s tem v zvezi velike težave in nevarnosti. Da odstranijo ta nedostatek in nevarno neudobnost. sc posln-žujejo vodljivi zrakoplovi brezžične telegrafske postaje, ki se •lahaja ua vrhu zrakoplova in ki omogoča s pomočjo sledečega na-?ina ohraniti pravo smer tudi v slabem vremenu in v temni no-"•i. Tega načina se poslužujejo posebno nemški Zeppelini.. V slučaju, da nastane potreba, cačno oddajati iz raznih brezžič-lih postaj v nemškem ozemlju v prostranstvo znamenja, ki imajo ?nako dolge električne valove. Na ta znamenja odgovori žepe inova sprejemna postaja s silosi je v določenem razmerju, ka-cor znaša razdalja zračne postaje od vsake posebne ua zemlji. \Ta ta način je moč teh električ-lih valov večja sili manjša in i pomočjo posebnih za to priprav jenih aparatov je mogoče natančno določiti razdaljo in potem laravnati pravo smer zrakoplova. Posebna lestvica 11a tem a para-:u naznačuje silo električnega toča in na tej lestvici je označena > številko 0 tako mala sila. da je ni mogoče občutiti s človeškimi čutili. Druge številke na lestvici pa potem naznačujejo moč- bilo razmetanih posamezno mnogo kraljestev, kakor Pruska, Bavarska, Saška in Virtemberška, potem kneževine in vojvodinje (Radenska, Mecklenburg-Schwerin in Hessen). Vse te posamezne tlele sedanje Nemčije so po večini nase- Mobilizacija ruske industrije. Itttskn vlada nameniva predložiti tlumi predlogo, s kaiero se vojui minister pooblašča mobilizirati vso rusko industrijo ter postaviti delavce in ilrujro osobje jkhI vojne 2nkone. Od-pravi uaj se pravica ..t stavke. Izmail — vojno pristanišče. Iz Bukarešte poročajo: Pristanišče Izmail pripravljajo sedaj tudi za vojne ladje. Internirani Avstrijci. "Keho de Paris" jnireea iz llnna, da je serotitl avstrijski vladi, da živijo in-teniiranei i»t»rsmli v izvrstnih razmerah. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y proti 40; vil poslanec se je vzdržal nejše toke. nakar je mogoče dolo-glasovanja. Proti so glasovali so- čiti tudi zračno razdaljo, cijalisti, potem Ferri in Chiaravi glin. odsotnih je bilo mnogo na sprotnikov kabineta, med njim Luzzatti. Zbornica je potem hitro rešili posamezne člene zakonskega na črta in ga sprejela s 313 glasovi proti 56. — Zbornica je razpravljala o nekaterih volitvah, prot katerim so bili podani utoki, po tem bo odgodena. Poučne stvari. NEKAJ O ČLOVEKU. Naše telo ima posebna svojstva Zdrav človek tehta poleti tri fun te manj. kakor pozimi. Zvečer sme manjši, kakor pa zjutraj in razli ka v velikosti znaša eno tretjine centimetra. Naše srce bije 4500 krat na uro in pošilja kri v razne dele telesa s hitrostjo 430 metrov na minuto. Vsa kri, ki se nahaja v našem telesu, gre 18 krat na minuto skoz naše srce. • V našem telesu se nahaja 249 kosti: 60 od teh je v glavi, 97 v truplu, 62 v rokah in 80 v nogah. MEHANIČNI VOJAKI. Kakor piše pariški list 'Matin', se je posrečilo iziiajti nekemu in-ženerju aparat, ki ga imenujejo "avtomatični vojak''. Ta aparat sestoji iz jeklenega cilindra, ki se nahaja v nekem drugem večjem cilindru, ki stoji navpično k zemlji. S pomočjo zelo občutljivega aparata, ki ga gonijo s pomočjo brezžičnega telegrafa, se dviga notranji cilinder iz zunanjega za 50 centimetrov. V tem tre not ku se odpre v cilindru avtomatična puška, ki zamort izstreliti po 400 krogelj v napravljeni smeri. Ta aparat je mogoče voditi ene- SIMBOL MEHIKANSKEGA GRBA. Mehikanska zastava je po zunanjosti zelo podobna italijanski, čeravno je pri poslednji zelena barva bolj bleda, kakor pa pri me-hikanski. Barve pri mehikauski zastavi so razpoložene v naslednjem redu : zelena, bela in rdeča. Na belem polju zastave se nahaja mehikan-ski grb. Ta mehikauski grb je med najzanimivejšimi in najpomembnejši mi od vseh narodnih grbov. Pred sta vi j a orla. ki sedi na kaktovi v^ ji ter drži v svojem kljunu kačo Navadno se razlaga ta izraz s tem, da pravijo, tla pomeni kača rlespotizetn. Glavna misel grba je potemtakem ta, da ueomejna sila narodova zmaguje nad despot iz-inom. Toda v tej razlagi je zelo malo resnice. Narobe pa obstaja še neka dri!ga razlaga, ki je sicer mani logična, ki pa je zavita v pravljič no-legendarno krasoto ter nosi stare sledove narodnega izročila, v katerem so zgodovinska dejstva prepletena izmenoma z umetniškim plodom bogate fantazije južnih narodov. Stari Mehikanci, ki se spominjajo bujnih dogodkov iz svoje burne mladosti, pripovedujejo svojim otrokom zgodovino narodnega znamenja na sledeč način. Davno, davno, še za časa Aztekov. si je iskal narod pripravnega mesta za svoje mesto. Nevelika skupina pogumnih vodnikov se je priborila do bregov jezera Teksko-ko ter se tam ustavila. Narodno izročilo, v katero verje vsak Mek-sikanec bolj. kakor pa na zgodovinska dejstva, pripoveduje, da se je naenkrat pojavil pred temi ljudmi zlat orel, ki je, sedeč na kakto-vem drevesu, držal kačo v kljunu ter razprostiral svoja krila, kakor da bi hotel poleteti nasproti žarkom-vshajajočega soJnca. Vsi o- mu samemu človeku, ki se nahaja supnjeni od te nenavadne prikaz-kakih 7 do 6 kilometrov zadaj za; ni. so sklenili vodniki, da si sezidajo na onem kraju mesto, ki so bojno črto. Ti aparati so za sovražnika ne-1 je nazvali Tenoktitlano in na ko-vidni, ker so skriti v zemlji. Ne- jega mestu se nahaja dandanašnje koliko takiV" vojakov " more va- glavno mesto Mehike. Legenda POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50c., oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven- ski slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica, 1. in 2. zvezek vsak po Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.30 —.40 —.70 —.50 —.50 —.45 —.40 —.15 j Revolucija na Portugalskem —.20 j Senila —.15 —.50- Stanley v Afriki —.30 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noc —.20 Srečolovee, —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 $1.00 $4.00 —.50 $1.00 —.20 —.25 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35 —.30 —.50 —.20 $1.001 Zlate jagode, vez. Življenja trnjeva pot Za kruhom Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78 .25 ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Baron Trenk Belgrajski biser Beneška vedeževalka Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali —.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 rinstrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izanami. mala Japonka —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Krištof Kolumb —.20 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Malomestne tradicije —.25 Miki ova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. :—.60 Na jutrovem —.30 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Naseljenci —j>o Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski • —.20 O jetiki —J 5 Odkritje Amerike, vez. * —.80 Odvetniška tarifa —.30 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, rek! —J25 Prst božji —.20 Bandevoui —.25 $1.20 SPILMANOVE POVESTI: $2.00; 1. zv. Ljubite svoje sovraž-$1.20! nike —.20 j 2. zv. Maron, krščanski —.60 deček —.2» —.40 4. zv. Praški judek —.20 —.40 6. zv. Arumugan, sin indij-—.50 skega kneza —.25 ?—.50 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 j 8. zv. Tri indijanske pove-—.50 sti —.30 I 9. zv. Kraljičin nečak —.30 DRUGE 10. zv. Zvesti sin r-.30 111. zv. Rdeča in bela vrt- _.20 n*ca —-30 _.20 zv. Korejska brata —.30 —.20 zv. Boj in zmaga —.30 _30 14. zv. Prisega huronskega _.30 glavarja —.S3 _.15 15. z v. An gel j sužnjev —.30 _.15 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev TALUA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku Raztresenca Starinarica Idealna Tašča —.30 —.20 —.30 —.20 —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —J3 ducat po —.23 Z slikami mesta New Yorka po —J23 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali .35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapt Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois Kansas, Montana, Ohk, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyouing in "West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrilw mali veliki ve;an Celi svet Velika stsnska mapa U. S. na drogi strani pa celi •vet —.10 —.25 —.15 —.50 $1.50 —.23 —.10 —.50 -— .25 $1.50 OPOMBA: Naročilom je prfl< žiti to vini, poštni nakaznici, ali poštnih •enah ie minoui, ... . _ o vrednost, bodisi v goli. Poštnina je pri vseh GLAS NAKOPA. M. JANUARJA, 191«. llP Jugislovanska a : s Katfti. Jednata B liMsorpormm dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. VMI DUSKUlI Way tlktftl mdMdnik: J. A dock. Pa. ročpredaednik: ALOIS BALANT, 112 Starlin« Ava, ONa Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn *iiaOHN QKAHEK, it , od druitva Slovene«, »tet 114 ®> Minn. Val doplM tikajoM te uradnih cadev, kakor tudi de nam ■ Mitlljatve, naj ms pniiljajo na glavnega tajnika Jednote, vte pri nffbe pa na predsednika porotnega odbora. Na otebua aH neuradna pisma od strani i 1 trnov t* S« fcod DnsUveoo »1-sflo: "GLAS NAROT) A™ ti Narte Velikonja ctrzal. A-: HV lil >r* raji zenit uir in i tablo. in s«" v klop i ut i prsi! K< nile >ii< napi A« jr. «!h ji srce naglo bije, v ■ oentila žalost in sram. ■ pokleknil, so ji solze kalin* in na računsko tabli- vilke so izgledale kakor jeni in prozorni hrošči. — e videl le karikaturo in se spomnil večera na Gričku. V du ši je vutnla nejasna bolest: ko J1' poklical učitelj. je ostal na mestu. — Ali spis? Adolf se je stresel in vstal bled Vprašanje pa je poklicalo nazaj v šolo. Učitelj je videl bolno liee in drget njegovih rok in ga poslal v klop. Naslonil se je in sedel brez mi sli in nepremično. Glava ga je bo lela, oči so ga ptkle nekje zadaj za glavo in glas učiteljev je zvenel v čudni dalji. Ko so odšli drugi, ga je učitelj poklical k sebi. — Kaj so ti hoteli? Deček je pomislil, ozrl se in n: nikogar. Ker se norčujejo! — Vrte' prekladal ravnilo iz roke v in gledal v tla. Kako? Da bom zibal! .... tel j se jo posmejal in ga po po rami. Saj to ni nič hudega^ Pa ne boni! — Zakaj, so ga so širiti peroti, spuščali po kljunu rdeči peiidelj in se grozili. Ko je j prima hal Sultan na vrt. je zagle-j ii..l :>sedovo mačko na zidu: pih- 1 >ii!u j.- vanj. pes ji j,* pokazal zo-I b". da je zbežala. Preskočil je naglo vrt in planil med kokošjo družino za muco, ki je zbežala na l I bij/no slivo in ga zbadljivo gle-grabd (}aia jzm(Hi vej. Sultan je udaril z repom in zacvilil. Xa dvorišču pa je bil krik in vriše, petelin je kokodakal na visokem stolu, kokoši so bežale na štirinajst strani sveta in bile s ne rot mi po prahu in pesku, da so jih komaj dohajale noge. Adolf je hotel poklicati psa,.pa je zagledal na vratih sosedo, ki je v strahu za svoje putke prihitela na prag. Od druge strani je pritavala Lenčka. — Zakaj se joeeš? Adolfu se je stisnilo srce, čutil je mraz v sencih in pričakoval obtožbe. Lenčka je hlipajc spravila iz sebe počasi. — Pa-pa-padla sem! Adolf je obstal; mraz se je sedaj Spremenil v bolesr. — Pa-pa-padla sem iu ubi-la tablico! Čutil je še bolj pekočo krivico v srcu. Ko je vide! rdeči obrazek jokati, mu je bil tesno in žal. Vprašal se je, kaj je hotela s pismom, kaj so hoteli s karikaturo v šoli. Vrstilo se je vprašanje za vprašanjem in nikjer ni bilo odgovora. Vstal je in šel z vrta. Xa dvorišču je veliki hlapec napajal konje. Posadil ga je na rjavčka in žvižgal veselo pesem. Ko je privezal konje in si osna-žil škornje na trati, ga je Adolf vprašal: — Tone, zakaj se ljudje že ni jo? Illapec se je glasno zasmejal. 1 privzdignil ga za ušesi in priponi juil: S" je in odšel, ti so ga čakali -"•ka sta privlekla s silo j ami Leučko k njemu. De-, hlipalo iu praskalo. bojiš, saj si pisala! Nekdo V čital glasno : — Z rn&io pojdeš domov! Adolf jeVbstal. Hotel je iztr . „ 4 , . __ .. _ gati LenčkoV rok. pa je misel| težkega tolarja Marge Terezije prenaglo skltaaia. Zakipelo je v njem; Lenčka\P kriva, je pomi- otroei ! — Ka' nc I,ride na "»sel? Kc ^ i boš velik, že izveš. Zdaj si še o-trok! Adolf je povesil užaljen in o-! sramočen glavo. — Kdaj bom velik? — se je vprašal in stopil pred hlapca; vi-t del je, da glava sega komaj do V sli!. Zduj se peVjamu smejejo. Iztrgal ji je tabli^, jn j0 udaril po glavi. Ko so se drobci po tleh. je začutil krity0 v srcu. videl je preplašeni in neV.ižni obrazek, ki je iskal poti do m presenečenja. Tablica je leAia pred nja na tleh v kosih. AdolV zbežal. Doma je vrgel knjfc na miz0 in šel na vrt. Sosedov la za streljaj oddaljena na klopico za zid in de Lenčka. Na soaedovom dvorišču vse iivo. Tropa puric se je no izprehajala po njem, je bi-del je da pribito na njegovem telovniku. — Ko' boš velik--- Hlapec ga je dvignil na ramo in ga nesel v hišo. Adolf je sedel molče v kot pri ognjišču in brskal po pepelu. Mamo bi rad vprašalj pa se ni zanesel. Ko je prišla teta Viča, je imel hlače zaprašene in bele; ko je kihnil. mu je prišel pepel v oči in nos. da si je mencal oči do solz in kihal neprestano. V. Popoldne je videl, da je gnala Lenčka paa*. Viel je svojo tablico. . pod suknjič in se počasi izmuznil skoz vrt mimo pšenice v gozdič. Na drugi strani je na bregu pa-sla Le neka. Čepela je ob skali in vrtela papirje v roki. ob njej se je smehljalo rdeče jabolko. Gledal jo je nekaj časa. nato se splazil potihoma do nje in stal brez besed. Ozrla se je in se mu nasmejala. Izvlekel je tablico in ji jo ponudil. — Zakaj? — Ubil sem tvojo! — Mama kupi drugo. Vrtel je tablico v roki in gledal v tla. — Lenčka, — je povzel, — ali si še jezna? Pogledala ga je zopet. — Saj nisem bila! Molčal je. Lenčka tudi. — Ti? Ozrla se je radovedno nanj in vprašala s pogledom. Adolf je zopet pomislil. — Zakaj nisi povedala mami? Zasmejala se je. —Kregan bi bil! Ozrl se je v hipnem razdraže-nju in zagledal, da gre krava v klanec. — Počakaj, zavrnem jo jaz! Ko se je vrnil, mu je ponudila popisane papirje. — Glej, Adolf, beri! Vzel je pismo in brala sta počasi. ker je bila pisava težka in neokretna. Čitala sta polglasno, ugibala pri črkah in Čitala: Draga Božat Pišem čez hribe in doline zelene pošiljam pozdrave sladke in medene Tvoj Jože ali rože na vrtu cvetijo vsak dan moje misli k Tebi hitijo in dneve štejejo ko boš Ti moja naj se ljudje smejejo Bog bo otroke • dal ti jih boš zibala jaz bom pa kruhka dal. Xa koncu je bila pika iu nate spodaj: 4:Tvoj Jože". | Ko sta prislovkala do konca, j sta se nasmejala prvi hip. potem umolknila. Lenčka je z roko nehote sprožila jabolko po bregu, vzkliknila in hitela za njim. Vrnila se je in rekla: — Jaz bi zibala rada. Pri nas ni več otrok. Pogledal jo je začudeno. — Jaz ne maram. Nato sta molčala. — Bog da otroke! — je poudaril Adolf po dolgem. — Bog da !--- — Doma so rekli, da so kupili. Zopet sta molčala. — Kdo je to pisal? — je vprašal. — Ne vem. Naši dekli sem vzela. Adolf se je spomnil na Griček in na Rozo. Fant je pisal in tisti fant je Jože. — Jaz sem ga videl! Daleč nekje se je oglasil sirov glas, kričeča' popevka se je razbijala ob rebri. -- Kdo poje? — - Drejč. — Ta! — Ovce pase! — Prižene po klancu in bo klel! — Ne! — je rekel Adolf. Lenčka se je pa spomnila prizora pred šolo in nagajivke, ki jo je u-čil Drejč. Tut a nina tuta na .. .. — Adolf, zakaj ne niaraš zibati? — Ker je jud! — Saj so ga krstili za* Loj za! — Albert je najlepše! — Meni ne! Nasmejala se je glasno in zardela Adolf ni ničesar opazil in ničesar rekel. Prijela je njegovo roko in vzkliknila : — Veš kaj. Adolf t Pogledal ji je v oči. — Veš kaj? Kajneda nisi več jezen na Lojza? Ni odgovoril. Dekletce je nadaljevalo. — Ne smeš biti, veš; Bog ga je dal in krščen je. —Zakaj me pa dražijo? Lenčka je umolknila. Čet klanec je zopet dospela pesem. Kričeči in zadirčni glas je dobro. pravzaprav slabo razodeval pevca. Adolf je pomislil na Mitalj kine ga Drejča in njegov posmeh. — Čemu se mi smejejo? — je ponovil. — Ker se Na klancu se'je oglasit zvonec. V zraku je zažvižgalo in v razdalji dveh metrov je padel na tablico kamen, da as je raztrettila v drobce, Adolf je ako&l po Itmmm, Lene- zaključki je stal v temi Drejčev njenimi rokami, kako se rastoči kurzi od tedna do tedna dvigajo do nove rekordne višine. Celotni — Kdo je vrgel? — je vprašal, Solnce je zašlo, ko je prišel do-ko se je zavcMel. j mov. Družina je prihajala s se- porogljivi obraz in smeh. V odgovor se je na zidu prika- nožeti. Smeh je bil na dvorišču, j Proti jutru se je stisnil še bolj zal Drejč. .Hlapci so se šalili z dekleti in po-\ skupaj in se tresel mraza in be-!finančni položaj se razvija za Ita- Adolf je vzkipel in planil pro- livali k vodo bose noge. j betal z ustnicami. Ko je zaropo- lijo tako katastrofalno kakor vo- ti zidu. . , I Adolf je obstal za voglom, nato'tal voz na dvorišču, je zlezel iz jaški položaj na vzhodni fronti in Dreje je porogljivo poudaril: ! j<_ smuknil po lestvi na skedenj skednja in zbežal na njivo. na Balkanu. — S takimi predpasnikarji se in legel v sveže seno. j ifcosa je še bila: liee mu je go jaz ne tepem! Adolf je čutil, kakor da ga je u-daril po licu. — Kdo je predpasnikar? — Ti — vedno si s punčeti, — sram te bodi. vedno se ženiš! Adolf je videl ves prizor po šoli iu stal kakor vkopan. Drejč pa je nadaljeval: — S fant izhodi in ne bodi neumen ! Lenčka je čakala na bregu in poklicala: — Adolf! Ko se je ozrl, je dvignila jabolko. — Narediva ogenj in ga spe-čeva! Drejč se je zasmejal. — Domov pojdi rajši, domov zibat, da ne boš tepen! — Ne! Ziblje mama ! — Ali še leži* — Še! — Zakaj? — Prelila — naglo najecljal. — Ne vem! Drejč se je zarezal. — Ti si še otrok! Adolf se je spomnil hlapčevih besed in zardel kot rak. — Zakaj?--- — Zato! — Drejč je vrgel palico v zrak. skočil v klanec, prekucnil se in jo nazaj vlovil. Nato je stopil k zidu in dejal: — Kaj mi daš. da povem? Adolf je pomislil. — Sadja ti prinesem! — Jabolko! — Prinesem. — Pojdi z menoj torej! Ko je Adolf skočil čez zid. je Lenčka prišla h klancu in poklicala pritajeno: — Adolf! Adolf se ni ozrl, pomagal je Drejeu poditi ovce. Žalostna je obstala na zidu. — krave so pa zavohale kapus za grobi j o; Lenčka jih ni videla. Ko je Adolf prignal ovce Drejeu na ravnico, je Drejč že ležal za grmom in zmajal z glavo: — Če daš dve? — Pa dam! Legel je k njemu. Dreje je pripovedoval in se smejal porogljivo ob vsaki kvanti, ki jo je ubral na cesti med vozniki in na seniku med hlapci in ponočnjaki. Adolf je čutil spočetka gnus v duši. Rad bi vstal in zbežal, pa je ležal iu poslušal. Pred njim so zaživele neznane stvari, vse je šlo mimo njega, vse' v porogljivem nasmehu Drejčevem. Zasovražil je teto Vieo, ki ga je zaprla v sobo, da bi ji pljunil v obraz, videl je nakremženi obraz Lojzov. — Ali sem bil tudi jaz jud? — Tudi! — Pa je bolje, da nisi. — Bolje, je rekel naš hlapec, jud se še pridušati ne more, — je potrdil Drejč. Pa je slišal mamo. — Prehladila sem se. Zaječal je skoraj ob spominu. Drejč je malomarno pripovedoval vrtel palico, metal kamenje in v-pil na ovce. Česar ni dobro vedel, si je izmišljal sproti in lagal. Adolf ga je gledal v oči, spomnil se je učitelja, ki ga je s posmehom potrkal po rami. — Saj ni nič hudega. Živel je v pijani mrzlici. Ko je Drejč prenehal, si je poinel oči in se stresel. \ —- Vsega ne povem; premalo je dvoje jabolk. Adolf je otipal v žepu majhen nožiček, ki mu ga je mama prinesla z božje poti, iu mu ponudil. — Povej še! Drejč je hitro vtaknil, da se ne bi skesal, in nadaljeval. Ko je zopet prenehal, se je prevalil na hrbet fn postavil palico na nos. Adolfu je I)ilo srce, ob strani ga je grizlo, sram ga je bilo pred samim seboj. — Ali veš še kaj? Dreje se je okrenil, zanikal z glavo in odgovoril: — Ničesar vee! Adolf je vstal, pa- so bilfc noge kakor pijan«, v glavi ga je tiščalo. Občutek dveb sten, ki mu razmikata srce, mu je stisnil prsi, da mu je prihajalo slabo. Zdelo se mti je, da je obvisel med njima v praznini. Vtaknil je roke v žtep in odšel. — Ne pozabi jabolk ! — je za-vpil za njim Dreje. Kakor da ga je sram jndeževega groša. je nadaljeval : — Če jih prineseš pet j ti-vrnem noži - a- ' — - • Adolf je za&til bodljaj v levi plafao. na strani, kov j* atfial »*oitfc P» se ni okrenil, ne ozrL ...... ■ „ i!.. .. 1, Slišal je, kakor erikajo kobiliee relo. vsa kri mu je silila v glavo, v senu, ki je še šumelo in se vle-j Naslonil se je na senčno kopo in galo. miš je evilila v kotu. Sveži grebel z rokami v njo. Ko mu je seneni vonj ga je opajal in mu ši-; padlo rosnato seno na liee. ga ie ril nosnice. Legel je na hrbet in Ogrožanje Egipta. "Frankfurter Ztg.'? piše o ogrožanju Egipta: V "N. Rotterd. Courantu" pra- gledal v temo. Na dvorišču ga je klieala teta Viča. pretreslo. Dvignil se je, stopil hi-j vi neki poročevalec, da bo Angli- tro na vrt in od tam v hišo. I ja. če pride tako daleč, da bo Sue-V kuhinji ni bilo nikogar; za- ški prekop zaprt, v nadomestilo jtrkovali so v izbi. Odprl je vra- kmalu popolnoma v detajl orgaui-Ni se oglasil. Vstal je, zaril se'ta v mamino sobo. Mama ni več zirala redno vožnjo okrog Afrike, pod straž globoko v seno in tre- spala. Preplašen obraz je napra-jTo naziranje pač ne bo popolno-petal. Klical bi bil, vzklikal in ih- vila, preko lica je zbežala še en- ma pravilno. Pot preko Sueškega tel. Kakor da mu grabi žareča ro- krat snočna srroza in skrb. Dvi- prekopa je nekaj posebnega za an- ka za srce, se mu je zdelo, kakor da mu počasi kdo iztika oči. Sr-ee mu je bilo, v njem je bila topa gleški promet. Velik del angleških trgovskih ladij — kakih 40 od- gnila je roko in se posinejala. — Adolf! Adolf pa se je vstopil k zibel-! stotkov — je zgrajen naravnost z groza. Dve steni sta držali nape-'ki. premeril Lojza, zagledal 'Vo- ozirom na ta prekop. Pri zgradbi to in mrzlo; med njima je visel v žnjo po železnici' na skrinji, pri- se je namreč računalo s tem, da praznini sam, odkoder ni poti, ni jel knjigo in jo pretrgal na štiri glasu, kamor ni odgovora. Na- kose. vrgel ob tla in v kot in krik- zaj v otroška leta in otroške sanje ni smel, Čez drugo steno v zrelo dobo je bilo samemu prezgodaj brez voduika. Slišal je, kako ga-zunaj iščejo, pa ni vstal. Na skednju so zaropotala vrata, veliki hlapec je posvetil z lučjo in tipal po senu. —Najbrž je kje zunaj zaspal. Pod stražjo ga niso iskali. Adolfu je bilo vroče, da se je potil. Vendar je imel občutek, da ga zebe. Sključil se je v dva giba iu ostal. V glavi mu je brnelo. Vedno bolj in bolj se je cimilo iz vseh občutkov sovraštvo, trma in gnus do vseh ljudi. Ko je zaspal, je sanjal težko in tesno, da je zamahnil z roko in vzkliknil. Zavedel se je in otipal seno. Pod ušesom mu je erikala kobilica: ko jo je pritisnil, se mu je zagabila. Zaživelo je zopet vse iznova v njem. vso muko je pretrpel še enkrat. Ko je vse prešel, ga je pretresel mraz do mozga in zdelo se mu je. da je nag. Otipal je jopič na sebi. Nato ni več zaspal. nil z dvignjenimi rokami tesno in Stisnjeno: — Mama, ti si lagala! Ida se je prestrašeno dvignila iz posteljice, še polzaspana zagledala knjigo leteti v posamezne strani in kose. Prej ko je mama izpregovorila je Adolf zbežal iz sobe: na dvorišču so bile kokoši. Pograbil je kamen in ga zalučal v trop. Mamina čopka je zafrfotala s perotmi. zahrešeala in podvila krvavo glavo. — Adolf! OUrl se je. Na vrtu je stala sosedova — Lenčka in v njenem glasu je bilo očitajoče usmiljenje. Nepokriti vojni dolgovi Italije Viseči dolg Italije se je zvišal v oktobru za 800 milijonov lir in je dosegel 31. oktobra 4S61 inilijonov Iir in je prekoračil sedaj že peto milijardo. Kakor znano, je mogla Italija pokriti šele dve milijardi svojih vojnih izdatkov s posojili V udih je čutil utrujenost, ka-jin ne more vzpričo fijaska pre^ šnjega vojnega posojila misliti na to, da bi še enkrat poskusila apelirati na financijelni patriotizem ljudstva. Radi tega mora Italija kor bi ga kdo stepel, misel v gla vi pa ni mirovala. Predstave in obrazi so se križali, bližali in oddaljevali. In v mrzljični dalji so dobivali bolno lice. Deček je mrz- težko škodo, ki sledi visokim kur lično sledil, iskal in sklepal. Za zom. vzeti nase in gledati s skle- dobe te ladje premog, živila in druge potrebščine v Adnu ali Sue-zu. Pregraditi te ladje bi bilo zelo težavno in pred vsem zelo zamudno. Tudi se da obsežna plovba šele tekom dolgih let organizirati. Pomorska pot Gibraltar-Capetown je trikrat tako dolga kakor pot Gibraltar-Suez. Zgraditi bi bilo torej treba na progi Gi-braltar-Captown najmanj eno veliko, moderno pristanišče z odgovarjajočimi tehničnimi napravami, zalogami, ladjedelnicami. Treba bi bilo novih morskih svetilnikov in številnih raznili drugih priprav. Pot Gibraltar-Bombay okrog A-frike je več kakor dvakrat tako dolga, kakor preko Sueza, Da se ohrani dosedanji promet, bi bilo treba najmanj dvakrat toliko ladij ; tudi bi ne bilo mogoče izpostavljati gotovih pridelkov angleške Indije, pred vsem oljnatih sadežev, tako dolgi poti. Res je sicer, da ogrožanje Egipta žal še ne pomeni evropskega miru. res je tudi, da angleškemu denarju pač skoro nobena stvar ni nemogoča, vendar je tudi jasno, da bi imelo zaprtje Sueškega prekopa za Anglijo zelo hude posledice in l»i gotovo tudi vplivalo na nadaljni potek vojne. Bojaki, naročite se na "Gl^s Naroda", edini slovenski dn nik v Ameriki! SLOVENSKO-AMBtlKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke. — Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, aa bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji t zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov. — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špeciali tete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi, Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke Sari. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob VislL — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. ' Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje. SLOVENIC PUBLISHING COJ! 83 CORTLAHDT STREET, NEW YORK, N. Y QLAfl NABODA, 1«. JAOTTABJfc 19K. Ilirski "propani kralji". Spisal dr. Fran Ileiid. Oliitu. ki so ob koncu XVIII. in začetkom XIX, stoletju prvi za njegovi de- jiue s svojim junaških liajdu- dala svoji kraljevski rodovini to- skitniških zidov v liko svetkovin, so nastala nespo- želi". Jštvom in s svojo narodno poezijo' službo na farmi. Zmožna sem vsa- razumljenja, svojevoljnosti, neza- Dvor kralja ilirskega je seveda potrjevale možnost njih romantic-j kovrstnega dela. Pišite na nislov: npnosti. nazadnje mržnja, ona slovanski. Kristijan sam je Uovani, istim t i ali nami- s* jc stiskala na dno kočije, kadar svojim možem ozbiljnega lica in pa tudi smemo Daudetov roman stalna služba brez gtrajka ali ka- ši jeui, služili za zgled njih zgodo-vinsko-tilozofske teorije. j političnega mišljenja; njeno čelo z Xodierjevim staviti v eno z^o-! kc°a oviran.ia pri delu. Ne zahte-il je je 4 * bolj nizko in zato zopet po- dovinsko vrsto. Xaravno. da jiinaj va se pristojbino. Vprašajte: Room (soba) 8 Barge Office, South Ferrv, New York, N. Y, * (6-19-1) se je za hip popeljala ven. Kralj je popuščal; odpustil ju trc uuij m^u m zrno zopex po- uovuisko vrsio. .\aravno. cta jima Mislimo pri tem osobito na ^'^Sa sicer zaslužnega dvorske- nosno'*; vzgojena je bila V Mona- je tudi splošni značaj isti, namreč Nemce, kakor je bil Herder. Malo vojnega načelnika generala kovem. Njena služkinja, Dahna- romantičen. Morda se Daudetova pa vemo o tem. v kakem odnosa ju k* se i<> nekdaj zmago- t in ka Peča, govori v svežem dal- romantika najlepše vidi v lepi Pa- je bila slovanska 4'prvotnost in vil° bil s Pri Mostaru in matinskem narečju, zvočnem in rižauki, ki se je Kristijanu vdala pestra pri rodnost"1 s francosko Livnu in s Črnogorci, ter poveril trdem, ter ima ua glavi belo pove- ne kot osebi, ampak kot kralju romantiko; še manj o tem, ali so svoJe »upanje liberalcu, da bi na začo in oni veliki robec z rdečim ilirskemu. vojaški in državuopolitični stiki ta ua^'in *** v *USIVl novim ide- vezenjem, kakor jih nosijo Dal-j Žrtvovala se je oni idealni kro- Praneozov s slovanskim jugom za jam< a na *kodo ki so jo matinko. Napoleonove Ilirije kaj vplivali v Ljubljani zvali kraljičino, na kultui zeuiljakov ni, ki jo je zrla skozi legende in __________Kakor da jih je napisal slovan-'vsakdanje ter romantične knjige, na kulturno »mer Rouseaujevih ZJlmau= tri po odpustitvi Ro- ski publicist, se čitajo te le Dau- kakor žarek okoli glave, nad se- seua, ki je živeč v Parizu ostal detove besede, češ. v pariški agen- bičnini in strastnim licem svojega Do pred kratkim nam je večini "T?. svoje,m\ ™ k\al>e.v' turi za tujce so razumeli in govo- ljubavnika. bil neznan roman grofice Wynne- J1? IZ»nilllllia revolucija, rili vse jezike razen ruskega, ker Velika je časovna razlika med "Moriaki"! kraljica še živo vidi vse te Rusi govore vse jezike, samo svo- Xodierjem in Daudetom. ln ven- ________../dogodke: Streljajo ua njeno ok- ue> |dar pri obeh ilirska romantika! no: ministri so vznemirjeni zblaz- P|jl Siovailov itt Pnmeozov Kaj je bilo Daudetu povod, da se neh od strahu; prosijo kralja, da vidiujo tu
  • oad IS let tok* J v tem poaln ln seda v svojem lastnem doma. V popravek finem kranjske kakor vse drug* Harmonike ter računam po dela ka fcorino kdo sati tava kres aatlaljal; ▼praiaaj. JOHN WKNXBL. till Kaai 8i_ CfetebMA Ohb dala kralju misel, da se zatvori v razbojniško kri tudi takrat, ko je (y v s«inostansko-svečeniški karijeri dosj>el že visoko. Lie ir.je n,.koliko časa urednik na- Dalmaciji republikanska misel ze KO' .f ;dnega lista "Telčgrapha" v ma,() Jak,- A tu je bilo ^ega samostanca je bilo gu jubljani. Njegov roman "Ivan * mttmtutm ■ sko; *ri, drzanje m poteze DABOVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Sheffield. Pa. Po : Fr. Vičič in Tony Vljančič: po 50c: Josip itaj< nekoč prebil celo noč. dierov roman ter mu, odgojitolj mlademu grofu za-derskemu. ^fei-aut razlaga kralje-1 ipisoval svoj i vem. v Slovencih lataneneje razi ska val O, i je ta roman jugoslo-" popri rodnelega " ju-ka igral v francoski li-i vendar ui samo fran- republike. Tako so p ribe žal i v Pariz, kjer beležke. gf) poruieili vorile o stranotan revolucija. ,„ , , . „ radi junaške obrane Du- ?x'ml-n me0Z1V lia CA MALX.A < il \*od teaubriand baš svojega "dra-tk Viktor llu-* učitelja * *. V tkem stanova-plesu kadrilj šola romantiz-ki je leta o mistiti- riz se j brovnika zanimal za ilirskega kralja in kraljico: ilnstrovani li- r,u ^nima cesto omenjanje gusel -t: so donašali njune slik.-. \111 narodnih pesmi. Kristijan piše Iz Ilirije prognanei dobivali često prekrasne novice. č<*š, rc- > Htiovaai t !a iten M o pa Pros fikiieijo zastopa -d Fran **t publika nima tam korena, ker ni imela pr<*>losti, niti svojega heroja. j X*'koč je pa Fritlerika vzela v roke novim* "'Brzoteka Ilirskega" (Courier IHyrien), ki je poročal (» s«*ji ljubljanskega sabora in o ljubavno pismo v francoskem jeziku, ki pa je izpremešano z vsem mogočim cvetjem njegove narodne poezije, vzporejajoee drago z golčečimi golobicami itd. Zlasti, važt ji jia je v tem ožim opis bala v palači Rosenovi pred odhodom "eksi^icije" iz Pariza. Za ta Iščem svojega prijatelja ALOJ 1 za naslov FRAN-.\R. podoma če Pave-las iz Trave pri Kočevju. Star je 18 let. V Ameriki je približno 3 leta in se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Kdor rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar se '.naprej zahvaljujem, ali naj se pa sam oglasi. — Rudolf Šušte-rie, lilaž Mahiar, Uox 31, Vo-tav.-, Texas. (14-17—1) opis mu je temelj iu ozadje dalo salonsko življenje poljske knegi-1 narodnih »J^ga sklepu, da se prognanemu nje Hodzko katen: U1QŽ je x „. jeziku kra ju v nujo vsa kronika dobra. Ijt.gerom bil lirofesor siavistike v novele in K) »nlijonov. ako se Kri- (okoH , 1859) in fran. Merim-e s ^ijan zase m za svoje naslednike PQsko pisMteljKko pero pisateljiee ■ uslc (l^i "»lieee prestolu ilirskemu. kneginje Koljeov-Masalske, ki je ilirske ro- Kristijan se je bil v Parizu brž Francozom 1. 1845 pripovedovala ter iw'.ta oklenil slasti pariškega življenja M-bsko narodno pesem: "Mala ■ -.m II. ;\i,. ki pa je ime- ter je rad opuščal misel na kako Redojioa*'. Na tem balu so za- bri učinek, da s»- preko -opvtno osvajanje ilirskega kra- g,idle tudi gusle. "Kar je bil" »ožje, kakor MieklewSea tako pa kraljica Fri- Slovanov v družbi, vse zatrepeta- Ku- . začeli derika. Po mnogih trudili je do- j0t ko je za21ial0 ZVoke gusel..." ZIJA KORLER. Pred desetimi, leti sva prišla skupaj v Ameri-j ko in pred tremi leti sem prejel od njega zadnje pismo iz države Arkansas.- Sedaj pa ne vem. kje se nahaja, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se pa sam ogla-! si. — John Šuštar. 405 South Pierce St., Milwaukee.. Wis. | Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1916 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York TJ zalogi ga imajo tud) nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio. Cliarles KarHnger, 394 St. Clair Ave. Cleveland, 0 Ft. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh', Pa. M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Rok Firm, Frontenac, DR. BUKKl'S MEDICAL INSTITUTE. \ 407 East 58th St, NEW YORK, N. Y. ST.VKOKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. Zdravi usin-Sno bolezni žulodca, pljuč, jeter, me- d burja in vse notranje »Kilezui, kakor slabokrvnost, d \ revmatizem. tajne l»olezni. bt»žjast, bolezni na ma- 2 \ ternici, kožne bolezni iu otroške bolezni. — Z^iravi 2 A f f »Pravilnimi rožiimi, katere dobiva iz domovine. —5 v J&Bfš* V** Z vsakiru Slovanom govori v njegovem roilnem je- S ! ziku. Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- ^ 9 v •• ' zutu- "aprro je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- Ji S W' ^ / vollh 2Jutrai do sedmih zvečer. (Med prvo Ave. in 2 C ^fe/ >. ■ ■ Ave- A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pri.lite osebno. 5 S ^^ ~ Do nj0f::a ^ PriJe ?. nadeestno ali cestno želez- 5 5 - ' nieo po prvi, drirzi ali tretji Ave., ln po 59tb St. 5 Dobra luč pridobi odjemalce Trgovci, ki napredujejo so le oni. katerih dobro razsvetljene trgovine privabijo odjemalce. Mi smo-sedaj upeljali sistem za napravo elektrike na obrok«' za več koi eno 1- to. fate- Naprimer. naprava osmih -v-;ilk in ene žarnice ne >58.96 ter se plačuje po $1.14 na teden v -"v dnih. Luč in reklama od zunaj na isti naein. Javite nam in poslali vam bomo našega zastopnika. The New York Edison Company A.t You- Service General OSces: Irvi. « Place and 15ih Street Telephone: Stuyvesant 5609 Branch Ofice Show Rooms for tbe Convenience of the Public »21 Rroadway Spring 9*90 124 W 42nd St Bryant 5262 126 pelancev St Orchard *151 E 86th St UnuX 77SO 10 Irving PI Stuyvesant 5600 j -27 E I25ih S: Hurlcm 4020 "362 e. 149th St • Melrose 9900 *Open Until Midnight Night and Emergency C®ii: Farragut 3000 O *b j ki rni ISt( ati GOSTNIK in JANEZA KU-RIX. Prvi je doma iz vasi Lu-kovica, S v. Križ pri Litiji, drugi pa iz fare Št. Rupert. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njn naslov, da ga mi javi, ali naj se sama oglasita. Poročati imam jima nekaj važnega. V l)an Kx.il Ijestva; ne tako pa kraljica Fri in Pušk /a >}'bo-hrvatsike narod- segla, da w je ilii-ska emigracija liruele so kakor valovi, ki se pre- v Parizu pripravila za "ekspedi- mikajo, vzpenjajo, rasto, širijo, zanimivih kulturnih ve- cijo ' v Ilirijo, ki pa se je žalost- Težak oblak, poln bliskovine, ki gu Sl"vanstva s» franco- no končala. cra zdajpazdaj živejsi poteg z go- in> je priobčil srbski li- Kralj Kristijan na svoji **eks- dalom prečara z bliski; a kmalu rik dr. .Jovan Skerlič pediciji" ne pride dalje nego do se izvije iz tega buren, čustven dijo: "Franeubki ro- Fontainbleauja; s svojo ljubezni- junaški ritem ugodne pesmi, hiin- n i ^:■}.^ka narolna poezi- jo ga zadrži lepa židovka, ki jo ne in plesa v isti mali. one pesmi IU j analiziran po-*be No- je on dvignil za 44kneginjo spljet- o Radojici, ki se v Iliriji poje ob ev "Ivan Žbogar in lUri> sko". Kristijan je pač bolj rojen vsakem veselju, v vsakem boju in _ ___ v *' i!ji v progu Želim izvedeti za naslov svo jih Kansas, dveh prijateljev IGNACIJA Jakob Petrič, Chisholm, i ^r^L John- Kadar Je kako drugtvo namenjeno kupit! bandero, Etntavo, regaijit pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tndl mene ca cene vprašate. UpraSanH Can stane le 2e. pa hI bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošli Jam brezplačno. Pl&ite ponj Alois Ceglar town. Pa. Box 207, Masson-(14-17—1) Minn. Frank Gabrenja, ^L^^sel, Gilbert, _ ^AN PAJK & CO., Conemaugh, Pa^Boxm Hat. Kamp, La Salle, HI. ts^ 'glas naroda" je edini slovenski dnevnik v Frank Skok, 438 - 52 Ave, rg?- združenih državah. — naročite se nAnjs West Allis, Wis. |1 v 'Lete Sn >mIC n pri d vo' * rtov ' (Kr; JOS. SCHARABON. ■ s rois en j/jjutjji kral j ilii-ski. Bilo je tako kiincev pod-nohte, pa se ne mak-laastvu), ki koneevanje že hereditarno v njem. "f- kakor da je od kamena. Sedaj i' Ikaterega je pre- Njegov c^če se je bil uuičil v lju- dovedli Uajkunu. največjo iu i Vojislav M. Jovanovič. bezni in njegov dedje bil umrl v najvišjo devojko v Zadru, ki je r»trčim»va študija mi je bila po- sramotnem deliriju. Očividno pa začela plesati, pevajoč narodno \.h1 d;t s> m jrl čitati .^rb^ki pre- na mei,ko Stran nagibala tudi pesem ilii^ko. Čim je začela ple-\asu. ]»a se je nasmehnil, progle-M.ah,". j- i. p" francosko- *-to dovinsko prii*odo. žestoko in dal in bi bil poginil, da ni z enim e .miki v.-jni. oziroma po dogod- mehko, drhtavo in lomko; imela skokom prišla k njemu plesalka kih pariške komune, torej začet- je tolikokrat priliko odpuščati za- in mu vrgla na živo liee svilen ro-kom daiiaiujo francoske repnb- hlode svojega soproga, človeka- bec. s katerim je zakitila svoj j deteta, ki je ohranil od detinstva ples. S tem se je rešil hajduk in V pi-ogmuiKtvn žive v Parizu Vse. ljubkost, smeh. pa tudi sre- cvo. zakaj se izza 200 let ona na-^ isialj \v<-ttiil^ki, kraljica galiŠka. pu -.ut » i> jutrib, t pod o.'-mi. sramežljivost Iu izogibanji- drvii.be. m'1 m: s most, ju tup;ii ? — Ti . imptoiiii so znamenje, \a5 telesni -i:teir. nI v redi bujete zdravniških nasvetov in pomoči. Xnisa brezplačna knjižica vam pove dejstva ijlede tel; sini; pove vam tudi o nafem zdravljenju, ki p-..:n:iaa moSkim do* svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti > in vsebuje imj katere bi moral znati v-ak mo5ki in vpaka ženska, posebno ravajo ženiti. T z nje lahko spoznate vzroke svojega trplj", vaše teškoče obvladale. Oitajte to kn^izk-o, kažipot k zcii se z njo. • Pošljite ta kupon še DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000. 208 N. Sth Av«.. Ter.jeni doktorji:—Pošljite ni takoj v-.tso zdravj zastonj in poštnine prosto. Stav. L: ulic:: aii Bex No. Me3to GLAS XARQDA. 14. JANUARJA, 1936. EMILE QABORIAU: TATVINA lt> • Nadaljevanje). — Najhujše je, če ljubi stara ženska mladeniča. .Saj ima vendar že velike sinove, pa ljubi mladeniča. Nepremično jo je gledal, toda ona ni izpremenila niti poteze v svojem obrazu. — Presneto! - ali sem se motil — je pomislil glumač in nadaljeval : — Slavna gospoda ! Na tretji s liki vidite zopet mandariuovo ženo. Sedaj si ne puli las, sedaj jih je začela barvati. — Mlada hoče postati in prikleniti mladeniča nase. — Da bi mu še bolj ugodila, mu je nadela visok naslov, spravila «.ra je k sebi na dvor, daje mu zlatnino ji diamante. — Mladi lopov zastavlja diamante in ji noče izročiti za-stavljainih listkov. Fauvellova žena j« postajala vedno bolj nemirna. — Večkrat je >.e hotela v.stati. pa ni mogla. Toda slavna gospoda, dragocenosti je slednjič zmanjkalo. — • boga Li-Ko ni imela ničesar več, mladi lopov je pa vedno več zahteval. Slednjič j«' prišel k njej in ji rekel, da mora dati dragocen biser, ki je last njenega mo/a. To pa ni bilo tako lahko. — Fo-fo je imel namreč biser zaklenjen v globoki kleti, katero so stražili nočindan trije vojaki. — Uboga žena je neprestano premišljevala: — Kako naj ga dobim, kako naj pridem do njega? — O, saj lahko storiš — ji je prigovarjal ljubimec. 1/. tvoje spalnice vodijo skivne stopnjiee v klet. Doigo časa s.- je branila in ustavljala, pa .ii ni nič pomagalo. Na četrti sliki vidite Li-Fo »n njenega ljubimca, kako se plazita po skrivnih stopnjicah v klet.... Utihnil je. ker je Fauvellova žena omedlela. — Vse se je btmilo okoli nje. Gluiuu- je hotel oditi v drugo dvorano, toda naenkrat ga je nekdo prijel za ramo. Ozrl se je in zagledal pred seboj markija Ola-nierana in Lagorsa. — Kaj želita gospoda* — ju je uljudno vprašal. — Govorila bi rada z vauii — sta odvrnila skoraj istočasno. Ko so dospeli vsi trije v teman kot, je vprašal Clameran glu-mača: — Kdo ste vi? Glumač se je zasmejal in odvrnil: O. gospoda, kako sta kratkovidna! Ali nc vidite, kaj sem? — Glumač, čisto navaden glumač. — Gledališki ravnatelj, plesalec, čarovnik .... — /iakaj ste si dovolili to nedopustno šalo? — je siknil Clameran skozi zobe. Glumač je napravil najuedolžnejši obraz in vprašal: — Jaz??? Da, vi. ravno vi. — Kaj ste mislili s tem? — O. gospod, tisto pretresljivo dramo sem sam spesnil.... Veste, jaz sem tudi pesnik, dober pesnik.... Dovolj. Vi ua nesramen način razžalili gospo Fauvel- lovo. — Ruzžalil sem j<> * — je vprašal začudeno. — Kakšen opravek ima moja junakinja ui-Fo / omenjeno damo? — Jaz one dame ne poznam. — — Mogoče boste celo rekli, d* ne veste, kakšna nesreča je zadela gospoda Fauvella? — Nesreča ga je zadela * — Ali je morda kdo umrl? — Saj je vendar vse časopisje pisalo o tatvini, ki se je pripetila v banki. 0. d«, sc že spominjam. — Njegov blagajnik mu je poneveril t-"I mil iona frankov in pobegnil čez morje. — To je vendar nekaj vsakdanjega. V kaki zvezi je pa 10 z mojo dramo? Tedaj je J^agors < I a me rana močno sunil s komolcem pod rebra. Clameran je še enkrat pogledal glumača in rekel: — Motil sem se. Vaša izjava mi popolnoma zadostuje. Ghiuiač je vzrojil in skoraj zakričal: fiir-pod. jaz vam nisem podal nikake izjave. O — s,- je poskušal Clameran opravičiti. Čakajte, da izgovorim. — Ce sem res razzalil kako damo. je dolžnost njeuega moža da se zavzame zanjo. — Vprašali ste me. kdo da sem. sedaj vas pa jaz vprašam: — Kdo ste pa vi? — Kdo ste. da branite east go>pe Fauvellovc? S kako pravieo me zmerjate? Marki je bil malo v zadregi, slednjič je pa vendarle precej od ločno odvrnil: Jaz sem bankirjev prijatelj. — V kratkem času bom član njegove družine.... — Ah !.... I>a, gospodična Magda j,, tnoja nevesta. — V nekaj dneh bo najina zaroka javno razglašena. To poročilo je glumača nekoliko presenetilo. — Mojc uaji>krenejše čestitke — je rekel slednjič. — Baje bo imela pol miljona dote. Raoul se je iu«*d tem pogovorom veduo preplašeno oziral naokoli in želel, da bi bil pogovor p rej ko mogoče končan. Zaenkrat naj zadostuje — je rekel marki Clameran. — Po-■ "in vam samo še to. da imate presneto dolg jezik. — Moja roka je š<- daljša, ljubi vitez. — Dovolj. — Pojili Raoul. kaj sc bova s to šemo prepirala. Le vprašajte me. go>poda, kdo sem. — Vprašajte, če iiuate irajžo. Vi ste. ... je rekel marki jezno — vi ste... . laagors mu jr k<»niaj preprečil, da ni zabrusil glumaču kake ža-r v obraz. Iz tega bi njabrže sledil j>oziv na dvoboj ali pa še kaj i. Vprašate me. kdo s-in? je rekel glumač. — Čakajte, to vaiu takoj pove. — Jaz sem bil najboljši prijatelj vašega ljubega »tona. bil sem njegov zaupnik in njegov svetovalec do zad- pdatila strela e* korak pred Clameranom, bi se je gotovo r< strašil, kot se je teh besed. Smrtno je prebledel in dvi-[kor da bi se hotel obraniti strašne prikazni. — Poskušal toda ga nekaj tako tiščalo v grlu, da ni mogel spraviti se(le. je rekel Lagors in ga i»oteguil za seboj, ^»potekel kakor pijanec, 'kliknil glumač — ah! zazdelo, da je malo preveč povedal. — V sploš-|viden. v tem slučaju pa tli mogel premagati same- Hneni! — sc je vpraševal. — Zakaj se je lopov loram izslediti, če ni vrag. ted množico, da bi videl, kam sta šla. Kmalo od gruče do gruče in ljudem nekaj prigodi glumač — gospoda bi rada izvedela, kdo »rašujta. prijatelja, ne vrjamem, da bi iz- tvita, sta šla v garderobo, sc oblekla in « njima. Vsakovrstne misli so mu rojile po glavi, ko se je vračal proti svojemu stanovanju. Ko je bil oddaljen par sto korakov od Jaudidierjeve palače, je skočil iz sence proti njemu človek. — Glumač ga je bil to prej opazil. Ko je planil nanj. se je hitro umaknil in razprostrl roke. Ta kretnja mu je rešila življenje, toda napadalec je moral biti sila izurjen, ker mu je vseeno zadal malo rano v desno ramo. — Čakaj, lopov! — je vzkliknil. — To je bil vitez Lagors — je pomislil glumač* — Zdi sc mi, da tudi njegov spremljevalec ni daleč. Rana ga je pričela preeej skeleti. — Stopil je pod svetilko in si jo za silo obvezal z žepnim robcem. — Presneto, velike stvari imata na vesti, če se poslužujeta orožja. — Človek se ne izpostavlja za šalo tako veliki nevarnosti. — Le čakajta. tička. jaz vama bom že posvetil. Odpravil se je naprej: hodil je sredi ceste, da bi ga zopet kdo ne napadel iz zasede. — Prokleta lopova ! Gotovo bosta šla za menoj. — Sedaj me ne bosta umorila, ampak izvedeti bosta poskušala, kdo sem. — Težko ju bo speljati na napačno sled. — Prepričan sem. da bosta šla za mano prav do • * Arliangela" \ Ce se jima posreči izvedeti, da jima je detektiv za petami, potem je vse končano. — Jutri ne bosta več v Parizu. — Denar pa imata, seveda, denar pa imata. Hote! je poklicati policijo na pomoč, pa se je premislil. — Slednjič je razločno slišal za seboj korake. — Ko se je malo po strani ozrl. je videl kakih trideset korakov za seboj dve- temni postavi. Zavil je okoli ogla. pozvonil pri neki hiši. vrata so se odprla in se za ni j m takoj tudi zaprla. Takoj nato sta pozvonila Clameran in Lagors. — Odprl jima je star služabnik in ju začudeno gledal. — Kaj želita, gospoda? — Ali ni bil sedaj tukaj neki maskiran človek? (Nadaljuj« ne). iobtte "GLAft NASrODA" skoal itlrt m—ce dnevno, IzmmU nedelj la po-•tamlk praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno u testih straneh, tako« ta dobit« tedensko S6 strani berila, t mesecu 166 strani, ali 634 strani t Mrih mesecih. "GLAS NARODA" ionaia dnevno poročila a bojišča In rana afekt. Sedaj ga sleherni dan raspoiUJame Ta itevilka jasno fovori, da je list selo rasttrjea. lista ]e organizirano in spada v strokorae nnije. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom ▼ Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni sa stopnik Veliki vojni atlas ojskujočih se evropskih držav in pa koloni* *kih posestev vseh velesil. 11,0001 — Vse osobje MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • *»« • • DELO OKUSNO, * » IZVRŠUJE PREVOD DRUGE JEZIKE. S V * • M JS UNIJSKO ORGANIZIRANA. k • « m POSEBNOST BO t DRU&TVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. TSA NAROČILA POfiUIH NA t SLOYENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnl no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in infor- "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali a katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete pri* seljeneem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov; trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natara.ll-eacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Isl&ndu ali pri Barge Offiee. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorko: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. l Obsega 11 raznih zemljevidov na 2Ctih straneh in vsaka stran je 10% pri 13% palea velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas obaaga devet resnih zemljevklo - na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o tak o je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen nailov tn mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, ^^Cortlandt Street New^^k^N^^^ m EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW Y0RKTJ ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnit« ae sanpno na njega, kjer bost« točno la solidno postreSeaL 1 Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost je> 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. 4MU" Najbolj a- mm- / /K. silo z« šen-■k( in moike k U«e. kakor tu-\ , di it mačka brke ta brado. Ako m rabi to mazilo, sra-•tejo f t te-d nI h kraanf, |*o»ti in dolgi : luia kakor 1 tad! maikln buM brk« la ' br»d» in n«bo> ' do odpadali la m osiveli. RamtlMBt, k o« ti bol ali trganj« * rokah. nogah ia križa ▼ 8 dneh popolnoma ozdravim, ran«, opeklina, bate. tare. kraste in griate. potna noge, kurjo oči. bradovice. oceblino v par dnoh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bras as peha rabil, mu jamčim ca $6.00. Pilita takoj v« cenik ia knjižico, pailjem aastonj. JAKOB WAHClC, 1WX H. Mth St, Cleveland, O. Kade j je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i, t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je^lS centov. Pri nas je dobiti tudi vetrne zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rastje, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov. ,.,,, Naročila in denar pošljite na t Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. Y gmwwsiHii nam Kaj »revije PlsatsUi valil m Knjigi "Doli z orodjem P Lav MMdnli TeMeJ )s pisal: Kajls« ns a nUkte mM* Sam prebral la v njej našel veliko koristnega. Ta ^fr agle vpliva na iloveka ln obsega aebroj lepili aliU.« Friderik pL Bafcnteil: Odkar J« umrla —r^--SM al Ml« na nets tako slavne pisateljice kot J« Scttnerjeva. rraL «r. L Md: "Doli ■ orodjem Je pravo ogledale sedanj* sa Saša. Ko fionk prečita to knjlso, mora Mttoto pomisliti, Sa m Mllajo Horeitrn boljU CasL Kratkomalo: selo dobra kajlca. Dr. Iai MskffnU: To knjlco bi Govek asJraJSe peijnMl. V too srea srn J« pretreslo, ko sms Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Fieiasu pile: Sedel sem v nekam pri Krleglacb la eem bral knjigo a našlorom "Doli « »nA> lI" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma la sedaj lahke da eta ta dva daeva uekaj posebnega v mojem Slrljeaja. Ee sam Jo prebral, eem seirtri. da M se prestavilo knjigo v ves kal turns Jeslka, da bi Jo brala vsaka knjige ros, da bo J« tadl v i« smelo smaJkatL Na svetn s« dntfbe. ki raaltrjajo Bvato Ali ki n n megle nstoMvltS Iri M »1 « Wm U aajbelj elarljtva kajlca. O. Nimam Meri « To J« najbolJBa jajlga. kar se Ha en^ ■ali ljudje, ki m borijo sa svetovni mir.... ■ene Isei (na ehodo, katerega Je Imel leta 1SS0 v Berlin)« Ve bes slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom p#> eaML Kaj bi tadl ta knjiga nsBi svoje apoatolj«. ki bi BI laje la oOll vse naroda.... ter DamJcinkl je rekel v nekem evojam p«va> n v poelsnekf sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni kajlgl splseae na pretresljiv nafitn vojna. Knjige nI napisal noben voja-■d strokovnjak, noben drfavnlk. pnfi pa prlprosta Berta sL SattaarJeTs. Prosim'Vas, posvetita par or team dalo. Mislim. > vrt aavdafleval aa vojno^ «s bo prebral ta Win Slovenic Publishing Co., M Cortlandt Itrwt, Vtv York City, H. Y, n«aw» j* - Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. * Do dobrega sem m prepričal, da dospejo denarne po&iJjatr« tadl sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo po&iljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dnu Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem t staro domovino. 100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.