7 UVODNIK DOI: 10.4312/vestnik.13.7-9 Drage bralke, spoštovani bralci, letošnja številka Vestnika za tuje jezike je posvečena pokojnemu kolegu Gregorju Per- ku. Prejeli smo zares veliko število člankov, saj se mnogo kolegov želi pokloniti nje - govemu spominu. V prvem delu revije objavljamo članke s področja jezikoslovja. Prvi je prispevek Karoline Hnilicove, ki se posveča razliki med pisno in govorjeno francoščino, kot jo je ugotavljala na podlagi radijske kronike Pop & co. Na govorjeno francoščino se osredo- toča tudi Primož Vitez, ki preučuje naglas v medijskem govoru. Adriana Mezeg piše o apoziciji v francoščini in slovenščini. Mojca Schlamberger Brezar analizira tvornost tujih predpon v samostalniških in pridevniških zloženkah v slovenščini. Ana Zwitter Vitez pa se loteva aktualne teme, analize komentarjev na omrežju Twitter, zapisanih ob incidentu – klofuti, ki jo je prejel predsednik Macron. Na področje jezika v športu posega Mateja Cerovšek, ki obravnava konverzacionalizacijo kot diskurzivno strategijo v francoskem novinarskem diskurzu. Člankom v francoščini sledita dva prispevka v ita- lijanščini: Mirjam Premrl Podobnik obravnava rabo člena in za-pridevnika v nekaterih vrstah italijanskih samostalniških sintagem, ki jih primerja s slovenščino, Kaja Katarina Brecelj pa piše o aktualni temi, anglicizmih v italijanščini v obdobju trenutne pandemije. Sledi prispevek, v katerem Jonace Manyasa obravnava negativni jezikovni transfer in analizira morfo-sintaktične napake, ki jih pri učenju angleščine delajo tanzanijski štu- dentje. Ukrajinski kolega Eldar Veremchuk z etimološke perspektive analizira etična koncepta dobro in zlo. Urška Valenčič Arh v nemščini piše o frazemih v oglaševanju, Jasmina Markič pa v španščini o glagolskih perifrazah z gerundijem v romanu Fernan- da Valleja La rambla paralela. Zadnja dva prispevka posegata na področje regionalnih jezikov in narečij: Oliver Currie se posveča zbiranju slovstvene folklore in statusu re- gionalnih jezikov v Franciji v 19. stoletju, Ksenija in Léo Léonard pa sociolingvistični opredelitvi rezijanskega narečja. Del revije, namenjen člankom s področja književnosti, začenjamo s prispevkom o reinterpretaciji šestih frankofonskih afriških romanov, katerega avtor je Sikiru Adeye- mi Ogundokun. Malo znanemu pesniku, tipografu, slikarju, tiskarju in založniku Jeanu Vodainu se ob stoletnici rojstva posveča Urh Ferlež. Irena Prosenc piše o recepciji del Giorgia Bassanija v slovenskem prostoru, Branka Kalenić Ramšak obravnava literarne povezave med – sicer časovno in prostorsko oddaljenima – Cervantesom in Borgesom. 8 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES Gemma Santiago Alonso razmišlja o ženski identiteti v dveh delih, Historia de Java španske pisateljice Elisabeth Mulder in kratki zgodbi Si esto es la vida, yo soy Caperu- cita Roja argentinske pisateljice Luise Valenzuele. Ignac Fock je svoj prispevek namenil obravnavi drame Vsi ptice sodobnega libanonsko-kanadskega avtorja Wajdija Mouawa- da. Zadnji prispevek tega razdelka pa posega tudi na prevodoslovno področje; Florence Gacoin Marks v svojem prispevku raziskuje obravnavo t. i. avtonimnih elementov v slovenskih prevodih treh romanov M. Houellebecqa, kot so jih izoblikovali trije različni slovenski prevajalci. Tretji del revije je namenjen prispevkom s področja didaktike tujih jezikov. Janez Skela in Lara Burazer se na primeru učbenikov angleščine posvečata notranji organizi- ranosti učbeniških enot. Anna Martinović in Irena Burić posegata tudi na področje psi- hologije, saj analizirata različne dejavnike vpliva na motivacijo za učenje tujega jezika. Sanda Lucija Udier piše o hrvaščini kot tujem jeziku in analizira pragmatične značilno- sti nedoločnih zaimkov. Violeta Jurkovič se osredotoča na razvoj jezikovne zmožnosti v medicinski pomorski angleščini in analizira priložnostno učenje angleščine preko spre- mljanja medicinske televizijske serije. Jacqueline Oven namenja svoj prispevek izzivom slušnega razumevanja in transkripcije slušnih besedil v francoščini. V nemščini sta na- pisana članka Mojce Leskovec in Andreje Retelj. Prva piše o odnosu zunanjih ocenje- valk in ocenjevalcev, učiteljev in učiteljic nemščine, do slovnice pri pouku tujega jezika, druga pa o zgodnji večjezičnosti v Sloveniji, stališčih staršev do učenja tujih jezikov v predšolskem obdobju. Jana Kenda v svojem prispevku predstavlja valenčni model kot didaktično sredstvo za poučevanje in učenje italijanščine kot tujega jezika. Na špansko govorno področje umeščamo zadnja dva prispevka tega razdelka; Marjana Šifrar Kalan namenja svoj članek leksikalni razpoložljivosti v semantični kategoriji »vsakodnevne de- javnosti«, kot jo je opazovala pri učencih španščine, Uršula Geršak in Maja Šabec pa predstavljata izkušnjo sodelovalnega učenja pri pouku prevajanja na primeru antologije paragvajskih pravljic. Zadnji del revije je, kot običajno, namenjen recenzijam. Agata Šega predstavlja delo Sinteze de limba română / Synthesis of the Romanian Language. Mojca Leskovec poroča o učbenikih das Leben 1, A2, Prima 1 in 2 in univerzitetnem učbeniku Deutsch als Fremdsprache im Kindesalter. Andreja Trenc piše o učbeniku Aula Internacional plus 1. Darja Mertelj poroča o slovarju Hrvatsko-taljanski rječnik školskog jezika. Anne-Cécile Lamy-Joswiak je prebrala v trenutnih razmerah zelo aktualno delo For- mation hybride en langues: articuler présentiel et distanciel. V zadnji recenziji Meta Lah pišem o monografiji Dubravke Dubravec Labaš Vlastiti identitet u tuđim očima. Darja Mertelj se v svojem zapisu spominja prezgodaj umrle hrvaške kolegice Ves- ne Deželjin. Življenju in delu Gregorja Perka, sta namenjena prispevka Katarine Marinčič in Metke Šorli v uvodnem delu revije. Naj v uvodniku spomnim le na vlogo, ki jo je odi- gral pri Vestniku za tuje jezike. Ko je bilo leta 2006 razpuščeno Društvo za tuje jezike in 9 UVODNIK književnosti Slovenije, prejšnji izdajatelj revije, je hkrati usahnil tudi Vestnik. Z Gregor- jem sva se odločila, da ga obudiva, saj se nama je zdelo, da podobno revijo v slovenskem prostoru potrebujemo. Po mnogih administrativnih ovirah sva leta 2009 uspela izdati prvo številko; ker denarja skoraj nisva imela, je revijo Gregor oblikoval sam. Izbrala sva najcenejšo naslovnico; belo s črno obrobo – in kasneje poslušala pripombe, da je revija podobna osmrtnici. V kasnejših letih mi je bil Gregor na uredniški poti najtesnejši sode- lavec in največja opora, bil je vedno na voljo za vprašanja, poslušal je pritožbe, razreševal dvome. Na njegovo mnenje sem se kot urednica vedno lahko zanesla. Vsi v uredniškem odboru ga neizmerno pogrešamo. So praznine, ki ne morejo biti zapolnjene – z Gregorje- vim odhodom je nastala ena takih. Meta Lah Glavna in odgovorna urednica