Pošfnfna plačana t gofovial Spedizioue in abbonamento poslala
Prezzo - Cena Lir 0.50
Štev. 100	F	Ljubljani,	v	toreh,	4. maja 1943-XXl	I^to	Vlil
Izključna poofoiaii. »i *a oglaševanje italijanskega in tujega 3 Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. § Concessiooaria esclnsiva per la pnbblidtl dl provenienca itaiiana izvora: Unione Pubbliciti itaiiana S. A, Milano.	|	Redazione,	Ammlnistrazlonei	Kopitarjeva 6, Lubiana. |	ed	estera:	Union«	PubblicitA	Itaiiana	S.	A.	Milano.
Slovesnosti ob dueletnici Ljubljanske pokrajine
Poročilo Visokega komisarja o dveletnem delu oblasti in fašistovske stranke za novo pokrajino
Bollettino n. 1073
Aitivita di artiglierie e dei nuclei esploranti in Tainisia
n Quartier Generale delle Forze Armate co-mumca:
In Tunisia aitivita di artiglieria e di nuclei esploranti.
Nostri bombardieri banno efficacemenle ajjito su conccntramenti di automezzi nelle retrovie av-versarie; in combattimenti k stato abbattuto dalla caccia germanica un velivolo nemico.
Vojno poročilo it. 1073
Topniško in oglednisko delovanje v Tuniziji
V	Tuniziji delovanje topništva in ogledni-ikih skupin.
Naši bombniki so uspešno nastopali proti zbirališčem oklepnih vozil v nasprotnikovem zaledju. Nemški lovci so v bojih zbili eno nasprotnikovo letalo.
Ob drugi obletnici ustanovitve in priključitve Ljubljanske pokrajine je imel Visoki komisar poročilo županom in občinskim komisarjem, krajevnim zastopnikom oblasti, zastopnikom sindakatov in gospodarskih družb in zastopnikom slovenske kulture ter že številnim drugim zastopnikom slovenskega prebivalstva v novi pokrajini. Poleg slovenskih zastopstev so bili navzoči pri poročilu hierarhi, zastopniki oblasti, strokovnjaki in italijanski uradniki. Na odru so poleg Visokega komisarja zavzeli mesta Eksc. poveljnik armadnega zbora general Gambara, zvezni tajnik Orlandini, škof dr. Gregorij Rožman, divizijski general in poveljnik mesta Ruggero, ljubljanski župan general Rupnik in predsednik kasacijskega sodišča v Ljubljani dr. Lajovic. Med drugimi zastopniki oblasti so bili general Lombrano in major Permi, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev, zvezni podtajnik z vsem zveznim vodstvom, kvestor, rektor univerze profesor Kos, predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Vidmar, predsednik Zveze delodajalcev dr. Slokar, predsednik^ Zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkmajer, predsednik delojemalcev dr. Alujevič, podpredsednik pokrajinskega korporacijskega sveta Mohorič in mnogo drugih zastopnikov, med »jimi skupina časnikarjev z direktorji dnevnikov na čelu in zastopniki še drugih stanov, ki s svojim delom pomagajo pri proizvodnji in kulturi pokrajine. Dvorana je bila okrašena z zastavami, s snopi in z zelenjem. Vse to je delalo veličasten vtis na tiste, ki so bili navzoči. Vsi so z navdušenjem pozdravili prihod Visokega komisarja, generalov in zastopnikov stranke v dvorano. Zupani in civilni komisarji so prišli v velikem številu, potem ko so prišli nekateri iz najoddaljenejših središč. Brž ko je Eksc. Grazioli prišel na oder, je zvezni tajnik odredil pozdrav Visokemu komisarju, Visoki komisar pa je odredil pozdrav Kralju in Cesarju, Duceju in oboroženim, silam iu temu pozdravu so se vsi navzoči stoje odzvali.
Visoki komisar govori
Ekscelence, kameradi, gospodje!
Ob drugi obletnici objave kr. dekreta o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, ki je prinesla slovenskemu prebivalstvu moinost širokega življenjskega razmaha ter plodonosno bodočnost, spoštujoč pri tem njegovo kulturo, jezik, navade in običaje ier ob izpopolnjevanju razvoja gospodarske delavnosti te dežele, sem želel zopet zbrati, ob prisotnosti najvišjih vojaških in političnih zastopnikov; oblastva, vodje in zastopnike vseh ustvarjajočih slojev pokrajine, da podam pregleden in vendar natančen obračun o vsem, kar se je izvršilo, ter da določim, kar je izvršiti v bodočnosti.
Predvsem Kos vabim, da naslovite najvdanejii in najbolj goreči pozdrav N j. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju (navdušeno vzklikanje in dolgotrajno odobravanje) ter da se spoštljivo spomnile padlih elanov oborožene sile, Fašistične stranke ter prostovoljnih protikomunističnih oddelkov, ki so se junaško žrtvovali pri obrambi civilizacije proti bolj-ševiškemu barbarstvu, ter duhovnikov, županov, uradnikov in nameščencev državnih in občinskih uprav, mož, žena in otrok, ki so jih doslej že na stotine pobili tako imenovani posvoboditelji slovenskega naroda*, s krutostjo, ki popolnoma odgovarja sovjetskemu običaju. (Spomin žrtev so vsi počastili etoje.)
Imena teh nedolžnih žrtev, ki so se pregrešile samo s tem, da so ljubile svojo rodbino in svojo zemljo, ier da so jo hotele obvarovati pred nekoristnim, blaznim in nepopravljivim uničevanjem, ki ga je mogla in more zaminlili le prenapeta in zločinska blaznost, bo slovenski narod vklesal v cerkvah in po trgih vsake tudi še tako male vasi, da bo ostala tudi za bodoče generacije neizbrisen
spomin in večen dokaz, kaj je značila »komunistična civilizacija« na slovenski semlij.
Vam, Ekscelenca Oambara, visoki in hrabri poveljnik slavnih Oboroženih sil, ki so razmeščene v italijanski Sloveniji kot varna posadka dežele za pravično varstvo prebivalstva, naj gre krepak in občudujoč pozdrav vseh Italijanov, ki imajo visoko čast in ponos, da služijo tu, z vojaškim srcem, fašistični domovini, prav tako pa naslavljam tudi iskren in hvaležen pozdrav v imenu prebivalstva, ki ga zastopajo tu zbrana oblastva in voditelji. (Pozdrav Ekec. Gambari in oboroženim silam so vsi navzoči sprejeli z vzklikanjem in ploskanjem.)
Evo, Ekscelence, kameradi, gospodje, pregledno in utemeljeno poročilo o tem, kar je bilo izvršenega.
1.	Prehrana
Prehrana prebivalstva je bila, kakor sem pojasnil že lansko leto, predmet stalnega zanimanja vladne oblasti.
_Ce je ta problem v glavnem težak, zlasti v vojni, je predvsem v tej deželi takoj izgledal vprav kočljiv, kajti ob naši zasedbi 60 bile zaloge kar nialenkostne, ponekod samo za nekaj dni, krajevna možnost pridobivanja najnujnejših živil pa je bila neznatna.
Izvršeno Se bo izvr.
a)	cestne	regulacije  19,877.914	20,455.000
b) vodovodi, javna kopališča, vodne naprave . . . 6,423.000	9,323.000
c) zgradbe (vseučilišče, bolnišnica, moderna umetnostna galerija................ 4,900.000 19,000.000
d) javna skupinska zaklonišča za protiletalsko zaščito ............................... —	10.000.000
e)	železnice.................... 51,600.000	41,560.000
Skupno . . . 82,810.913	80,338.000
Tej pomembni številki je treba dodati še javna dela, ki jih je izvršil Visoki komisariat iz naknadnih kreditov Fašistične vlade, in sicer:
izvršenih del itd. za  ...............	32,050.000
projektiranih in začetih del za . . . 31^000.000
skupno: izvršenih del za................. 114,650.000
projektiranih in začetih del za . 111,338.000
Med izvršenimi deli in onimi, ki se bodo izvršila, zaslužijo posebno omembo dela, ki se tičejo glavnega mesta; dopolnitev in preuredba splošne bolnišnice, otroške bolnišnice in porodnišnice; izpopolnitev včeučiliških poslopij, poleg onih predvidenih treh milijonov za poslopje kemičnega oddelka tehnične fakultete; dovršitev javnega kopa-
Častni oder med govorom Eksc. Graziolija. Od leve na desno: predsednik dr. Lajovic, knezo-Skof dr. Rožman, Eksc. general Gambara, Eksc. Grazioli, Zvezni tajnik Orlando Orlandini. general Ruggero, ljubljanski župan general Rupnik
Fašistična vlada je v tem pogledu takoj plemenito priskočila na pomoč, 6aj je poslala že prve dni po zasedbi potrebna živila. Jasno je, da bi bil slovenski narod brez te hitre pomoči prepuščen dobesedno gladu.
Želim Vam podati točne številke, koliko je bilo poslanega iz kraljevine v to pokrajino do 30. aprila tega leta:
Mešana moka . . , . , 290.358 stotov
Koruzna moka............ 84.30-1	„
Moka za testenino	.	.	,	0.1(50	«
Testenine ......	k	29.716
Riž...................... 78.234	„
Sladkor	59.600	„
M ilo .	6.550	„
Olje •«■<»««■«	7.355	„
Slanina.	2.991	„
Mast	508	„
Surovo maslo . «	»	,	,	6.524	„
^'r..................•	*	m	4.676	„
Kondenzirano mleko.	,	,	350	„
Krompir	34.025	„
•	Marmelada..................... 3.100	„
Italijanski narod je v svoji vzvišeni solidarnosti ter prepojen s čutom tipično rimskega in fašističnega človekoljubja, takoj bratsko delil svoje živilske zaloge s slovenskim prebivalstvom. Pri prehrani se ni delalo nobene razlike med slovenskimi in italijanskimi državljani.
Vabim še enkrat slovenski narod, da razmišlja dobronamerno o neizpodbitni resnici, ker le ona more postaviti na laž vse, kar trdi in piše komunistična ali druga propaganda o fašistični Italiji.
Razdeljevanje živil trgovcem in potrošnikom se je stalno izpopolnjevalo ter zadovoljivo napreduje.
Uvrstitev pokrajine v državni načrt za razdeljevanje sadja bo v veliki meri krila njene potrebe.
Težave so se pojavile pri dobavi mesa in mleka iz znanih vam razlogov. — Pristojni organi se stalno trudijo, da bi jih vsaj delno odpravili.
2.	Javna dela
2e lani, pa tudi ob ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta sem poročal o načrtu za javna dela, ki je bil sestavljen ob začetku drugega leta obstoja pokrajine ter o tem, koliko je bilo tozadevno ze izvršenega.
čeprav se ne morem spuščati v posameznosti, žetim vendar podati oziroma ponoviti vam natančne tozadevne številke.
Doslej izvršena dela, dela v načrtu ali pa v v teku izvajanja, zagotovljena iz sredstev, ki jih je dala na razpolago fašistična vlada, so:
lišča v Koleziji ter zgradbe moderne umetnostne galerije.
Na podeželju se je posebna pozornost polagala na vodovode, vodne naprave, melioracije in cestne preureditve.
3.	Gospodarski položaj
Ze pred enim letom sem očrtal izjemno gospodarsko stanje pokrajine ob zasedbi.
Pravočasno odrejeni ukrepi in dejansko zanimanje so že_ takoj preprečili polom, ki se je tedaj zdel neizbežen in so, zaradi miru in jasnosti, ki sta takoj nastopila, omogočili postopno delo za ureditev in vključitev pokrajine v okvir državnega gospodarstva.
V splošnem je industrijska delavnost ostala krepka, trgovina zadovoljiva, upoštevajoč seveda neizbežne vplive vojnega stanja; pojačilo se je gozdno gospodarstvo ju nekoliko se je izboljšalo Poljedelstvo.
Opozoriti je na znatno količino umetnih gnojil, ki so prispela iz kraljevine ter na uvoz 9.334 stotov ovsa.
V posebno kočljivem položaju so se znašli kreditni, zavarovalni in zadružni zavodi spričo dejstva, da je bil njihov delokrog nenadoma zmanjšan.
V tem pogledu se je postopalo s potrebnim Preudarkom ter po pazljivem in zrelem razmotri-vanju vprašanj, ki so se pojavila drugo za drugim. To je pomirilo vlagatelje 111 omogočilo zavodom in ustanovam nadaljnji obstoj.
Važna in tudi mednarodno pomembna življenjska vprašanja so bila ugodno rešena ali pa se rešujejo, kot na pr. vprašanja zavarovalnih zavodov, ureditve dolgov in terjatev v inozemstvu, ureditve bivših jugoslovanskih državnih vrednostnih papirjev.
Po mojem mnenju bodo ta vprašanja v kratkem urejena in bo omogočeno po natančni ocenitvi pristopiti k dokončni bančni, zavarovalni in zadružni ureditvi pokrajine ter ukiniti še vedno obstoječe delne moratorije: to zlasti v interesu malih vlagateljev, tedaj manj premožnih slojev prebivalstva.
Smernice gospodarstva v pokrajini so bilo objavljene ob priliki ustanovitve Pokrajinskega korporacijskega sveta. Zdi se mi potrebno, da jih v glavnih potezah znova poudarim, tako da bodo dobro znane vsem odgovornim organom.
a) Celotna vključitev gospodarstva italijanske
Slovenije v državni okvir;
b) vsestransko povečanje poljedelske produkcije
ter ureditev poljedelskih kultur. — Vsak najmanjši košček zemlje se mora obdelati;
c) postopna izvedba melioracij po načrtu, ki se
izvaja, s ciljem takojšnjega donosa;
d) zopetna vzpostavitev živinorejskega stanja;
opozarjam, da bo v bližnji bodočnosti v pokra-
jini uvedeno umetno oplojanje goved in da bo ustanovljena posebna poizkusna postaja;
e) izkoriščanje gozdnega premoženja do skrajnih mej ohranitve; inlenzifikacija pogozdovanja;
f) poenotenje ureditve in izkoriščanja obratujočih rudnikov ter geološka raziskavanja;
g) ureditev bančnih, zavarovalnih in zadružnih zavodov.
•Jasno je, da bo izvedba zgoraj navedenih smernic koristila splošnemu gospodarskemu položaju pokrajine, katere naloga je, da ne bremeni državnih zalog, razen v kolikor sama ne bi mogla zadostno proizvajati.
Vključitev pokrajinskega gospodarstva v državni okvir ima kot posledico izenačenje plač ia mezd ter življenjskih cen.
To je namen poslednjih odredb, ki so bile izdane za ukinitev ali znižanje pristojbin in davkov na^ najnujnejša živila ter poostritev nadzorstva nad točnim izvajanjem živilskih predpisov s posebnim ozirom na nedopustno zvišanje cen in na uničenjo takozvane »črne borze<.
Nadaljevalo se bo drakonsko zatiranje kršiteljev, ki jih je treba smatrati kot največje sovražnike manj premožnih slojev, ker onemogočajo pravično razdelitev živil v škodo revnejših slojev in korist ozkega kroga privilegirancev.
Vsi potrošniki morajo podpirati oblast pri pobijanju te nemoralne špekulacije.
4.	Korporacijski sistem
Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki je uradno pričel delovati dne 23. februarja t. 1., je bil fašistični korporacijski sistem v celoti razširjen na pokrajino.
O	doseženih rezultatih se je že večkrat govorilo. Da prizadeti sloji resnično cenijo ta sistem, dokazuje dejstvo, da štejejo sedanje nove sindikalne organizacije znatno večjo število članov, kakor so jih imele razne strokovne organizacije, ki so delovale pred okupacijo.
Voditelji in odbori sestavljajo z največjo vnemo statute, varujoč pri tem uspešno svoje organizirane člane; delujejo v duhu uspešnega sodelovanja ter v korist pokrajinskega gospodarstva in višjih državnih interesov.
V	okviru korporativne organizacije imajo proizvajalni sloji možnost zastopati ne samo posebne potrebe svojih kategorij, marveč tudi uspešno sodelujejo pri hitri in koristni rešitvi predloženih jim problemov.	\
Tudi^ pokrajinska združenja Sol, javnih uradnikov, železničarjev, poštarjev in uslužbencev državnih industrijskih podjetij delujejo z vnemo iu vidnimi uspehi.
5.	Zdravstveni položaj
Kljub dogodkom, ki so se odigrali na ozemlju, se zdravstveni položaj pokrajine lahko označi kot zadovoljiv.
Ugotovljeni primeri nalezljivih bolezni v splošnem ne presegajo števila teh bolezni v normalnem Času, kar je pripisati vztrajnemu delovanju zdravstvenih organov, ki so uničili legla nalezljivih bolezni in s tem v kali zatrli epidemije. Hkrati pa so izvedli najširše zaščitno delo.
Proti legarju je bilo cepljenih 16.517 oseb; proti dizenteriji 1432 oseb in proti davici 4473 oseb.
Omeniti je treba, da je bilo obvezno cepljenje proti davici odrejeno z naredbo z dne 25. aprila 1942-XX.
V teku leta so protituberkulozni dispanzerji izvedli 7833 pregledov.
Generalno ravnateljstvo javnega zdravstva ▼ Notranjem ministrstvu je oskrbovalo y svojih last- ( nili sanatorijih in na lastne stroške 75 jetičnih bolnikov.
Razne državne zdravstvene ustanove so pregledale skupno 10.596 otrok.
Osebno sem se prepričal o uspešnem delova-nju raznih bolnic in raznih zdravstvenih ustanov, ki delujejo v pokrajini. Dal sem .navodila za njih nepreklicno dokončno ureditev in pojačanje njih delovanja.
Začrtani program se bo postopoma in Sigurno izvedel.
Proučuje se preureditev občinske zdravstvene službe v pokrajini radi boljše zdravstvene oskrbe prebivalstva.
Zelo uspešna in zelo cenjena je služba, ki jo je zdravstvena kolona opravila v glavnem mestu, zlasti pa v ostalih večjih krajih pokrajine. Samo v preteklem letu 1942 se je izvršilo 66.489 pregledov od specialistov in je bilo izvršenih 16.853 raznih ordinacij.
Izboljšuje se babiška služba, posebno v kmečkih občinah.
Nova zdravstvena središča se bodo ustanovila v Ribnici: pa tudi v nekaterih drugih krajih, predvsem v Krmelju, kjer se bo zgradila nova bolnica.
V živinoreji so se pojavili nekateri običajni slučaji okuženja, ki so bili takoj ugotovljeni in podvrženi energičnim ukrepom živinozdravniških organov.
Posebno zakoniti ukrepi bodo izdani v svrho ohranitve živine. Razdeljenih je bilo nad 40.000 serumov in eepiv proti nalezljivim boleznim prašičev.
6.	Socialno skrbstvo
Pomožna akcija je bila v vsakem oziru ogromna, uspešna in upoštevana.
Čeprav^ je tovrstno delovanje razumljivo z stališča obče človečanske vzajemnosti, želim vendarle omeniti nekatere pomembnejše akcije, in sicer:
Nadaljevanje na 2. strani.
Poročilo Vis. komisarja ob dveletnici Ljubi j. pokrajine
Nadaljevanje ■ 1. tfrani.
a) Delovanje Pokrajinskega pomožnega zavoda, ki je potom svojih občinskih zavodov temeljito
K'i skrbel za ubožnejše sloje 8 tem, da jim je v i-»! »vojih obednicah nudil hrano, živila, obleke, prispevke za stanarino in za zdravila.
b) Pomoč prebivalstvu, prizadetemu radi vojnih dogodkov, in sicer potom ustanovitve javnih
i	ljudskih kuhinj, potom razdelitve živil, oblek, zdravit in potom začasne ureditve stanovanji
c) Brezplačna prehrana revnim otrokom, prav , posebno s strani O. I. L. L.-a (nad 4000 dnevnih
obrokov), in s strani Pokrajinskega pomožnega zavoda (nad 500 dnevnih obrokov).
d) Brezplačno razdeljevanje živilskih zavitkov in daril ubožnim družinam s Številnimi otroci ob priliki »Praznika mater in otroka« in ob pri liki velikonočnih praznikov.
e) Odkup zastavljenih predmetov revnejših slojev.
f) Izredne podpore najrevnejšim slojem.
Za gornje potrebe se bo porabilo v tekočem letu okrog 11 milijonov lir. Delodajalci so prispevali k gornjemu znesku vsoto lir 471.720.—.
Razširitev družinskih podpor je doprinesla vidne ugodnosti delavcem in cim bodo razmere dopuščale, bodo uvedene tudi v korist kmečkih delavcev, ki so trenutno še izvzeti od gornje ugodnosti.
Pri tej priliki moram tudi omeniti ustanovitev Pokrajinske Zveze Državnega zavoda za zaščito mater in otroka, ki bo nudila svojo uspešno pomoč materam pred in po porodu in prav tako deci, z ureditvijo oskrbovalisč, posvetovalnic in domov za zaščito dcce in mater.
Že za tekoče leto je v to svrho predviden izdatek približno treh milijonov lir, katere je nakazal Državni zavod iz Rima.
7.	Javna prosveta in izobrazba
- Resnično prizadevanje fašistične vlade za slovensko šolo in prosveto je očitno in vidno ne samo spričo visokih zneskov, ki so določeni za izpopolnitev univerzitetnih stavb, o katerih je bil že preje govor, znatnih prispevkov dovoljenih kulturnim ustanovam (omenjam prispevek v znesku L 200.000 Glasbeni Matici), letnih štipendij za nadaljevanje univerzitetnih študij, ter končno znatnih prispevkov dovoljenih Operi in Drami, ki so jima omogočili, da lahko nadaljujeta s svojim delovanjem.
Jasno je, da morajo tako šola kot tudi ostale slovenske kulturne institucije, upoštevajoč koliko jim je bilo podeljenega, lojalno in koristno sodelovati z italijansko šolo in italijansko kulturo.
^ 8. Delo na upravnem področju
Posebna pažnja je bila posvečena izpopolnitvi delovanja občin in ostalih upravnih organov pokrajine.
Združeni so bili nekateri važnejši sedeži občin v Črnomlju, Metliki, Kočevju in Logatcu s sosednimi, in. je na ta način bila odstranjena razcepljenost, ki je preje nastala samo iz -političnih in davčnih ozirov, ni pa imela nikake stvarne podlage.
Doslej se ni izvršila nobena druga združitev občin in tudi nobena nadaljnja združitev trenutno ni predvidena. To vprašanje se proučuje samo v tistih krajih, kjer to zahtevajo nujne potrebe uprave in sicer v izključno fcorist prebivalstva.
Znatni prispevki v višini nad 1 milijon lir so bili nakazani revnim občinam, da se jim omogoči redno poslovanje.
Zapriseženi župani so bili imenovani v šestih občinah in sicer: v Ljubljani, Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Kočevju in Logatcu.
Predvideno Je, da bodo ustanovljeni tudi občinski sosveti. Pokrajinski sosvet, ki bo * ozirom na razširitev Fašističnega korporativnega sistema obnovljen, bo pričel v kratkem s svojini uspešnim delom.
9. Delovanje stranke
Nacionalna fašistična stranka, ki zaradi posebne organizacije pokrajine vključuje samo Italijanske državljane, in torej ni ustanovila nikake politične organizacije za Slovence, razvija v korist prebivalstva ogromno podporno delovanje, ki je v vsakem pogledu zaslužno in kalero visoko ceni tudi prebivalstvo samo.
Omenjam dobrodelno delovanje fašističnih žena, fašijev in podpornih odborov stranke, kamor se prebivalstvo z znupanjem obrača za najrazličnejše nasvete in potrebe; ter G.I.L.L., ki je stalno razvijala svoje obširno delovanje na vzgojnem, kulturnem, športnem In razvedrilnem polju in šteje danes nad 7000 članov.
Omeniti moram podporne akcije, predvsem potom šolskih kuhinj, o čemer je bilo že govora, in potom letnih taborišč, ki bodo letos še bolj razširjena.
Omembe vredna je tudi ustanovitev Moškega vzgajulišča, ki nudi gostoljubnost okrog 100 slovenskim otrokom ubožnih družin in otrokom, ki se nahajajo v izrednih družinskih okoliščinah.
Uspešno je podporno delovanje Univerzitetne organizacije, ki šteje približno 400 članov.
Velikega pomena je razvedrilno delovanje Do-polavora; stalno se širi delovanje C. O. N. I.*ja in zelo je upoštevano delovanje Odseka kmečkih gospodinj. tovarniških in obrtniških delavk.
Nadvse hvale vredno je delovanje stranke v korist naših slavnih oboroženih sil.
Takšno delovanje se bo nedvomno nadaljevalo in stopnjevalo v smislu navodil tajnika stranke, KkeePlnnoe Karla Scorzc, kateremu navdušeno vzklikamo naš alalA.
Zaključne besede
Ekscelence, kameradi, gospodje!
Tu sem Vam, kol Ja bilo potrebno, na kratko prikazal (o, kar je izvršil režim. — Po fašističnem običaju sem Vam navedel številke in konkretna dejstva, ki jih ne more nikdo zanikati.
Za izvršeno delo, Selim dati javno priznanje svojim neposrednim sodelavcem, hierarhom, obla-»lem, «pravnikom tn voditeljem, urednikom dnev-»ih časopisov (n domačih periodičnih revij, ki so lojalno sodelovali; enako tudi tdravemu delu slovenskega prebivalstva, ki je s si-ojim lojalnim vodenjem pokazal, da ena ceniti izvršeno delo in je ob raznih prilikah jasno in dejansko priznal svojo globoko hvaležnost Duceju in Fašistični vladi.
Posebej izrekam iskreno zahvalo Ekscelenci Gambari za njegovo osebno neprekinjeno in uspešno sodelovanje, kakor tudi sodelovanje Oboroženih sil, pri reševanju Življenjskih problemov pokrajine.
Nn 'to, kar sem povedal, opozarjam slovenske poštene in dobro misleče mole (n lene.
Bolj kol besede postavljajo številke in dejstva na najjasnejši način na lai to, kar trdi goljufiva in zavratna komunistična propaganda in tisti, ki so se v dobri alf štabi veri izkazali za orodje te pro-
pagande, stremeče za tem, da zastrupi slovensko ljudstvo in ogrozi njegovo bodočnost.
Napram ustvarjajočemu delu, ki ga je izvršila vlada, obstoja, kar je sedaj popolnoma očitno, razdiralno delo tako zvanih »osvoboditeljev slovenskega ljudstva«.
Umori, grozotni zločini proti duhovščini, mo-lem, lenam in otrokom, uničenje celih drulin, požigi cerkva, šol in celih naselij, možje in žene pod smrtno kaznijo prisiljeni, da se pridružijo njihovemu zločinskemu delu, živina m drugo imetje, ki to ga skozi rodove s znojem pridobili slovenski kmetje, pokradeno; naprave, ki predstavljajo nepogrešljivo imetje slovenskega ljudstva, uničene.
Iz teh dejstev je jasno razvidno, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bili tako zvani »osvoboditelji slovenskega ljudstva«■ mogli uresničili svoje zločinske načrte na tem ozemlju. Gotovo je to mnogim, ki poprej niso hoteli spregledati, odprlo oči in ti so v svarilo ne samo sedanjemu rodu, ki je deloma občutil ialostne posledice,- temveč tudi prihodnjim rodopom.
Mi, ki smo se takoj po vojni leta 1918. zoperstavili komunizmu in ga udušili, se nismo čudili temu grozotnemu in nečloveškemu delu, kajti kriminalnost je prava podlaga komunističnega režima.
Še pred nekaj dnevi so časopisi ea liste, ki radi pozabijo, pisali o umorih, ki so jih komunisti izvršili v sovjetski Rusiji, in potem načrtno nadaljevali v malih okupiranih baltskih republikah, v Besarabiji in na poljskem ozemlju.
Je to ista kriminalnost, ki je izzvala pokolj deset in deset tisočev poljskih častnikov in drugih državljanov; je to ista zlobna kriminalnost, ki vodi anglo-ameriške bandite k razdejanju mest in krajev bres obrambe, ki merijo predvsem na cerkve, bolnišnice, zavetišča in katerih letala se spuščajo, kadar so docela gotova pred našim napadom, v ni-lino zato, da mori neoboroženo prebivalstvo, lene in otroke.
In tako so se tudi Anglo-Amerikanci opredelili k »branilcem svobode ljudstev in evropske civilizacijee.
Gospodje,
dve leti sta pretekli, kratka, a dogodkov in dela polna doba. — Veliko vode je preteklo pod mostovi Save in Ljubljanice, vettko resnic je prodrlo in veliko laži je bilo razkrinkanih, veliko »komunističnih republik* je obstojalo samo v domišljiji tistih, ki so si jih izmislili.
Slovenski možje in žene!
Ne zaupajte onim, ki Vas hočejo odtrgali od skupne vere, od ljubezni do Vaše družine, od plodnega in mirnega dela v Vaših delavnicah in na Vaših poljih.
Tudi ne zaupajte onim, ki i lažnimi optimističnimi vestmi skušajo ustvarili zmešnjavo in neizogibno razočaranje.
m Samo ena živa in resnična stvarnost obstoja danes, kot je obstojala včeraj <n kot bo obstojala v bodoče: Fašistična Italija s svojim orožjem, s svojo pravico in človekoljubnostjo, toda tudi s svojimi trdimi in neizprosnimi zakoni Rima proti vsakemu, ki ogroža njeno suverenost in njen ugled; širokogrudna proli vsakemu. fci je lojalen, ali skrajno odločna, da udari vsakega, ki skuša povzročiti nered in motili mirno življenje ljudstva.
V	letn pogledu naj nihče ne dvomi, zlasti pa ne oni, ki so se pred kratkim vrnili v svoje domove in katerih se bo goljufiva komunistična propaganda brez dvoma lotila.
Slovenske žene in možje! Fašistična Italija ima ne samo kot zmagovalka — temveč tudi zaradi vsega, kar je za Vas storila, sveto pravico, da zahteva od Vas ne le lojasnost in spoštovanje, marveč tudi popolno sodelovanje.
Fašistična Italija, ki se pripravlja, da vstopi v svoje četrto vojno leto z vsemi silami in i vsemi svojimi energijami, lesno zbrana okoli Nj. Vel. Kralja-Cesarja, okoli svojega Duce-ja, je e isto gotovostjo kot včeraj, odločena doseči, za ceno katere koli žrtve varno bodočnost svojega naroda, varnost evropske civilizacije ter zmago, ki je od Duceja postavljeni cilj.
Fašistična Italija se bo vrnila v svoj oddaljeni imperij, kjer stoje kot sigurna straža njeni slavni padli, ki jih vodi nepremagan duh vojskovodje Amedea Savojskega, Duca d'Aosta.
Ni nikakega dvoma o izidu boja med zlalom ter krvjo, med komunizmom in njegovimi židovskimi in plutokratičnimi podložniki ter proletarskimi narodi, med barbarstvom ter tisočletno civilizacijo.
Slavne Oborožene sile Fašistične Italije, nacio-nalno-socialistične Nemčije, Japonske in zavezniških narodov Trozveze, ki se borijo junaško na vseh bojnih poljih sveta, vedo, da jim je zmaga zagotovljena, ker jim to jamčijo dosedanje osvojitve, njihova lastna sila, mogočna sredstva, s katerimi razpolagajo in predvsem genij njihovih velikih Vodij.
Gospodje župani in komisarji občin!
Ko se vrnete na svoje domove, izročite moje prisrčne pozdrave in iskrene želje prebivalstvu, toda predvsem ohranile v svojih srcih in vcepite tudi v srca prebivalstva vero v živo in delujoče dejstvo Fašistične Italijo na tem ozemlju in v sigurnost njene zmage.
Katoliški, Imperialni in Fašistični Rim je večen.
Ekscelence, tovariši, gospodje! -
roZDRA V KRALJU! POZDRAV DUCEJU!
Besedo Eksc. Graziolija je čestn prekinje-valo odobravanje in ob koncu je bil govor pozdravljen z živahnim vzklikanjem. Takoj nato je zvezni tajnik Orlandini naslovil na Visoke-
fa komisarja pozdrav in zahvalo Črnih srajc v jubljnni in je pri tem opozoril na delo, ki ga je opravil zastopnik fašistične vlade za razmah novp pokrajine. Za njim je spregovoril ljubljanski župan general Rupnik, ki jo rekel:
Zahvala ljubljanskega župana
Vaše Ekscelence 1 Gospodje!
Za tako temeljit, obračun, ki vsemu, slovenskemu ljudstvu predočuje tista dejstva, ki jih sovražniki ljudstva zlobno skušajo tajiti ln pretvoriti v nasprotje, prosim Vašo Ekscolenco, da Vam smem izraziti najvdanejšo zahvalo prisotnih in velike večine pošteno mislečih iu lbjalnih Slovencev.
Globoko v naša srca segajoče besede, ki ste lih, Ekscelenca, pravkar naslovili na nas, nam vsiljujejo vprašanje: Kaj bi se bilo pač zgodilo z nami, ako nam ne bi bila pred dvema letoma fašistična Italija rešila etničnega obstoja, ako bi ne bili takrat dobili tako odličnega predstavnika fašistične vlade v osebi Visokega komisarja in prav tako uglednih visokih poveljnikov slavnih italijanskih čet in naše hrabre protikomunistične milice?
Odgovora na to vprašanje se moram pri tej slovesnosti zdržati, kajti vsem navzočim in meni samemu manjkajo pojmi in besede, da bi orisali od židovske mržnje organizirani pekel.
Pač pa se moramo spomniti tistih, ki so preprečili, da naše ljudstvo in naša lepa dežela ni bila popolnoma uničena.
V	prvi vrsti gre naša hvala slavnim junakom, padlim za pravičnejši svetovni red na frontah, ter junakom in žrtvam, ki so padli na naših domačih tieh.
Polni spoštovanja prosimo Vašo Ekscelenco,
da tolntači našo zahvalo in zagotovilo naše zvestobe in vdanosti Njegovejnii .Voličanstvu Kralju in Cesarju.
Vašo Ekscelenco prosimo, da sporoči naše hvaležno spoštovanje za vse podeljen«} nam dobrote prvemu borcu in voditelju za novi svetovni red, velikemu Duceju italijanskega naroda.
Nadalje velja naša hvala v prvi vrsti Njegovi Ekscelenci Visokemu komisarju Emiltju Orazioli-ju (živahno odobravanje), ki Je pri vsej strogosti, potrebni za upravo v vojnih Časih, pokazal tako plemenito razumevanje in vzvišeni čut rimske človečnosti do našega ljudstva, posebno §e do naj-siromašnejših, da mu dolgujemo iskreno hvaležnost in odkritosrčno spoštovanje.
V	zgodovini slovenskega naroda je to pač prvi in edini primer, da si je mož, predstavnik vlade, ki je ljudstvu varljivo prikazana kot sovražna, tako hitro pridobil njegovo neomejeno spoštovanje in ljubezen.
Pri tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem sodelavcem Njegove Ekscelence Visokega komisarja, ki so se požrtvovalno in nesebično trudili za blaginjo in red v pokrajini.
Ob strani Njegove Ekscelence Graziolija stoji kot vodja oborožene sile Njegova Ekscelenca general Gastone Gambara (izredno odobravanje), vojak v klasičnem pomenu besedo, izkušen iu ne-
premagan borec, strah vseh požigalcev in banditov še izza protiboljševiške vojne v Španiji, toda tudi resnični vitez in pravi kavalir, ki si ni pridobil samo src svojih vojakov, temveč g svojo človečnostjo, s svojo prizadevnostjo za pomoč in z zaščito, ki jo je vedno nudil revežem, bliskovito tudi srca ln spoštovanje elovenskega ljudstva.
Ko izražamo Njegovi Ekscelenci našo prisrčno zahvalo, se zahvaljujemo tudi vsem njegovim podrejenim častnikom, vojakom in slovenskim prostovoljnim miličnikom.
Zavedajoč se, da bi bil od plutokratičnih židovskih sovražnikov vsega človeštva zaželjeni propad Evrope tudi propad oziroma popolno uničenje pobožhega, marljivega, nadarjenega in prizadevnega slovenskega ljudstva, se v polnem zaupanju in neomajni veri v Boga ter v gotovosti, da bo zmagala Italija in njeni zavezniki, z zaupanjem izročamo zaščiti in vodstvu fašistične Italijo ter hočemo sodelovati z vsemi močmi kot dostojni m lojalni sodelavci za lastni blagor, za srečo države in za blaginjo Evrope.
Prav posebno prosim Ekscelenco Visokega komisarja, da blagovoli sporočiti izraze naše vdanosti še danes s telegramom Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju.
.	^	besedam so sc vsi navzoči z navdušenjem
priključili ter z odobravanjem pokazali svojo hvaležnost in vdanost.
•
v Tud' s‘\n.R in odločne besede ljubljanskega /upana so bile sprejete z živahnim odobravanjem in vzklikanjem. Visoki komisar je izrekel besede zahvale zveznemu tajniku in generalu Kupniku in potem, ko je zvezni tajnik Orlau-dini odredil pozdrav Visokemu komisarju, je ta poveljeval pozdrav Kralju in Duceju.
*
Po poročilu je Visoki komisar priredil kosilo županom in občinskim komisarjem in ob koncu kosila se je pogovarjal z vsakim od njih.
V	imenu vseh navzočih sc je Visokemu komisarju s prisrčnimi besedami zavalil komisar občine Šmihel—Stopiče (Novo mesto) dr. Švajger. V svojih besedah je zlasti podčrtal stalno zanimanje Eksc. Graziolija za vse občine, tudi za najmanjše in podčrtal njegovo prisrčno dobrohotnost do zastopnikov kmečkega prebivalstva.
•	• •
Poročilo Visokega komisarja Eksc. Grnzio-lija ob proslavi dveletnicc daje jasno sliko o političnih smernicah, po katerih se je fašistična Italija ravnala pri upravljanju Ljubljanske
Eokrajine in po katerih misli ravnati tudi v odoče. Ni dvoma, da je delo in življenje po teli smernicah tudi zapoved, ki jo slovenskemu ljudstvu v teh časih narekuje zdrava pumet in skrb za lastui obstanek in napredek. Od teli smernic ni mogoče odnehati, ker jih narekuje zakon višjih nujnosti, nujnosti velike in zmagovite države.
Podatki in številke, ki jih vsebuje izčrpno poročilo Visokega komisarja, so, kakor je poudarjal tudi sam gdvor, neizpodbiten dokaz za vse, kar je Italija naredila za novo pokrajino in njeno prebivalstvo. Nihče ne more zanika-vati da je za oboje ogromno žrtvovala in skrbela y vsakem oziru in na slehernem področju popolnoma enakopravno z drugimi pokrajinami kraljevine, še vse večjo veljavo pa te žrtve in ta skrb dobe spričo dejstva, da je bilo vse storjeno in do popolnosti izvedeno celo navzlic izrednim razmeram, ki so po krivdi komunističnih prevratnikov nastale v pokrajini pred letom dni.
Ogromno je bilo v teli dveh letih storjenega. Vsakdo, ki je dobre volje in misli z zdravo pametjo, mora biti o tem prepričan. Vsakdo, ki je dobre volje, mora tudi priznati, da pomeni doba dveh let nove uprave na tem našem ozemlju, zlasti na socialnem in skrbstvenem področju, pridobitve, kakršnih poprej nismo bili nikoli navajeni.
Poročilo Visokega komisarja orisnje tudi načrte za bodoče delo in napredek Ljubljanske pokrajine ter nakazuje sredstva za njihovo izvedbo. Vemo, da bo od čim hitrejše in čim popolnejše izvedbe teh veličastnih, načrtov imelo najprej in največ koristi ljudstvo, to je ini vsi. Vemo tudi, kateri so pogoji, ki jih moramo izpolniti mi, da bomo vsega tega deležni: lojalnost odkritosrčna poštenost pri sodelovanju ,z oblastmi in delo, ki se ne da motiti po nobenih političnih slepilih in propagandah.
Če bodo izpolnjeni ti pogoji na naši strani, potem ^mo-lahko prepričani, da nam je v okviru fašistične Italije zagotovljen miren obstanek, varnost in razvoj po načelih, ki se jih Eksc. Grazioli v vsem svojem delu drži in jih vedno poudarja: strogost ter brezpogojna pru-vičnost v znamenju velikih tradicij Rima.
Pozdrav Zveznega tajnika Eksc. Grazioliju
Včeraj zjutraj je Zvezni tajnik ▼ spremstvu zaupnice ženskih fašijev, podtajnikov, di-rektorija, podtajnika ljubljanskega fašija in 2veznih inšpektorjev prišel v vladno palačo in prinesel pozdrav Črnili srajc pokrajine Visokemu komisarju ob priliki druge obletnice ustave in priključitve pokrajine. Zvezni Rajnik O. Orlandini je povzdigoval delo, ki ga je opravil Eksc. Grazioli za prospeh nove pokrajine po visokih Duecjevih navodilih, Izražajo? istočasno vnemo fašistov, ki so imeli in imajo čast sodelovati z njim pri plodovitem delu, ki ga raz-
vija režira v tej novi zemlji. Visoki komisar se je zahvalil za pozdrav.in naglasil duha sodelovanja oblasti, uredništva, ekspertov in tistih Italijanov, ki žive in delajo v novi pokrajini, ponosni, da na tem področju kot fašisti prispevajo k temu svojskemu delu, ki ga Duce grudi za bodočnost Domovine. Zvezni tajnik ie porabil to priložnost in je predstavil Eksc. L. Grazioliju novi zvezni direktorij s člani, s katerimi se je prisrčno pogovarjal. Sestanek se je pričel iu zaključil s pozdravom Duceju.
Visoki komisar sprejel zastopstvo ljubljanske občine
2upan general Rupnik izroči lepo umetniško darilo Visokemu komisarju
Ljubljana, dne 3. maja.
Župan Ljubljane general Rupnik je'hotel izraziti ob obletnici izrazito javno vdanost občine Visokemu komisarju in je danes v spremstvu podžupana comm. Tranchide, glavnega tajnika občine lančigaja in mestnega fizika dr. Ilusa prišel v Vladno palačo, kjer je odposlanstvo sprejel Eksc. Grazioli. Zupan je izrazil hvaležno misel na Duceja in je izrekel Visokemu komisarju najprisrčnejšo hvaležnost za
njegovo delo v korist občine in za njegovo trajno zanimanje za vse njene zadeve. Zlasti se mu je zahvalil za njegovo stalno skrb za najpotrebnejše člane prebivalstva in v znak teh čustev sprejel darilo vdanosti in se je županu ter njegovim sodelavcem zahvalil ter izrazil svoje zadovoljstvo nad stalnim in vztrajnim delom sodelovanja, ki se ob vsaki priliki kaže za dobro prebivalstva in mesta. Visoki komisar se je nato pogovarjal z navzočimi.
Smrt vrhovnega poveljnika nemških SA-oddelkov
Berlin, 4. maja. s. Načelnik glavnega stana SA general Viktor Lutze je umrl zaradi ran, ki jih je debil predvčerajšnjim ob avtomobilski nesreči blizu Potsdama.
Berlin, 4. maja. s. Z globoko žalostjo so v Nemčiji sprejeli vest o smrti načelnika glavnega
stana SA čet generala Viktorja Lutzeja. Listi 60 si edini v tem, da priznavajo pokojniku velike zasluge za to, da je oddelkom SA vlil trdnega vojnega duha, s katerim je od vsega početka prežeto delovanje nacionalno socialistične stranki.
Berlin, 4. maja. s. Umrli Viktor Lutze se -je rodil 28, decembra 1890 in se je udeležil svetovne vojne 1914—1918 v nekem pehotnem polku. Takoj po vojni se je pridružil nacionalno socialistični stranki in se je posebno izkazal pri organiziranju
Seja vlade sklicana za 8. maj
Rim, 4. maja. s. Sej« vlade je sklicana za so« boto, 8. maja.
Po šestih letih vojne mad Japonci in Kitajci
Tokio, 4.	6. Japonski ča60pis ^Mainičlt
podaja -r poročilu iz Nankinga obračun o skoraj šestletnem boju, ki ga Japonska bi jo proti Can-kajskovi Kitajski, ter poudarja, da čunkinške Čele kažejo vedno manj, odporu in da imajo vedno manj uspeha. Vojna, pravi, jih je utrudila. List pripominja, da v tistih obrobnih.pokrajinah Kitajske, kjer japonsko orožje ni tako pritiskalo, sovražnik more postaviti v boj le čete. ki so pomanjkljivo oborožene in slabo oskrbljeni. »Mainiči« končuje svoja izvajanja e poudarjanjem, da je to nevarno pomanjkljivost v oborožitvi treba pripisovati ne 6amo dejstvu, da Kitajska nima zadostne industrije, temveč zlasti ogromnemu plenu orožja vseh vrst, ki so se ga doslej polastili Japonci.
Da boste o prikazovanjih v Fatimi
prav poučeni in razumeli njihov pomen, kupite čiinprej
»ŠMARNICE«
ki jih je spisal dr. Ivnn Ahčin.
Ta knjiga bo tudi najlepši spomin na letošnje posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu! Dobite jo po knjigarnah in po župnih uradih.
oddelkov SA, katerim je poveljeval v okrožju Ruhr in je leta 1934 prevzel tudi njihovo glavno poveljstvo. Nemčiji |e izkazal velike usluge, zlasti pa je znano njegovo sodelovanje z vojsko, kateri je ustanovil posebno organizacijo.
Sfev. 100.
Nemški pomorski vojni obračun za marec
Potopljenih je bilo za 423.000 ton trgovskih ladij, I letalonosilka, I križarka, $ rušilcev in 6 podmornic
Hitlerjev glavni stan, 4, maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo:
Pri kubanskem mostišču so bile tudi včeraj sovjetske sile, ki so napadale v več valovih, odbile s hudimi izgubami.
Meseca aprila je sovjetsko letalstvo izgubilo 1082 letal. Izmed teh sta bili 902 letali sestreljeni v letalskih bojih, 121 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 10 pa čete kopne vojske in enote vojne mornarice, Ostala so bila uničena na tleh.
Na tunMkem bojiiču so bili krajevni sovražnikovi napadi zavrnjeni deloma s protinapadi.
Pri napadih sovražnikovih letalskih sil proti holandski obali in zahodnem obmejnem ozemlju je bilo sestreljenih 11 angleških letal pri treh lastnih izgubah. Nekaj sovražnih letal je preletelo preteklo noč Vzhodno Prusijo. En bombnik je tre- i Ščil na zemljo.
V	boju proti angleškim in severnoameriškim pomorskim zvezam je vojna mornarica v mesecu aprilu potopila 63 trgovskih ladij s skupno 423.000 tonami, od česar so podmornice same potopile 415.000 ton, in torpedirala 18 nadaljnjih ladij.
Letalstvo je deloma hudo poškodovalo deset trgovskih ladij.
Tudi v boju proti sovražnikovim vojnim ladjam sta bili vojna mornarica in letalstvo zelo uspešni. Podmornice so potopile eno nosilko letal, eno križarko, tri rušilce in eno podmornico. Druge nemške pomorske oborožene sile so uničile 2 ručilca, 3 podmornice in 7 brzih čolnov. Letalstvo je potopilo 2 podmornici in 1 brzi čoln. Dva sovražnikova rušilca, 1 lovec na podmornice, 11 brzih čolnov in 1 stražni čoln so bili poškodovani.
Nasveti za ukrotitev poljske vlade v Londonu
Lisbona, 4. maja. s. Iz Londona javljajo: List »Reynold News« izreka v uvodniku mnenje, da bi bilo treba poljsko vlado resno opomniti. Velika Britanija in Združene države bi morale poljski vladi dopovedati to, kar je in kar ni mogoče na tem svetu. Članek se končuje s predlogom, da bi sc poljska vlada morala znebiti tistih članov, ki se ne strinjajo s cilji Moskve. Tako bi Poljsko »omehčali«.
Spor med Poljsko in Sovjeti ter njegove morebitne posledice za razmerje med zavezniki
,. Lizbona, 4. maja. s. Iz Londona poročajo, da pise »Nevvs Cronicle« v svojem uvodniku naslednje: »Jasno je, da nesporazum med Moskvo in poljsko vlado v Londonu ni nepomemben. Je več ko aktualen. Oba tabora sta izkoristila Katynski gozd, da bi lahko nastopila drug proti drugemu po mnogih prejšnjih nesporazumih, ki so se pokazali za dosti globlje in trajnejše, kakor bi se pa zdelo. Kljub modremu sporazumu, ki sta ga obe vladi sklenili leta 1941, sovjetsko-poljski odnošaji niso bili nikdar brez medsebojnih sumničenj, in v zadnjih mesecih so sc samo še poslabšali.
To (e prva ugotovitev, ki jo je treba poudariti glede sedanjega položaja, ugotovitev, ki za zavezniško skupnost ni preveč prijetna. Malo dobrega morejo roditi poskusi, da bi se poravnale osebe, ki so se po temeljnih nasprotstvih hladno odločile za svoj korak. Dejanska enotna politika bi bila narekovala, naj se prepreči razširjenje nesporazuma, preden bi zaradi njega bilo že kaj drugega v nevarnosti. Sedanja poljsko-ruska na-
sprotstva bi utegnila biti odločilna za zmago. Glavni vzrok za ta zelo obžalovanja vreden polj-sko-ruski spor je dejstvo, da med prvoboritelji na strani zaveznikov ni nobene skladne politike. Vsaj doslej ni bilo nobenega popolnega vojaškega sporazuma. Če je bil sporazum med Sikorskim in Kremljem tak, potem ni imel nobene možnosti za razvoj. Sovjetske težnje^ glede poljskih meja po vojni so ^smatrali nekateri Poljaki za povsem nesprejemljive že davno. lo so Poljaki, ki sanjajo o takšni povojni Poljski, ki bi bila močan odbijač med zahodno Evropo in državo, ki je z njo Velika Britanija podpisala dvajsetletno zavezništvo. Mir v povojni Evropi bo odvisen od sporazuma med Rusijo, Vel. Britanijo in Združenimi državami. Pri tem sodelovanju bodo Rusiji morali priznati glavno vlogo v Vzhodni Evropi. To temeljno dejstvo morajo Poljaki spoznati prav tako kakor vsi drugi. To sta temeljni resnici, in če vojno dobimo, bo naša politika morala biti v skladu s temi na-načeli. Vzajemnost med Rusijo, Veliko Britanijo in Ameriko je temeljna nujnost.«
Položaj v Tuniziji po nasprotnikovih poročilih
Lizbona, 4. maja. s. V »Daily Mailu« razglablja Liddel Hart o splošnem položaju v Tuniziji ter pise med drugim: »Napadi na sovražnikovo mostišče med Tunisem in Bizerto kaže, da so trd oreh. Najsilovitejši odpor, ki sta nanj naleteli britanska 8. in 1. armada v preteklem tednu, je potrdil morda ugibanja generala Eise<nLio\verja in je rnabluiil labkoiniiljeni optimizem. Zdaj so zdi očitno, da nagel umik osnih sil reu ni bil polom, pač pa premik, ki jo imel namen pridobiti časa ter utrditi nove obrambne postojanke v bližini Ama-metekega zaliva, severno od liafidavillea.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 4. maja. a. Včerajšnji »Dnevnik nasprotnikovih bedasto«£ pravi:
Radio Tass. — Po poročilih iz Italije so bile v Sirakuzi razpuščene vse fašistične organizacije. Novi tajnik stranke Carlo Scorza je prispel v Palermo, da bi se poučil o stanju fašističnih organizacij na otoku. Na njegovo zapoved je bilo izvedenih več aretacij med fašisti, in sicer v Sirakuzi 80.
Radio London. — Ob razgovorih med Hitlerjem in Lavalom je bilo sklenjeno, da se pošlje s francoske meje v Ajaccio pokrajinskega prefekta in nekega vršilca dolžnosti. Po glasovih, ki krožijo v Franciji, so to imenovanje potrdili Nemci z namenom, <la bi »Italijane držali v šahu« in da bi od Lavala dobili nove ugodnosti. Govori se tudi o razveljavljenju nedavnega sklepa, da bo italijanski upravi zaupano nadzorstvo nad morsko potjo od Marseillea do Ajaccia.
Brezposelnost — strah povojne dobe
Stockholm. 4. ntaja. s. ChikaSki dopisnik švedskega lista »Aftonbladet« piše, da je predsednik odbora za razvoj ameriškega gospodarstva Paul Hoffmann izjavil: Eno najtežavnejših vprašanj za Združene države predstavlja brezposelnost. 85 milijonov Američanov mora takoj po vojni dobiti delo, ako hočemo obraniti ravnotežje v gospodarstvu.
Vesti 4. maja
Ameriški listi poročajo iz Mehike, da tajnik ta-mošnje španske revolucionarne organizacije pripravlja ustanovitev španske republikansko vlade. Sestavljali naj bi jo španski rdeči begunci, imela pa bi podobne naloge kakor druge begunske vlade v Angliji in Ameriki.
Znani Gallupov za.vod za raziskavanje javnega mnenja v Združenih državah je izvedel glasovanje o vprašanju, če je mogoče verjeti v lojalno sodelovanje Sovjetov z Ameriko ]*>sedanji vojni. "v6S kakor polovica ameriškega prebivalstva jo odgovorila, da v tako možnost ne verjame. Izid glasovanja je povzročil dosti jeze pri Sovjetih, pa tudi v angleškem tisku.
Ob deseti obletnici uslanovitve nemške delovno fronte je bila včeraj v. Berlinu slovesnost, ki. so se je udeležila zastopstva devetnajstih držav. Slavnostni govor je imel voditelj nemškega delavstva dr. Ley. Njegova izvajanja so po radiu prenašali v vse nemške tovarne.
Sovjetska letala so včeraj letela nad romunskim pristaniščem Galatzom, pa niso metala bomb.
Veličastne manifestacije za generala Franca 'o priredilo prebivalstvo ob generalovem obisku v največjem južnošpanskem mestu Sevilli. Manifestacije so dokaz, da se vsa južna Španija brezpogojno oklepa nove vladavine in svojega državnega poglavarja.
Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se je podmornica »Turbulent« zakasnila iii jo je treba imeti za izgubljeno.
Letalski alarm so imeli predvčerajšnjim v New , Yorku, kjer se je neznano letalo spustilo tik nad hiše in začelo streljati s strojnico. Vojaške oblasti so začele strogo preiskavo, da bi ugotovile, kakšno je bilo to letalo.
Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonsko podmornice v prvih dneh maja potopile 3 velike nasprotnikove parnike s skupno 32 tisoč tonami.
Posebne vrste čaj za letalce w> Izdelali japonski
znastveniki. čaj zolo ojačuje letalčevo odpornost v velikih višinah, kjer je zrak hudo razredčen.
Nov čas zatemnitve
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
je s svojim odlokom z dne 4. maja odredil, da se začenši s 4. majem 1943 do nadaljnjega uvede nov čas zatemnitve. Popolna zatemnitev se mora izvajati v času od 21.30 zveaer do 5 zjutraj. Vsa ostala določila pa ostanejo v veljavi.
Maksimalni cenik št. 8
(Na drobno v oklepajih)
Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9— (11.—), karfijola 2-80 (3.35), korenje očiščeno 3,— (3 60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), koprc 2.20 (2.55), solata V6eh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.80 (4.53), marelice suhe 43.35 (58.15), pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9.33), pomaranče lla 7.33 (8.35), limone la (15 cm oDsega) 4.05 (4.80. komad 0.50), orehi Sorrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), suhe češplje, domače 20.— (23.80).
Z Gorenjskega
Urad deželnega satnika v Kamniku je v poslopju, ki je bilo v zadnjih dveh letih popolnoma prezidano. Staremu, enonadstropnemu poslopju, v katorem Je bilo svoj čas okrajno načelstvo in okrajno sodišče, so prizidali eno nadstropje In ga popolnoma preuredili tako, da ga ni mogoče več spoznati. V tem uradu deželnega svetnika je vsega skupaj sedaj 54 lepo urejenih 'prostorov s centralno kurjavo. Tu so nastanjeni vsi oddelki deželnega svetnika, tako tisti, ki so podrejeni državni oblasti kakor tisti, ki spadajo v območje okrožne samouprave. V tem poslopju je tudi kopališče za uslužbence, delavnica za avtomobile in nekaj garaž.
Športni drobiž
Nedeljska kvalifikacijska tekma med Barijem in Venozio, ki so jo igrali na nevtralnem igrišču v Rimu, je ostala neodločena z rezultatom 1:1 (0:0). Vsak je torej pobral eno točko. Zdaj bo prihodnjo nedeljo stopila v borbo še sosednja Trieslina. Po končanih tekmah, ki jih bodo odigrali ti trije klubi med seboj, bo romal najslabši skupaj z Ligurijo v B-divizijo, ostala dva pa bosta še drugo leto delala družbo najboljšim italijanskim nogometnim klubom.
Po nedeljski prvenstveni tekmi, v kateri je Ljubljana premagala Hermes, vodi v prvenstveni tabelici Ljubljana s 4 točkami pred Hermesom, ki ima do zdaj 2 točki in Marsom ter Tobačno tovarno, ki dozdaj Se nimata nobene točke.
Med najboljšimi ljubljanskimi strelci v dosedanjih prvenstvenih tekmah vodi Acko od Ljubljano s 4 goli, 6ledi mu Hacler od Ljubljane s 3 goli, po e<n zadetek pa so do zdaj dosegli Lah S., Slamič, Pis.kar L, Zajic, Marn, Pepček in Sočan.
Prihodnjo nedeljo bo na prvenstvenem sporedu morda najbolj žilava tekma, kar jih bomo videli v prvem delu prvenstvenega tekmovanja. Na Hermežanskem stadionu se bosta namreč srebali enajetorici Marsa in Tobačne tovarne, torej moštvi, ki do zdaj še nista spravili nobene pike pod streho. Obe moštvi odlikuje velika srčnos( in borbenost, čeprav je Mars tehnično boljše uglajen. Tekma bo vsekakor sila borbena in lo imajo gledalci radi.
V	nedeljo se bo nadaljeval tudi prvenstveni ples v II. razredu. Tu sc bosta pomerili moštvi Korotana in Žabjaka. Korotan ima do zdaj dve točki, Žabjak nobene. Borba bo trda, vendar da-je>mo“več prednosti Korotancem.
Razen omenjenih dveh tekem pa bo na sporedu še zanimiva tekma, v kateri se bodo pomerili med seboj ljubljanski nogometni sodniki in odborniki Nogometne zveze ter odborniki različnih ljubljanskih klubov. Pri okroglem usnju bodo stali torej možje, ki sicer »dele pravico« drugim, in pa takšni, ki so že zdavnaj dali žogi slovo ali pa sploh nikdar niso imeli opravka z njo. Ves čisti dohedek bodo sodniki darovali v dobrodelen namen.
Velike Lašče
Vse knjige »Slovenčeve knjižnice« stalno v zalogi v trafiki Peterlin, Velike Lašče.
Ljubljana
Koledar
Torek, 4. velikega travna: Florijan, mučenec; Monika, vdova; Gothard, škof. k
Sreda. 5. velikega travna: Pij V., papež; Irena, muč.; Maksim, muč.; Irenej, muč.
Obvestila
Prihodnji, 5. koncert na dveh klavirjih, ki ga izvajata pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak-Valjalo v petek, dne 7. t. m., v mali filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 3. Clementi: Sonata v C-duru; 2. Turenghi: Variacije na Schumannov tema; 3. Piccioli: Burleska; 4. Chopin: a) Etuda; b) Preludij; 5. Pfeifer: Tarantela. Začetek koncerta bo točno ob 7. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Klavirski koncert visoke umetniške kvalitete bomo imeli prihodnji ponedeljek, t. j. 10. t. m., ob 7 zvečer v veliki filharmonični cWorani. Koncert bo izvajal slavni pianist Carlo Vidusso in bo ta koncert njegov tretji koncertni nastop v na-š^m mestu, kjer si je pridobil s svojo visoko umetnostjo velik krog spoštovalcev. Natančni spored bomo priobčili jutri. Predprodaja za ta koncert je začela danes v Knjigarni Glasbene Matice.
Rdeči križ poroča. Med uradnimi urami od 8,30—12 naj se javijo na Italijanskem Rdečem križu, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Rea 2-II. (Gosposvetska), naslednji: Hlede Stefan, Ložar Radoslav, Sečnik Frančiška, Stamenkovič Ema, učiteljica, Varšek Terezija, Soklič Ivan, Čok Ivanka, Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej, Molk in osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič, Zalar, Matic, Staruša Ivan, Čop Franjo.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. je letos pravoačsno opravila zimsko in prvo poletno škropljenje sadnega drevja pri vseh onih svojih članih, ki so to želeli in se prijavili. Ko bo sedaj odcvelo sadno drevje, posebno hruške in jablane, t. j. ko bodo odpadli beli cvetni lističi, bo treba tako, še predno se pri plodih zapre muha, škropiti proti škrlupu in raznim zavijačem, kateri slednji povzročajo črvivost našega sadja. To prvo škropljenje po cvetju bo podružnica opravljala z 2-odstotno žvepleno-apneno brozgo z dodatkom 300 gr arezina ali mentola na 100 litrov. Priporočljivo je škropiti tudi češplje in slive z istim sredstvom proti češpljevi grizliei. Tudi češnje in višnje škropimo, če imamo modro galico s polod-stotno bordoško brozgo, sicer pa z 2-odstotno žvepleno-apneo brozgo, toda brez dodatka navedenega arzenovega preparata. Breskve in marelice po cvetju sploh ne škropimo več, uvzemši proti ušem, počsebno proti medeni uši z lH%-nim izvlečkom lušjga lesa (kvasije), z dodatkom 2 kg mazavega mila na 100 litrov. Kjer je škrlup močno razširjen ali kjer gre za sadne sorte, ki so posebno podvržene ter bolezni, je treba škropiti, čim dorastejo plcdovi do lešnikove velikosti, drugič in nato čez 2—3 tedne še tretjič. V našem vlažnem podnebju in ker ima v naših krajih zavijač dva rodova, se priporoča še četrto škropljenje proti škrlupu in zavijaču koncem julija ali začetkom avgusta posebno pri zimskih sortah jablan, vendar mora poteči do obiranja vsaj 5 tednov z ozirom na dodatek strupenih arsenikovih preparatov — Podružnica vabi svoje člane, ki želijo, da se jim škropi njihovo sadno drevje tudi po cvetju, da se po dopisnici prijavijo na podružničin naslov: Erjaveč-va cesta 4a-II.
Ljubljansko gledališče
O r • m * :
Torek. 4. maja, ob 18.30:	»Prava	ljubezen«.
Red B.
Sreda, 5. maja, ob 18.30:	»Veliki mož«. Red
Sreda.
četrtek. 6 maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino,
*	Opera:
'lorek, 4. maja, ob IS: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda, 5, maja,	ob 18:	»Madame	Butterfly<
Ifed A.
Četrtek, 6. maja, ob 18: »Janko in Metka«. Red Četrtek.
Petek, 7. maja: Zaprto (generalka).
MSVRESm
V kratkem bo na programu HARLEM, najbolj obetajoč in u^pel film produkcije CINES, ki ga razpečava E.N. I.C., v glavnih vligah Elisa Cegani, Vivl Gioi, Massimo Girotti, Atnedeo Nazzari, Ermimo Spalla, Osvaldo Valenti. Enrico Viarisio in dvajset drugih velikih filmskih igralcev. Ustvarili so to dramo s tehnično dovršenostjo, z.umetniškmi znanjem, z obilnimi sredstvi, z bogato fantazijo. Dogodek, poln globokega in plemenitega pomena, poveličuje z enostavnim polekom dejanja in epizod, čednost in vero Italijanov, ki so prisiljeni Živeti pieko morja v ciničnem in pokvarjenem okolju,
OD 7. MAJA NAPREJ V KINU MATICA
•. I. VAN DINBl
kriminalci roman
■a
Egipčan ga je sovražno pogledal.
»Kar zadeva človekovo dušo, se mora Zahod marsičesa učiti od Vzhoda,« je preroško nadaljeval Hani.
»Morebiti,« je odvrnil Vanče in so nalahko nasmehnil. »Toda
o	duši zdaj no bomo razpravljali. Zahod, ki ga vi tako silno zaničujete, se ukvarja s praktičnimi rečmi. Za vas bo pa dobro, če malo pozabite na človeške duše in raje odgovorite na nekatera vprašanja, ki bi vam Jih načelnik Okrožne uprave rad slavil.«
Hani se je priklonil v znamenje, da soglaša, Markham pa si jo
vzel cigaro iz ust, ga strogo pogledal in vprašal:
»Kje ste bili vse do sedaj?«
>Zgoraj v svoji sobi, Ni mi bilo dobro.«
»Pa niste slišali nobenega hrupa tu v muzeju?«
»Hrupa v tej dvorani ne^bi nikdar mogel slišali.« s »Kaj pa, ali ste videli koga, da bi bil prišel v hišo, ali odšel?«
»Ne, nikogar. Moja soba je na nasprotni strani kakor pa vhod, in jaz sem bil v njej vse do predkratkim.«
V	besedo je posegel Vančo z vprašanjem:
»In zakaj .ste šli iz sobe?«
»Imel sem delo lu v muzeju,« je odvrnil osorno Hani.
*Ce se ne motim, ste snoči slišali, da se je dr. Bliss za danes dopoldne zmenil za sestanek z gospodom Kylejem.« Vanče je pozorno motril Hanija. »Ste mar hoteli prekiniti njun razgovor?«
»Na sestanek sem čisto pozabil.« Odgovor je bil nekam prisiljen. »Če bi bil našel tu dr. Blissa in gospoda Kyleja pri razgovoru, se ne bi bil vrnil v svojo sobo.«
»Gotovo.« V Vancejevem glasu so je čutila zbadljivka. »Povejte, Hani, kakšno je vaše celo ime?*
Egipčan se je nekoliko obotavljal, a le za trenutek. Potem je odgovoril:
»Anfipu — Hani.«
.Vance je namršil obrvi in se nalahno, a zaničljivo nasmehnil.
»Anupu,« ’jo ponovil. »Zapeljivo ime. Antipu, sc mi zdi, je neka egipčanska oblika za ime Anubi, ne? Ali bi so hoteli imenovati prav 1 tako, kakor tale grdi gospod tu v kotu, gospod s šakalsko glavo?«
Hani je stisnil debele ustnice in ni odgovoril.
»Pa ni važno...« je pripomnil Vance malonftirno. »A povejte mi, če ste tako prijazni, ste vi postavili na polico mali kip boginje Sakhmet?«
»Da, včeraj smo ga odvili «
^Ali ste vi tudi odgrnili vse zavese pri predalih?«
»Da... Tako je hotel dr. Bliss. Stvari po predalih so bile v velikem neredu. Nismo imeli še časa, da bi jih postavili na svoja mesta.«
Vančo se je ves zamišljen obrnil k Scarlettu in ga vprašal:
»Mi lahko poveste točno, kaj je snoči dr. Bliss govoril po telefonu?«
»Mislim, da sem ti že vse povedal.« Scarlett je bil videti začuden, zakaj Vanceja vprav to silno zanima. »Enostavno je določil, da se danes dopoldne ob enajstih dobita in je rekel, da bo do takrat stroškovnik že izgotovil.«
»In kaj je dejal o novi pošiljki, ki je prispela?«
»Ničesar, izrazil je le željo, da bi si gospod Kylo ogledal predmete, ki smo jih zložili iz zabojev.«
»Pa je tudi kaj rekel, kje so?«
»Da. Spominjam se, da je dejal, da so v zadnjem predalu police ob zidu, v tistem, ki je zagrnjen z zaveso.«
Vance je zadovoljno prikimal, a zakaj je bil tako zadovoljen, tega tedaj nisem mogel razumeti.
»To bi bila verjetna razlaga, zakaj je Kyle prišel bolj zgodaj,
kakor pa. je bilo domenjeno.« Znova je pogledal Hanija jn se mu dobrovoljno nasmehnil. »Je res, da ste vi ln vsi drugi, ki so bili na snočnjem sestanku, slišali ta telefonični razgovor?«
»Da.., slišali smo ga vsi.« Egipčan je postal nekam kratek v besedah, a opazil sem, da je postrani in na skrivaj opazoval Vanceja.
»Gotovo,« je pripomnil Vance. »In kdor je poznal Kyleja, sl je lahko mislil, da bo danes dopoldne prišel semkaj bolj zgodaj, da si ogleda predmete, ki so zbrani na lej polici... Je tako, Scarlett?«
Scarlett je gledal kip kralja Kha-ef in nekam zmešano odgovoril:
»No dobro, če tako zastavljaš svoje vprašanje... da... Res, Vance, dr. Bliss sam je svetoval Kyleju, naj pride kmalu in si malo ogleda dragocenosti.«
Vsa ta zamotana stvar je začela iti naredniku Heatliu na živce.
»Oprostite mi, gospod Vance,« je dejal in očito kazal svojo nezadovoljstvo. »Ali ste vi morda odvetnik, ki brani dr. Blissa? Ali 6e vam na zdi bolje pretehtati in ocenili vse možnosti? Za božjo voljo vendar!« Heath je že zgubljal svojo potrpežljivost. »Jaz bi se rad takole med štirimi očmi malo porazgovoril s tistim visokim gospodom, ki je nosil skarabej na ovratnici In ki .je pisal tisti atr*-škovnik. Kadar je dokaz tako očiten, ga vidim tudi jaz!«
»Niti za trenutek ne dvomim o tem,« je odvrnil Vance prijamo. »Toda tudi očiten dokaz ima lahko več razlag...«
V	tem trenutku je hrupno odprl vrala Snitkin in dr. Doremus je žo stekel po stopnicah v dvorano.
»Dober dan, gospodje,« nas je na kratko pozdravi1! z nekam čudno šaljivim naglasom.
Krepko je stisnil roko Markhamu in Heatliu, Vanceja pa oiinil s kar skoraj jeznim pogledom.
»Dobro, dobrol« je vzkliknil in si potisnil slamnik še bolj postrani. »Kjer koli se pripeti kak zločin, tam vas prav gotovo najdem, gospod Vanec.c Pogledal je na uro na roki. »Cas kosila je že. za božjo voljo!«
Predsednik francoske vlade o pripravljenosti za sodelovanje z Italijo in Nemčijo
Puiiz, 3. maja. a. V odgovoril na neko vprašanje je francoski ministrski predsednik Laval dejal, da je Francija po svojem uradnem pristopu k zvezi proti Kominterni zdaj tudi dejansko na strani osnih držav v boju proti boljševizmu. Francija si mora kot narod odkrito in koučnoveljavno izbrati politično 6iner ter se ravnati po njej do temelja. Politika čakanja in igra moreta francoskemu narodu samo škoditi, kakor sta mu škodili v preteklosti. »Jaz sam,« je vzkliknil Laval, »sem si že zdavnaj izbral svojo politično smer in je nisem spremenil ter ji bom zvest vedno do zadnjega.«
Na večerji, ki jo je priredil nemški zunanji minister von Ribbentrop po končanem sestanku,
ki sta se ga z italijanske strani udeleževala državni podtajnik Bastianini in veleposlanik Alficri, je predsednik francoske vlade Laval izrekel svoje veselje nad prisrčnostjo odnošajev med njim in med italijanskimi zastopniki ter izreke! tudi obžalovanje, da ni imel prilike sniti se z Ducejem. V zvezi s tem je poudaril svoje simpatije in prijateljstvo do Italije v preteklosti ter dejal, da se glede tega prav nič ni spremenil, čeprav ga mnogi, ki so mu prejšnje čase očitali, da je fašist, zdaj obtožujejo, da je republikanec. Slednjič je Laval izrekel upanje, da bodo Francozi polagoma že začeli razumevati položaj svoje dežele in 6e bodo izkazali za bolj disciplinirane in pripravljene dejansko sodelovati v boju za obrambo Evrope.
HENRIK SIENK1EW1CZ
ROMAN V SLIKAH
Večni boj za Dardanele
Vanj sta posegali zlasti Anglija in Rusija, in ko ni šlo^, z vojaško silo, sta z diplomacijo začeli izigravati Turke
Boja za Dardanele narodi ne bijejo morda šele nekaj desetletij ali stoletij, pač pa sega daleč npzaj v zgodovino. Ro nekaterih razlagah celo boj za starodavno Trojo v resnici ni bil nič drugega, kakor boj za tisti preliv, ki so mu v poznejših časih dali ime dardanelske ožine. O perzijskem kralju Kserksu potem pripoveduje zgodovina tudi. da si je dal zgruditi čez Dardanele most, da bi lažje in hitreje prepeljal svojo vojsko na evropska tla, in tudi o Aleksandru Velikem pripovedujejo, da je šel vpruv čez dardunelsko ožino s svojo vojsko iz Evrope v Azijo.
Vsekakor pa je gotovo, da je preteklo več stoletij, dokler niso z zasedbo Bospora in dar-dunelskc ožine po Turkih te morske ožine spet postale predmet vojaških nastopov. Rusija kot soseda in kot novo nastala velesila je skušala prvič že leta 1770 po nekem britanskem admiralu, ki je bil v njeni službi, vdreti v dardanelske utrdbe, ki so jih bili zgradili Turki. A ta poskus je izpodletel.
Približno sto let pozneje, leta 1878, so se spet pojavile ruske čete pred Carigradom, a tam je bilo tudi nekaj angleških ladij, ki so Rusom preprečile, da bi zavzeli mesto. Trinajst let pozneje so Turki sami znova preprečili ruskim ladjam prehod skozi Bospor in Durdancle.
V dobi prejšnje svetovne vojne so bile Dardanele spet večkrat cilj zavezniškega brodovja. Februarja 1915 so britanske in francoske ladje izvedle široko zasnovani sunek, ki pu ni rodil nobenega posebnega uspeha. 18. murca^ istega leta je bil zavrnjen nov napad. Sovražnik je pri tem izgubil več linijskih ladij. Kakih šest tednov pozneje je bil storjen tako imenovani : Galipolski korak«, napad na kopnem, pa tudi ta poskus, osvojiti si Dardanele, je izpodletel. Decembra 1915 so zavezniki svoje čete od tam umaknili. Opustili so poskuse, ki so bili brezuspešni, in tako je lurčija ostala še naprej gospodarica nad Dardanelami in Bosporjem.
Kakor sc že iz tega kratkega pregleda vojaških nastopov vidi, sta bili Rusija in Anglija tisti, ki sta hoteli iztrgati Turkom Dardanele, oziroma, ki sta zaradi njih prišli s
Turčijo v spor. Kar pa nista mogli doseči z vojaško silo, sta skušali potem doseči z diplomacijo. fn ta njuna diplomatska prizadevanja trajajo že več ko sto let. Na vse mogoče načine sta hoteli izigravati Turke.
Pogodba, ki jo je Anglija sklenila leta 1908 s Turčijo, je prepovedovala vsem neturškim vojnim ladjam prihod v Dardanele. Ob koncu prvih tridesetih let prejšnjega stoletja so Rusi vendarle dobili od turškega sultuna dovoljenje za prehod njihovih vojnih ladij skozi Dardanele, dočim je ta morska ožina za ladje drugih držav ostala še naprej zaprta. Dnrdanelska pogodba iz leta 1841 je določala, da nobena ne-turška ladja ne sme skozi Dardanele brez dovoljenja turške vlade. Kljub tej tekmi je Anglija v prejšnji svetovni vojni obljubila Rusom Carigrad in morske ožine. Pozneje pa je Anglija dobila dovoljenje (pogodba, sklenjena 24. julija 1925), da sme »internacionalizirati« Dardanele, posebna komisija Društva narodov pa naj bi nadzorovala svoboden prehod skozi te ožine.
Leta 1936 pa je Turčija pod Kemalom Ata-turkom ovrgla ta sklep. V pogodbi, sklenjeni v Montreuxu, je bilo določeno, naj imajo v mirnem času trgovske ladje vseli narodov svoboden prehod skozi Dardanele, dočim naj bi bila v vojnem času pravica za prehod ladij skozi te morske ožine v gotovi meri omejena. Glede vojnih ladij je pogodba v Montreuxu določala, da ladje vojskujočih se držav na splošno ne smejo voziti skozi Dardanele, vendur pa Turčija lahko dovoli kukšno izjemo.
Dardanele, ki so se v starih časih imenovale Helcspont, vežejo Maratonsko z Egejskim morjem- Ta morska cesta je 65 km dolga in povprečno kakih 6 km široka. Morje je tod globoko najmanj 50 metrov. Bospor, ki predstavlja prehod iz Marmorskega v Črno morje, pa je 30 lčm dolg, 3 km širok ter okrog 120 m globok. Obrežne strmine se tu dvigujejo do približno 200 m visoko. Na evropski strani Bospora stoji staro mesto Konstantinopel (Carigrad), nekdanji mogočni sedež turških sultanov.
Vprašanje pomorskega prometa po vojni
prevoz I milijona ton blaga je treba sto 10.000 fernskih
ali pa 66.666 letal
Med zanimiva vprašanja, ki jih bodo začeli reševati brž ko bo vojna končana, je vsekakor mdi vprašanje potniškega prometa po raznih morjih. Vsaj nekoliko ga osvetljuje že zdaj jioročevalski urad »La Corrispondenza«, ki o tem med drugim piše tudi naslednje:
2e zdaj pretehtavajo načrte za preureditev letalstva, po katerih naj bi del prometa čez. oceane v bodoče opravljala poleg ladij tudi letalu. Uvedene naj bi bile redne letalske zveze med kraji to in onstran morja. Kur se tiče pomorskega prometa, bo tega treba čisto preurediti, zakaj potniških ladij tedaj, ko bo sedanja vojna končana, skoraj ne bo nikjer več. Računajo, da bo v kratkem časovnem razdobju letalstvo postalo velik tekmec drugim prometnim sredstvom. Vendar pu je razširjeno mne-noj, da bo, vsaj- kolikor zadeva razno blago, ladijski promet še vedno ohranil svojo važno vlogo.
Za prevoz milijona ton blaga je treba sto 10.000 tonskih trgovskih ladij, za prevoz iste količine blaga no zraku pa 66.666 letal, od katerih vsako lahko prepelje po 15 ton blaga. Pri tem pa ni upoštevano dejstvo, da jc na
ladjah treba na tisoče mož posadke, od tojta 500 častnikov, dočim letala zahtevajo 266.664 mož, od tega 100 letalcev.
V krogih mednarodne oboroževalne industrije smatrajo za nujno potrebno, da tisti, ki vodijo to oboroževalno industrijo, že zdaj store vse potrebno, da bo v danem trenutku vse pripravljeno. Glede kakovosti ladij, za kakršne naj bi se odločili vsaj v prvem času, pripominjajo na pristojnih mestih, da bi bilo za čez-
morski promet najpametneje graditi 30.000 tonske ladje, ki bi latiko vozile s hitrostjo 22 do 25 vozlov na uro; 20—25.000 tonske ladje s hi-
trostjo 18 do 22 vozlov za Vzhod iu- Vzhodno Azijo, za južno Afriko pa 20.000 tonske ladje, ki bi lahko dosegle hitrost 16 do 20 vozlov na uro. Zelo pameten se zdi načrt za graditev počasnejših ladij (16 vozlov) za 50 do 60 potnikov. Govore tudi o mešanih ladjah v istem smislu, kakor govorimo o mešanih vlakih. Na takšnih ladjah bi bilo prostora za 60 do 100 potnikov.
V bistvu naj bi bila stvar tale: Letala naj bi uporabljali takrat, kadar bi se bolj mudilo,
«
m
1
361.
Oči vseh so se upirale v nesrečnega ženina Vinicija. Ta pa je bil hudo bled in razburjen. Nekaj časa ga je zmagoval obup, potem je spet krčevito stiskal roke ter rotil Kristusa, naj stori čudež in deklico reši
»Vsega tega mi ne odreci. Ti moreš, moreš vse. Če mi storiš to, te bo'm ljubil še bolj ko doslej.
Potem ga je prevzela spet besna maščevalnost. Planil bi na cesarja in ga pred vsem ljudstvom zadavil. Nazadnje se je oprijemal samo še edine bilke, ki mu je ostala: Petrove besede. Zbral se je, z zadnjo' silo potlačil dvome ter si govoril:
»Verujem, verujem!"
Potem je zaprl oči, ker ga je obšla slabost. Cesar ga je gledal skozi smaragdni na-očnik in se naslajal nad njegovo žalostjo.
362.
Tedaj je mestni prefekt vrgel v areno rdeč robec v znamenje, naj se igra začne. Zaškripala so vrata nasproti cesarskemu balkonu in iz teme je stopil v areno Ursus. Velikan je mežikal, ker ga je svetloba v gledališču slepila, potem je pa krenil na sredo in se oziral, ko da hoče videti, s kom naj se spoprime. Ob pogledu na njegovo velikansko postavo in na njegovo rnoč je v gledališču zašume-lo. Gledalci so drgetali od naslade v pričakovanju prizorov, ki jih bodo deležni.
Ursus pa je stal sredi arene gol, bolj podoben velikanskemu kamnitemu kipu, z otožnim, zamišljenim obličjgm divjaka, ki se je čudil praznoti okoli sebe ter se z otroškimi, sinjimi očmi pziral naokoli.
J
2
ladje pa, če se ne bi mudilo in če naj bi bila vožnja čimbolj udobna in mirna. Pri tem upoštevajo dejstvo, da veliki večini potnikov, ki se vozijo nn daljše proge, ne gre za to, da bi čimprej prišli na cilj, zlasti še, čc so to turisti, romarji uli podobno.
Gibanje japonskih katoličanov
Tokio, 29. aprila, s. 29. aprila, na rojstni dan japonskega cesarja, bo v katoliški cerkvi v Koišikavi uvodno slavje ob ustanovitvi prijateljskega društva japonskih katoličanov in katolikov onstran morja. Društvo ie bilo ustanovljeno za 30 milijonov katoličanov, ki prebivajo na velikem prostoru Vzhodne Azije. Navzoči bodo katoliški zastopniki vseh narodov, kar jih je trenutno v Tokiu, ter tudi predstavniki vladnih organizacij. Poročajo, da jc eden glavnih
nagibov, ki je privedel do ustanovitve novega društva, v tem, da se doseže tesno sodelovanje katoličanov pri vladnem obnovitvenem delu. Tako se torej ustanovitev društva lahko razlaga kot dokaz dobre volje katoličanov na Filipinih in po drugih krajih.
Drobne za robom
Veliko avtomobilsko cesio okrog glavnega danskega mesta Kopenhagena je začela graditi danska vlada. Zgrajena bo po nemškem vzorcu in bo stala 25 milijonov kron.
Nakaznice za meso so uvedli v Budimpešti
šele z letošnjim 1. majem. Doslej na Madžarskem meso ni bilo racionirano.
Drevo, ki v desetih letih doseže višino 30 metrov, raste v Indiji. Pravijo, da to' drevo sploh najhitreje raste od vseh, kar jili človek pozna.
fr
CONRAD RICHTER:
PLANJAVA
■	13	J
Vse, kar sem imel za svoj trud, je bila galerija obrazov na koncu tedna, ki me je preganjala v sanjah. ^ Name so strmeli vseh vrst ženski obrazi: navadni in prekrasni, nežni in robati, veseli in žalostni. Toda nobeden ni imel tistega redkega nekaj, ■ kar je bilo lastno samo Lutie Brcvvtonovi.
V ponedeljek zjutraj sem vzel stričevo denarnico iz ene izmed velikih železnih blagajn v trgovini z železom.
»Najbrž je šla domov,« me je vzpodbujal George Tvvitchell. »Kam drugam pa naj bi bila šla? Ko boš prijezdil na ranch, jo boš našel sedečo v hišni predsobi.«
Bil je srčno dober človek; visok in neotesan in z izrazom v licu, ki je vzbujal zaupanje. Ko sem prispel v Salt-Fork in videl v rumenem soncu speče stare mesto s svojimi prašnimi' cestami in pločniki iz desk, sem takoj vedel, da ni v zadnjih, dneh stopila na nje nežna noga Lutie Brevvtonove.	i
V sladkornem oddelku svoje »Trgovske družbe« je John1 Kingman štel denar. Istočasno z gibi prstov so se premikale njegove ustnice pod dolgo brado. Enkrat samkrat so zašle nje-' gove oči za menoj k vhodu trgovine. In ko sem šel skozi široko odprta pročelna vrata Daggetovega izposojevalnega hleva, je Franc Dagget delal isto. Tedaj sem razumel.
»Halo, Hal!« me je pozdravil. »Si videl slona in slišal sovo skovikati v Denveru?« In ko sem na kratko prikimal, je nadaljeval: »Shorty Bowen je vzel tvoj voz. Rekel je, da si lahko najameš kočijo, če hi jo rabil.«
»Ne rabim nobene,« sem odvrnil v zadregi, vedoč kam meri.
Izposojevalec je gledal skoraj razočarano.
»Shorty jc moral vzeti s seboj na ranch dva zaboja nabojev,« j c omenil.
Prisluhnil sem; vendar obraz Franka Daggeta ni imel dosti več izraza kot katera njegovih kočijskih blazin.
Ko sem jezdil po cesti, po kateri sva hodila z Lutie Brew-tonovo tistega dne, sedaj že tako dolgo tega, se je peljal mimo mene v najeti kočiji Brice Chamberlain. Oblečen je bil v oči padajočo dolgo suknjo, kakršno je obečnval nositi sodnik White. Vedno se mi jc umaknil, da je bil v prijateljskih odnosih z menoj. Toda danes mi je hladno in komaj odzdravil, jaz pa sem temno gledal za njim ter sc čudil, kje bi bil mogel biti tukaj zunaj v smeri, ki ni vodila skoraj nikamor razen k oddaljenim ranchem.i
Ko jc moj pony prišel na vrh peščenih gričev, sem takoj videl, kje je bil. Kjer se je strmina spuščala k reki, jc stalo mesto iz šotorov in pokritih voz s konji, mulami, kravami in voli, ki so sc pasli na milje daleč v »mesi«.
Pot me je privedel postopoma bliže. Postajal sem si svest nezgrešljivi dejavnosti in razburjenosti, ki je vladala v taborišču, odmeval je jek kladiv po poljskih tnalih in po polesih vozov; nesterji so hodili kot mravlje iz šotorov ven in^ noter; zenske in moški so prekladali vozovne tovore in glasovi so klicali drug drugega; zunaj nu »mesi« pa so možje in dečki gonili živino proti taboru.
Sedaj mi je bilo jasno, kje je bil Brice Chamberlain. In če ne bi bil uganil tega tedaj, bi izvedel zvečer ob prihodu na ranch. Našel sem hišo izpremenjeno skoraj v arzenal samokresov in vvinchestcrk. Zunaj ob ognju, nn katerem^ se^ jc kuhala večerja, so sloneli cowboyi s »Cross B'ju«. Bilo jih jc več, kot sem jih kdaj koli videl skupaj naenkrat. Na svojih kolenih so imeli cinastc krožnike s pečenko in prepečencem, v rokah pa so držali cinnste kupice s črno kavo. V njihovih očeh je bil pogled, ki sem ga dobro poznal.
IX. poglavje.
Bil sem vesel	teli bojnih oblakov, ki	so mi bili vzrok	za
odgoditev	poročila	stricu o Lutie. Toda na	kraju sem vedel,	da
jc le ena	oseba gospodarila njegovim mislim ves "čas, ko je	stal
v mračni	sobi in	poslušal moje poročilo	o nesterjih ter	me
Izpraševal o njihovem taborišču in številu.
»Ali je nisi videl?« je končno vprašal.
Jecljaje sem mu povedal, kaj se jc bilo zgodilo v Denveru. Ko je črna Hetty prišla iz otroške sobe ter prižgala svetilko, sem opazil, da je bil njegov arogantni obraz začrtan; v njegovih očeh pa je plapolal oranžen plamen, za katerega sedaj vem, da jc gorel v sovraštvu do moža, ki je zavrgel Lutie Bre\vtonovo. Naslednji dan je nek naš jezdec javil, da so nesterji bili zapustili svoje taborišče ob reki ter da se že usipajo, kot bi bila fiesta na vozovih in konjih preko vzhodnega dela naše rodovitne velike prerije. Takrat sc je iz njegovega obraza izlivalo nasilstvo kot živ tok. ki hoče iztrebiti vsako zlo iz dežele; po temnih oblakih v njegovih očeh sem sklepal, da je naval jeze pojemal.
»Ali je sodnik Chamberlain z nesterji?« se mu jc izvilo iz grla.
»Mislim, da je to bil on v najeti kočiji,« je jecljal hlapec.
»Pojdi ven ter reci tovarišem, naj osedlajo,« je ukazal moj stric.
Vedel sem, kaj je to pomenilo) In ko je hlapec odšel, mi je moral to brati z obraza, kajti uperil je svoj neustrašni pogled vame.
»Zapomni si, dečko,« je rekel, »so trenutki v življenju, ko moraš biti krut. Nihče te ne spoštuje, če si danes nežen napram njemu ter ga pustiš, da te uniči in s tem uniči mdrda sebe jutri, še pred sončnim zatonom boš videl stvari, ki niso lepe za oko; in bolje je, da ne greš z nami, če je collegijska vzgoja naredila žensko iz tebe!«
i	»Znam biti dovolj krut do nesterjev,« sem mu odvrnil.
Z« LJndsko tiskarn« » L}obt|*nh Jat« Kramar«. - Izdajatelj: Inl 8od|a.	Uredniki Ilir k o J«*ornlk. - Rokopisov oe vračamo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob IX - Mesečna
naročnina 11 lir, ta Inozemstvo 20 lir. m Uredništvo; Kopitarjeva nlien G, OL nadstropja m Uprava; Kopitarjev« ulita 8, Ljubljana, m lolelon 4tev, 40-0] de 40 05, m Podrnlnleoi Sotb meat«y