Poštnina plačana t gotovini. Leto XXIII. Ljubljana, 30. januarja I94I. Posamezna Številka Din L« Štev. 5» Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« LJubljana, Knafljeva ul. St. 5/11. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani St. 10.711 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.-celoletno 44.— dinarjev; za Inozemstvo: četrtletno 15.-polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev Načrt za kmetijsko petletke Ze nekaj let je »Domovina« prinašala razprave, v katerih je dokazovala potrebo kmetijske petletke, odnosno desetletke. Vsa ta izvajanja pa so ostala ves čas brez odmeva Opazili nismo, da bi kakšen drug list zagovarjal to misel. Pri nas smo vsa leta po vojni vrteli politično strankarski vrtiljak in skoro pomilovalno gledali na vsako nenavadno misel, ki se je zdaj tu zdaj tam pač morala poroditi spričo žive potrebe po gospodarski preosnovi. Prav neverjetno živahni sme bili okoli tega vrtiljaka, od česar seveda ni bil sit niti en sam siromak v državi, a gospodarstvo, zlasti kmetijsko, ni moglo prav napredovati. Kmetijsko gospodarstvo v naši državi, v kateri velik del kmečkega prebivalstva ni zadostno hranjen, se ne more reševati tako, kakor bi se morda reševalo vprašanje bogatih farmarjev v Ameriki. Pri nas ni dosti hrane, zato bi morala kmetijska petletka imeti za smoter: izboljšanje kmetijstva zaradi večjega pridelovanja. To ni lahka reč, kar smo že nekajkrat naglašali v svojih razpravah. Tako petletko smejo voditi samo strokovni ljudje in med njimi učenjaki, kakršna sta bila v Rusiji Mičurin in v Ameriki Bur-bank. Seveda se strokovni ljudje ne pobirajo kar na cesti, vendar pa imamo tudi pri nas dovolj ljudi, ki imajo vse pogoje, da se uveljavijo, če bi se z vso resnostjo lotili kmetij-skre preosnove. Kakor smo te dni čitali v »Hrvatskem dnevniku«, je ministrstvo za kmetijstvo izdelalo tak petletni načrt za napredek in pospeševanje kmetijstva. Država naj bi v tej petletki po navedbi lista izdala 1800 milijonov dinarjev. Del teh izdatkov (800 milijonov) naj bi se poravnaval iz dohodkov ob izvozu kmetijskih pridelkov, del (ena milijarda dinarjev) pa bi se dobil z razpisom posebnega posojila za pospeševanje kmetijstva. Izvajanje te petletke bi prevzelo novo ministrstvo za prehrano. Kakor smo brali v imenovanem listu, bi se z denarjem namenjenim za petletko, pospeševalo kmetijsko pridelovanje in nabavljali bi se kmetijski stroji, sodobno poljsko orodje, izbrana semena in umetna gnojila. Prav tako bi se tudi dobavljale sredstva za uničevanje kmetijskih živalskih in rastlinskih škodljivcev. Zal ne poznamo vseh podrobnosti. Potrebno bi tudi bilo,da bi se preučila zemlja v vsej državi in da bi se v posameznih krajih gojile predvsem tiste kmetijske rastline, ki v do-tičnih krajih najbolj uspevajo. Isto velja za domače živali. Imeti bi morali tudi svojega Mičurina, ki bi za kraje, kjer kmetijsko rastlinstvo slabo uspeva, znal s križanjem ustvariti primerne vrte, kar se seveda ne da storiti primerne vrste, kar se seveda ne da sto-mero potrpežljivosti. Učiti bi se morali pri Rusih in Američanih, pa tudi pri Nemcih, Italijanih in drugih, ki so že imeli svoje petletke. Posnemati pa bi smeli po sosedih samo tisto, kar je za nas primerno. Sicer je res, da zdajšnji negotovi časi niso bogve kako ugodni takšnim velikim načrtom, vendar ne more škodovati, če se kljub temu le začne po malem izvrševati tak načrt s pridržkom, da ob ugodnem času primemo odločno za delo. Star in resničen je izrek, da imajo vsi ljudje denar, če ga imajo kmetje. Če bomo kdaj dosegli, da bo ta izrek dobil pri nas svojo podlago, ne bo treba našim ljudem služiti v tujini in tujini žrtvovati najboljše sile. Veseli nas le, da se je misel petletke naposled rodila na odločujočih mestih in prepričani smo, da ne bo brez sadu. Naj pri tej priliki tudi navedemo, da se knjižica, ki jo je o svojih političnih, gospodarskih in socialnih načelih izdala mladina Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani, mnogo peča s kmetijstvom. Med drugim pravi, da bi bilo treba državo razdeliti v posamezne kmetijske okoliše, izmed katerih vsoU nai hi se nosvečal predvsem kmetijski panogi, ki v tistem okolišu najbolj uspeva. Glede na to izraža knjižica misel, da bi bilo treba ukiniti dozdajšno popolno svobodo v pogledu kmetijskega pridelovanja a ohrani naj se potrebna svoboda v pogledu pridelovanja za lastne potrebe kmetijstva. Potrebno je pri tem tudi pospeševanje zadružništva. Poleg kmetijstva ie treba ustanavljati industrijska podjetja, kjer naj bi se 7 višek kmetijskega prebivalstva. Zlasti bi bilo treba pospeševati industrijo, ki bi predelovala sadove naše zemlje. Iz vse knjižice je razvidno, da nacionalna mladina razume potrebe časa in da hoče doprinesti svoj delež pri vprašanju kmetijske preosnove, ki je osnovno vprašanje za napredek gospodarstva v državi. Upajmo, da je prvi začetek že tu! Kako naj se povečajo poljski pridelki Pred dnevi je bil pri kmetijskem oddelku banske uprave posvet o vprašanju, kako naj se čim bolj poveča pridelovanje žita in drugih kmetijskih plodov. Pridelek na polju je pri nas sramotno nizek. O vzrokih, zakaj je tako, za enkrat ne kaže razpravljati, ker je v teh časih misliti le na hitre in nujne ukrepe, ki bi mogli še letos prinesti uspehe. Taka pomoč v kmetijskem pridelovanju na hitro roko je zelo težavna, zato ni na mestu preveliko upanje. V kmetijstvu se mora misliti daleč naprej in se mora delati po določenem načrtu. % S podporo, ki sta jo dala ministrstvo za kmetijstvo in direkcija za prehrano v skupnem znesku 900 000 din, je kmetijski oddelek preskrbel vse one kraie. kjer je bil pridelek žit zaradi vremenskih nezgod posebno slab, z dobrim semenskim žitom po znižani ceni Kmetje, ki so se za to prijavili, so v za-meniavo za domače seme dobili prvovrstno izboljšano seme delno domačega izvora, delno pa iz Banata Banska uorava je dajala tudi podpore za skupno razkuževanje semena proti snetem. Ozimine, ki dajejo pri nas glavni pridelek krušne moke (jarih žit sejemo namreč izredno malo), so posejane, čaka pa še setev, odnosno saditev turščice. fižola, kromoirja. prosa. zelja in ajde. dalje setev krmilnih rastlin, to je ovsa. pese in detelje, ki so za prehrano prav tako važne, čeprav le posredno, kaiti gotovo je, da bo vprašanje mleka in mesa kmalu postalo prav tako pereče, kakor je danes vnrašanje krušnega žita. Poskrbeti je še treba za izmeniavo semenskega krompirja, posebno v kraiih kier so lani pridelali za seme prav sl*>b kromnir. Ta zadeva je že v teku in bo kmetom dodeljen se-mpnski krompir v čim večji meri. Naihitreie in najučinkoviteje pa bi mogli zvišati pridelke z večjo uporabo umetnih gnoiil. zlasti ker se ie danes razmerje med cenami umetnih gnoiil in pridelkov obrnilo v korist pridelkov. Kmet. ki danes kupi umetna gnojila, bo v jeseni dvakrat na boljšem, prvič .ker bo s tem znatno zvišal pridelke, drugič pa, ker bodo cene pridelkov v bodoče gotovo še narasle. Tako se bo s cenenimi pnoiili zvišal pridelek, ki bo vrhu tega še dražbi. Da bi kmetje laže nabavili gnojila, bi bilo potrebno, da bi se po občinah in s pomočjo kmetijskih zadrug in združenj ure- dila skupna nabava. Zal pa je nastala v tem vprašanju druga težava. Primanjkuje namreč fosfatnih gnojil, ker Thomasova moka iz Nemčije sploh ne prihaja in ker zaradi blokade naše tvornice ne dobe sirovih fosfatov iz Afrike, tako da mora tvorpica v Hrastnika izdelovati superfosfat samo iz kostnega zdro-ba, ki ga ji nudi tvornica kleja v Ljubljani, Zato gre prizadevanje za tem, da bi tvornica kleja pospešila in razširila zbiranje kosti v Slo vem j i in v drugih delih države, da bi tako mogla dobavljati našim tvornicara umetnih gnojil večje množine kostnega zdro-ba. Pač pa je kalijevih in dušičnih gnojil dovolj na razpolago. Posvet pri kmetijskem oddelku je o gornih vprašanjih sprejel nasledno resolucijo: 1. Izdajo naj se navodila občinam, da bo vsa njivska zemlja pravočasno obdelana in posejana. Ako pri kaki hiši manjka delov-n.-i moči (zaradi vpoklica k vojakom ali drugih nujnih razlogov), naj občine po svojih organih in članih občinskega odbora poskrbijo za potrebno pomoč pri sosedih. 2. Kolikor kmetijski oddelek ne bo obvladal vsega posla za preskrbo kmetov s semenskim blagom in kolikor se kmetje, odnosno občine niso za to pravočasno javili, naj občine tudi poskrbijo, da v njihovem območju ne bo manjkalo semen za pomladno setev. Občine naj pravočasno zberejo naročila, izvršijo nabavo in poskrbijo vse potrebno za prevzem semenskega blaga. Občinam naj pri tem delu pomagajo v prvi vrsti blagovne zadruge, pa tudi strojne in druge kmetijske zadruge. Prav tako naj občine s pomočjo zadrug skrbe tudi za skupno nabavo umetnih gnojil po možnosti v vagonskih količinah. 3. Pospeševati je treba pridelovanje in razpečevanje dobre zelenjadi. Zlasti mali ljudje in ubožnejše družine si lahko pridelajo mnogo okusnih pridelkov. Zelo primanjkuje zimske in zgodne pomladne vrtnine. Pravočasno je treba preskrbeti zanesljiva zelenjad-na semena in pravilno vzgojene s'adike. Vrtovi se morajo temeljiteje obdelati, povečati in izboljšati. Pripraviti je treba več komposta in vsak vrtni prostor čim bolj izkoristiti 4. Ponovno in z vsemi silami naj se zavzamejo naša kmetijska združenja za odpravo trošarine na cement, ki se rabi za gnojišča in gnojnične jame. Obenem naj se izda uredba o obvezni gradnji gnojišč in gnoj ničnih jam. R entnikom, ki ne prejemafo rent iz tujine Ministrstvo za socialno politiko in narodno ■dravje v Beogradu, odsek za zaščito izseljencev, je izdalo tale razglas o predujmih iz skladu za pomoč rentnikom, ki ne prejemajo lent iz tujine. »Ker zaradi vojne delavske rente naših izseljencev iz Francije in iz Luksemburga še Vedno ne prihajajo koristnikom v Jugoslavijo, bo na pobudo tega ministrstva zavoljo Številnih prošenj in pritožb naših izseljenskih povratnikov iz teh držav in njihovih družin, ki so zašle zaradi izostanka teh rent y zelo težaven položaj, osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu za ves čas, dokler se to vprašanje ne uredi, izplačeval predujme na delavske rente in pokojnine iz sklada za pomoč delavcem, ki ne prejemajo rent iz tujine. Zaradi tega naj se prijavijo takoj vsi koristnih delavs3rih rent in pokojnin iz Francije in Luksemburga osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Vsaka taka oseba mora vložiti prošnjo, iz katere mora biti razvidno, na osnovi česa prejema rento ali pokojnino (zaradi nezgode pri delu, onemoglosti ali starosti, odnosno, kolikor uživajo take rente ali pokojnine člani družin zaradi smrti izseljenca, zaradi nezgode ali česa drugega). Prošnji je treba priložiti: 1. zadnjo odločbo zavoda ali ustanove, ki je priznala rento ali pokojnino; 2. zadnji kupon o poštnem nakazilu, odnosno obvestitev Narodne banke o zadnjem nakazilu denarja; 3. potrdilo občine ali župnega urada, da žive koristnik rente in morda njegovi otroci pod 16 leti; 4. potrdilo občine ali župnega urada, da se vdova, ako ona prejema rento ali pokojnino, ni ponovno poročila; 5. izjavo, izdano in podpisano od dveh prič, da se bodo izplačane akontacije vrnile, kakor hitro bo pristojni zavod ali ustanova v tujini spet nakazala zaostalo rento, odnosno pokojnino. Po § 189. zakona o zavarovanju delavcev se prošnje in priloge ne taksirajo, nasloviti pa se morajo na osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ob tej priliki sporoča ministrstvo, da je s sporazumom o plačilnem prometu po klirir gu med Holandijo in Jugoslavijo in sporazumom n^ed Belgijo in Jugoslavijo omogočen transfer delavskih rent in pokojnin iz teh držav. Koristniki rent iz teh držav, ki so v Jugoslaviji, naj dostavljajo temu ministrstvu ob roku izplačila rente (mesečno, trimesečno, polletno ali letno) potrdilo občinskih ali žup-nih uradov, da še žive. K temu naj še pri-lože natančen naslov ustanove, ki jim izplačuje rento, kakor tudi znesek rente in kdaj so ta znesek zadnjikrat prejeli. Ministrstvo bo vse te podatke poslalo našim zastopništvom v Holandijo in Belgijo, ki bodo nakazovala rente naravnost koristnikom v Jugoslavijo. Na ta razglas ponovno opozarjamo vse za-nimance, ki morda še niso ukrenili potrebno, da bi dobivali predujme na rente. Pojasnila glede oskrbe z moko Banovinski prehranjevalni zavod (Prevod) J« dal listom pojasnilo, iz katerega povzemamo: ■ Tc dni bodo delili občinski prehranjevalni »radi po vsej Sloveniji nakaznice za pšenično moko in pšenično-turščični kruh. Pri tem bodo postavljeni pred hudo nalogo, da bodo morali nakaznico tudi odreči marsikomu, ki bi jo rad dobil. Občinski prehranjevalni uradi morajo postopati po predpisih, ki jih imajo v pogledu dodeljevanja krušnih kart. V naslednjem želimo pojasniti, da so taki predpisi pogoj za red pri oskrbi Slovenije s krušno moko. * ' Kakšne so zaloge pšenice Zaloge pšenice v Sloveniji so tako majhne,' «!a jih bomo v štirih mesecih porabili, ako lih bomo delili tako, kakor smo jih delih v januarju, ko je Prevod razdelil 250 vagonov pšenične moke, kar pa se je zdelo vsem premalo. - Ako je v Sloveniji okrog 700.000 oseb, ki morajo kupovati pšenično moko, kakor ceni Prevod, more pri količini pšenične moke, ki je na razpolago, dobiti vsaka oseba po tri in pol kg na mesec. Tako je to v banovi odredbi tudi določeno. Ako bi se delila moka med večje število ljudi, mora biti mesečna količina-za toliko manjša. Skupna mesečna količina pšenice se ne da povišati, ker zadoščajo zaloge le za štiri mesece in bo treba dokupiti do avgusta še okrog 1000 vagonov pšenice, ako naj ostane pri adajšni količini. Pri tem je treba vedeti še to, da se pSenica v Vojvodini ne da lahko kupiti. Neopravičene pritožbe Ob uvedbi krušnih kart je Prevod prejel mnogo pritožb. Glede na to smatra Prevod sa najboljSe, da odgovori javno. Skoraj ni stanu, ki ne bi bil ugotovil, da S določeno količino pšenične moke ne bo mogel opravljati svoje težko delo in da se mota uvrstiti vsaj med težake. Nekaterim pa tudi težaška določena količina ne zadostuje. Oni mislijo, da morajo dobiti več, po 6 do 9 kg na osebo in mesec. Pri tem se sklicujejo na to, da so dobivali tudi med svetovno vojno po 9 kg. Pozabljajo, pa, da je bila takrat to celotna količina moke. Zdaj pa ta količina sploh še ni omejena. Nakup turščične moke je še svoboden. Pozabljajo pa poleg tega še glavno: da je razpoložljiva količina pšenične moke točno določena in da se ne da povečati. t Prevelik naval na karte Se ostreje je treba zavrniti neupravičen naval na karte. Pri nas je po mestih še marsikatera vreča pšenične moke po zasebnih gospodinjstvih. Na kmetih pa kljub slabi žetvi v januarju še ni mogel biti porabljen poslednji mej-nik pšenice. Pa se dobe občine in srezi, kjer bi oskrbeli najrajši kar vse občane s krušnimi kartami. Ako bi se krušne karte res tako delile, bi se število kart silno povečalo. Tako bi bilo treba razdeliti razpoložljivo koilčino pšenične moke z večjim številom krušnih kart m bi morali zmanjšati mlečno količino moke na osebo, ki je zdaj dolo,čena. Naposled bi morali odrediti, da bi se dpjfilp povprečno na osebo in mesec le po 2 kg moke namesto pq 3.5 kg kakor ie sedaj določeno. To znižanje količine na osebo bi se morali resnično potrebni zahvaliti tistem ljudem brez sramu in poštenja, ki že imajo svojo odmerjeno količino moke, pa bi'jo radi na karte še enkrat dobili. Tako postopanje je v takih okoliščinah zločin, ki je hujši od tatvine S tem bi jemali res potrebnim to, kar jim pripada. V oskrbo s krušnim žitom pa bi se zanesel nered. Zato imajo občinski, prehranjevalni uradi strog nalog, da takega postopanja ne dopuščajo. Vse dobronamerno občinstvo pa prosimo, da preskrbovalne urade pri tem prizadevanju podpre1. V Nemčiji so kazndvali nekoga, ki je sleparil z živilskimi kartami, s smrtjo. Tudi pri nas so za take reči določene stroge kazni. Zaloge se ne smejo skrivati S prvim .januarjem je .bilo treba vse, .zaloge pšenične moke v oddaiališčih prijaviti, da bi prišla ta zalo ca v. splošni oskrbovalni načrt. Po večini so se tej dolžnosti odzvali. Prišlo pa je na Prevod tudi več prijav, da so hoteli mnogi ta predpis izigrati. Tu moramo javno grajati postopanje nekaterih tkanin-skih tvoraic v Kranju, ki so začele deliti zaloge iz svojih skladišč v trenutku, ko bi jih bilo treba prijaviti. Ukrenili bomo vse potrebno, da se bodo taki postopki kaznovali. Povsod, kjer bo Število razdeljenih kart znatno preseglo verjetno število, bo Prevod zahteval, da se mu predloži popisno gradivo o zemlji in zalogah. Računamo, da bo prebivalstvo to razumelo, in da se bo samo omejilo. Občinskim prehranjevalnim uradom bo to olajšalo v vsakem pogledu vršenje njihove težavne naloge. Karte se dobivajo le v eni občini Nekatere občine so na podlagi lažne prijave izdale večje število kart, kakor bi smele. Zato naj bodo preskrbovalni uradi pri izdaji kart previdni. Vsako prijavo naj pregledajo, vsako lažno prijavo naj takoj javijo. Vsakemu, ki poda lažno prijavo,, naj takoj odrečejo izdajo vsake karte, tudi one, do kartere bi imel po resnični prijavi pravico. Preskrbovalni uradi naj strogo pazijo, da ne bodo nekateri dobivali kart v dveh ali še več občinah. Ako kdo stanuje v drugi občini, kakor pa je zaposlen, ne more dobiti karte v dveh občinah. Na to naj preskrbovalni uradi še posfebno" skrbno paziio Kako kupuješ na krušne karte 1. Testenine, pšenična in ržena moka m zdrob se kupujejo navadno le v trgovini ali oddajališču, v katerem rodbina te potrebščine stalno kupuje in je to trgovino ali odda-jališče v vprašalni poli navedla. En kilogram testenin je enak pri nakupu enemu kilogramu moke ali zdroba. 2. Kruh in žemlje se lahko kupujejo na karte v pekarni ali v gostilni po želji odjemalca. Za žemljo se odda kupon za 75 gr moke Gostilne 'bodo dobile za tujce in nestalne goste manišo količino brez kart. Knih iz te moke se bo oddajal le, dokler kontingent moke ne bo izčrpan. Kontingentirana bo tudi poraba moke v slaščičarnah in pekarnah za fino pecivo. 3. Pri prvi dodelitvi moke v februarju bo dodeljena trgovinam, pekarnam in gostilnam kot predujem ona količina moke, ki jo določi občinski prehranjevalni urad ob upoštevanju dozdaišnjega prometa z moko. kruhom in testeninami v teh obratih Pozneje bodo imele pekarne in gostilne pravico na ono količino'moke : z» tk^tero bodo predložile od-rezke kart. Ta ko^čina se poveča Se za stalno določene kontingente moke, ki se oddajajo brez kart (v gbstilnah za nestalne goste, z* slaščičarne <«» ilnV della Sera« piše, da se Nem^iia mrzlično pripravlja na vdor v Anglijo. Kovinski delavci so vsi poklicani z bojišča in delajo v tvornicah Sodelovanje med generalnem štabom in industrijo je zelo tesno. Med drugi mse izd^i ;eio motorji ki delujejo brez šuma Posebnp divizije se vadijo na nedosegljivih krajih Francije, Holandske in Poljske, kjer so odselili vse prebivalstvo. Te čete bodo nar^ Anglijo. »Associated Press« poroča iz Washingtona: Kmalu po svoiem prihodu v Zedinjene države je imel novi angleški poslanik lord Ha-lifax prvi sestanek z ameriškim zunanjim ministrom Hullom Po posvetu je lord Hali-fax izjavil ameriškim novinarjem: »Najini nazori so se med posvetom pokazali kot čisto enaki. Ce že zgodovina mora kaj zapisati, potem bo zapisala, da je Nemčija bilko a Anglijo izgubila junija 1. 1940. Takrat bi Nemčija Anglijo utegnila premagati, zdaj pa je ta že dovolj močna, da bo prekrižala vse načrte. Sporočite ameriški javnosti, da Angleži s popolnim zaupanjem gledajo v končno zmago.« Uradni turški radio je objavil, da je glavna sila turške vojske zdaj zbrana v Traciji zlasti na najnevarnejših položajih. Turčija čisto pripravljena čaka na nadaljni razvoj dogodkov. Associated Press poroča: Rooseveltov tajnik Early je povedal novinarjem, da je ameriška vlada sklenila ukiniti prepoved izvoza ameriških letal v Sovjetsko zvezo. Ko so ga novinarji spračevali, ali je ameriška vlada računala z možnostjo, da bi Sovjetska zveza mogla ameriška letala izvažati naprej v Nemčijo ali v Italijo, je Early pojasnil, da se je ameriška vlada dalje časa pogajala s sovjetskim poslanikom Umanskim in da je ameriška vlada zadovoljna s sporazumom, ki je bil dosežen. V državniških vrstah temu ukrepu ne pripisujejo velikega pomena, ker bi morala Sovjetska Rusija letala, ki bi jih hotela izvažati, najprej plačati, potem pa s svojimi lastnimi sredstvi odpeljati iz Amerike. Pomen bi ameriški ukrep dobil i šele v trenutku, ko bi bil mednarodni polo- žaj postal toliko jasen, da bi imele Zedinje-ne države na tem interes, da Sovjetsko zvezo oborožijo z letali proti zvezi Nemčije, Japonske in Italije. Nemški časopis »Berlin-Rim-Tokio« prinaša članek dr. Magerla, ki zanika trditve Roosevelta, češ da hočejo države trajnega sporazuma podjarmiti svet. Države trojnega sporazuma hočejo, izvaja pisec, doseči pravično razmejitev narodov v Evropi in Aziji. Hočejo voditi in urejevati, ne pa osvajati in izvrševati nasilja. Njih smoter je, odst-aniti nezaupanje, ne pa razdirati samostojnost in : svobodo. Med Nemčijo in Zedinjenimi državami po mnenju pisca ni razlogov za prepire. Časopis »Free Europe« piše o poljskem letalstvu, ki sodeluje z an-gleškim, in pravi med drug'm: Polisko letalstvo je danes močnejše, k kor je bilo ob vstopu v vojno z Nemčijo. Poljski letalci so razen 400 nemških letal, ki so jih sestrelili na Poljskem spravili zdaj na tla še 300 na zapad-nsm hoiišču. Pisec omenjenega člaika pravi, da angleški poveljniki ne morejo prehvaliti požrtvovalnost in sposobnost poljskih pilotov. Večkrat natovoriio tudi za polovico več bomb k^kor r>redp'suie pravilo za obreme- ' nitev bombnika, samo da bi vrgli čim več razstrf!'v na sovražna tla. Zgodilo se je, da je polisk^mu letalu zmar'kilo razstreliv, pa se je ooljsk' pilot tvegajoč življenje z lastnim letalom zaletel v sovražnega ter ga spravil na tla. Iz Ankare poročajo: Vojaški razgovori m«^ zastopniki turške in fn?!prke vojske na Biižnem vzhodu so končani. Tako v Angliji kakor tudi v Turčiji izražajo veliko zadovolistvo nad uspehom razgovorov. Domnevajo, da so v teku lOdnevnih sestankov zastopn;ki obeh vojsk preučili položaj, ki je nastal od zadnjega sestanka pred nedavnim časom. Medtem je bila Francija izločena iz vojne, s+onili sta pa v vojno Italija in Grčija in nemške čete so prispele v Romunijo. Turški in angleški oficirji so preučili • «e možnosti za primer, če bi Nemci pokre nili na Balkrnu k^kš-no novo vojaško akc.jo, ki bi ogražala turške koristi. Posebni poročevalec angleške radijske družbe iavlia iz Kaira, da so Anglež v Tobrnku zanlcnili med drugim tolika živeža, bo zadostoval za več mes»rev za prehrano angleške vojske v Libiji. Prav tako so Ivle zaplenjene velike množine izvrstnih zdravil. Japonski gunanii nr«!ster Macouka je govoril v državnem zVHf! o odnošajih Japonske do Zedinjenih držav. Če očitajo Japonski, kakor je to storil ameriški zunanji minister Hull, da hoče zagospodovati na zapadnem delu Tihega morja, potem lahko nato samo odgovorimo: Mi hočemo napredno in razvijajočo se Vzhodno Azijo. Zedinjene države naj se ne vtikajo v vzhodnoazijske zadeve. »United Press« poroča: V neken} mestu ob zapadni angleški obali je 26. t. m. z letalom pristal ameriški državnik, bivši protikandidat Roosevelta za predsedniško mesto Wen-) deli Willkie, ki je dopotoval iz Lizbone. Pred odhodom iz Lizbone je izjavil, da si hoče ogledati Anglijo, 'na katero ga Veže veliko prijateljstvo, in se prepričati, kako dela vojna industrija in kakšno je angleško gospodarsko stanje. : Hcče pa tudi potrditi veliko prijateljstvo ameriškega naroda do Angležev. Ko je prišel v Anglijo in so ga obkolili novinarji, je spregovoril na radiu tole: »Vesel sem prišel v Anglijo, in še bolj vesel, ker vam lahko zagotovim ameriško odločnost, da bo pomagala v bitki svobodnih mož vsega sveta.« Po poročilu nemškega poročevalskega ura-, da piše danski list »Dagens Nyheter«: Nemčija je doslej hranila svoje letalske rezerve, a bo na pomlad začela s takim številom letal, kakor ga svet doslej še ni videl. Nastopila bodo tudi nova letala za dolge pojete, proti katerim po mnenju danskega lista Anglija šenima primerne obrambe. Medtem kc so nemška letala mirovala, t so angleški bombniki izvršili v zadnjih dneh nekaj napadov na nemške kraje. Med drugim se izdelujejo motorji, ki deluje-ve v Hannoveru. Vendar tudi angleški bombniki niso nastopili v večjem razmahu. Kakor poroča Reuter, | je imel London že dober teden mir pred nemškimi bombniki. To je najdaljši presledek v nemških letalskih napadih na Anglijo, odkar so se začeli nočni napadi na ahgleška mesta. Razne vesti trdijo, da je to morda zatišje pred viharjem. Poročila poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu pravijo, da soi'se začeli boji večjega obsega tudi v Italijanski Somaliji. Vest pravi, da angleške prednje straže uspešno napredujejo na ozemlju, Somalije. To poročilo je prvi znak, da se je začela angleška ofenziva iz Kenije tudi na ozemlju italijan- , ske Somalije, kjer je bila že pred tedni zasedena postojanka El. Vak. Istočasno napredujejo Angleži tudi dalje v Eritrejo in so zavzeli Biscio, ki so jo Italijani že dva dni prej izpraznili. Angleži napredujejo proti vzhodu i m so že blizu Agordata, ki je važna postaja na železniški progi proti Rdečemu morju. Italijani se v Eritreji tako hitro umikajo, d? | niso razdejali za seboj niti najvažnejših postojank Poročevalec United Pressa poroča iz Khartuma, da so med Kerujem in Biscio zajeli 700 italijanskih vojakov, med njimi tudi poveljnika brigade italijanske kolonijalne vojske. Tudi iz Abesinije prihajajo poročila o večjih bojih med abesinskimi uporniki in Italijani. Italijani so po teh poročilih pretrpeli hude izgube. Zadne vesti pravijo, da se vrše v Albaniji srdite borbe med Italijani in Grki Najhujši so boji pri planini Ostravici, ob De-voli in ob izvoru reke Škumbe. Italijani povsod silno napadajo. Grške vesti pravijo, da so Grki vse italijanske napade odbili in prizadejali sovražnikom velike izgube. Pa tudi tiami imajo znatne izgube. — Ameriške vesti trdijo, da štejejo Italijani v Albaniji 300.000 mož in da se pripravljajo na protiofenzivo. Iz Kaira poročajo zadne vesti, da Angleži povsod v Afriki naprcdu- j jejo kljub hrabremu odporu Italijanov. Prvi an- I gleški oklopni oddelki že napadajo Derno. V Eritreji so dospeli Angleži v ravnino okrog Agordata. Skupaj z Angleži se bore na jugu Libije tudi svobodne francoske čete generala de Gaullea. Iz Šanghaja poročajo, da se je kitajskim četnikom posrečilo ' na Jangceju potopiti .veliko japonsko ,j vojaško prevozno ladjo. Ob tej priliki je utonilo okrog tisoč japonskih vojakov in oficirjev. Kmalu nato so Kitajci v bližini Nankinga na isti reki potopili < še neko japo'nsko tovorno ladjo,; ki' je prevažala orožje in! strelivo; v notranjost dežele. —i Neka vest pravi, da bo kmalu odpotoval Rooseveltov sodelavec Cary na Kitajsko, kjer bo preučeval gospodarski položaj. Ob- ' javljeno je bilo tudi, da odhaja Cary na Kitajsko na vabilo vi r de, v Čpngkingu. Cary bo maršalu Cangkajšku osebno sporočil Roo-seveltove pozdrave. , , Gospodarstvo Tedenski tržni nregled GOVED Za kg žive teže so se trgbvali: v Kranju; voli in telice 1. po 9 50. II. po ' 8.75, III. po 7.25, krave I. po 8.25, II. pO 7.50, III. po 6.25, teleta I. po 13. 11 po 12 din; v Ptuju: voli po 6 do 8 50, krave po 3.50 do 5.50, biki po 6 do 8. junci po 6. telice po 6 do 8 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 16 do 17, pršutarji po 15 do 16, v Gornjem gradu: špeharji po 16, pršutarji po 14, v Ptuju: debele svinje po 12.50 do 14.50, pršutarji po 11 do 13, svinje za pleme po 10 do 11 din Prasci za rejo so bili: v Kranju po 250 do 300 (sedem do osem tednov stari), v Ptuju po 150 din za rilec. KRMA. V Kranju: lticerna in seno 150, slama 100, v Celju: seno 120, slama 65, v Gornjem gradu- seno in lucerna: 150, slama 60. na Jesenicah: sladko seno 175, slama 70 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Kranju: goveje 23, telečje 28, svinjske 18 do 20 din za kg. VOLNA V Novem mestu: neoprana 45, oprana 55. v Kranju: neoprana 86 do 88, oprana 100 din za kg. ZABELA. V Kranju: slanina 26, svinjska mast 26 do 28, v Celju: slanina 24.50 do 26, svinjska mast 30, v Gornjem gradu: slani- na 24, svinjska mast 26, v Trbovljah: sveža slanina 23 do 26, prekajena slanina 30 do 34, svinjska mast 28, na Jesenicah: sveža slanina 22 do 26, svinjska mast 26 do 28 din za kg. KROMPIR. V Kranju 2, v Cefju2, v Gor-ojem gradu 1.25, na Jesenicah £ do 2.50, v Trbovljah 2 din za kg. JAJCA. V Kranju 1.75 do 2, v Celju 1.75 do 2, v Gornjem gradu 1.50, v Trbovljah 2, na Jesenicah 2 din za kos. FIŽOL. V: Kranju 6'do 10, v Celju 6 do 8, v Gornjem gradu 7, na v Jesenicah 7 dO 10'din za kg. i i i •MLEKO. V Kranju 2.50 dov3, v Cel|u 2.50 do 3, v Gornjem gradu 2.50, na Jesenicah 3, v Trbovljah 3 din za liter. SIROVO MASLO. V Kranju 48 do 52, v Celju 40 do 56, v Gornjem gradu 32 din "za kg. .,, MED V Kranju 36 do 40, v-Gornjem gradu 30 din za kg. „ TRDA DRVA. V Kranju 180 do 185, v Gornjem gradu 120, v Celju 127.^, v Ljubljani 165 do 17j5 din za kubični m^ter., Ž/TO. V Kranju: pšenica 475, ječmen ift rž .425, oves 375 do 400, turščica ,3"5 din za 100 kg. M LE V S KI IZDELKI^ V Kranju; pšenic-na moka 5.5Q. do 9, turščična 5.50, ajdova 7 50 do 10, ržena 6.50, v Celju; pšenična •moka 5.50 do 9, turščična 4.25, ajdova 9 do 9.50, na Jesenicah: ješprenj 6 din za kg. JABOLKA. V Kranju 5 do 10 din za kg. Sadje je že zelo slabo in malo ga ie. ČEBULA. V Ljubljani 2.50 do 3 din. kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 28. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.35 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške' marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 480. din. Sejmi 3. februarja: Kalobje, Lukovica, Loški potok, Skofja Loka, Krško, Gornja Radgona, Murska Sobota, Žužemberk; 4. februarja: Metlika; 6. februarja: St. Jernej na Dolenjskem; 7. februarja: Gorenji Logatec. rw Umor * »Ali ste o tem prepričani?« »Videl sem ga pred nekaj dnevi pri doktorju Galmierju. Vendar pa je škoda, da je mrtev. Zdaj se jima ne bo treba več , bati, da bi j li izdal.« .;. »Nič ne de. Jaz sem oba odgnala.« w »Zato se me je hotel Simancas rešiti in je naložil razbojniku, naj se splazi v mojo bližino in me...« .. »Ubila sem ga kakor psa, brez milo^i, in prav nič se ne kesam.« »Toda uvedli bodo preiskavo in Simancas ve, da je prišla krogla iz vaše ali pa iz moje | puške.« »Ali mislite, da bom ^voje dejanje tajila?« ' »Kaj? Vi mislite?... ' »Vse bom povedala gospodu Rogerju Dar-eyju, preiskovalnemu sodniku. On se bo s tem prepričal, da jaz lagati ne znam.« Nointel je hotel še nekaj ugovarjati, toda markiza je hladno dodala: »Moja odločitev je nepreklicna. V mestu «va. Pojdite zdaj, prosim vas.« j »Kdaj vas bom spet videl?«\ t ] »Morda jutri, morda pa nikoli več.« * xvi: ' ; Ko se je vrnil dobro uro nato Nointel na 1 evoje stanovanje, je našel tam tri pisma. | Najprej je odprl Gastonovo. < j ■ »Ce si mi še prijatelj,« mu je pisal Gaston,! »pridi takepj k meni, ko sp, vrneš v Pariz, i Med tem se je zgodilo marsikaj važnega. Po- ■ trebujem nasvetov in nekoga, ki mi bo vlil toekaj poguma,« na plesu »Gaston piše precej hladno Najbrž se jezi name, Da vidim <še druga pisma. — Kaj hoče ta ^služkinja od mene?« se je potem ujezil. »Gospod,« mu je pisala Marica, nekdanja Julijina sobarica, »z.daj sem v službi pri gospodični Risslerjevi. Marsikaj vam moram sporpčiti. Iskala sem vas na vašem domu, pa so mi rekli, da ste ddpotovali. Ko se vrnete, pridite vsekako k nam. Tudi gospodična vam mora nekaj povedati.« »Kaj, vraga, mi mfelita povedati? Vsekako pojdem tja. Dokazati' moram nedolžnost dveh žensk, ini ničesar ne smem zamuditi, kar bi mi lahko pri tem pomagalo. Kaj pa je še v tretjem pismu. O, to je pa gospa Majore!« Cuvarica lože v gledališču mu je pisala: »Dragi gospod, bila S£m tako neumna, da sem možu nekaj namignila o gumbu, ki sem ga našla v loži poleg trupla gospodične Orcivalove. Mož me je strašno ozmerjal, ker gumba pisem takoj izročila sodniku. Pravi mi, da bi me lahko zaprli zaradi, krivega pričevanja. Zato vas prosim, dragi gospod, da mi gumb čimprej vrnete...« »Ze vem, kaj,« si je rekel Nointel. »Ta gumb bom jaz sam izročil gospodu Rogerju Darcyju, Majorejevko pa bom pripravil za novo zashšaOje. Zdaj je .od nje odvisna uso-d^ markize,, ki bo. že jutri govorila s preiskovalnim sodnikom. Toda kje naj Majorejevko nocoj najdem. Najprej pojdem po Ga-- stona Vse mu bom povedal. Morda mi bo on kaj pametnega rekel.« Toda Gastona ni dobil doma in hišnik mu ni vedel povedati, kam je odšel. Stotnik mu je pustil posetnico in na njej napisal: »Vrnil sem se. Čim prej se morava sestati. O polnoči bom v klubu«. Potem je hotel stopiti k preiskovalnemu sodniku, da prehiti markizo. Toda kako? Prej se jpora še videti z Gastonom. Zato je zaen-kraf sklenil, d a pojde najprej obiskat gospodično Risslerjevo. Odprla mu> je nekdanja Julijina sobarica. >*Želo ste ljubeznivi, gospod, da ste prišli,« mu'je'rekla Marica. »Ali mi histe zamerili, da'žem vam pisala?« še hvaležen sem ti. Kje pa imate go- o (1 ' > " . ' spo?« ..... »Oblači se. Prepričana sem, da vas bo rada sprejela.« »■Aili njenega Rusa ni doma?« »Šele .ob sedmih zvečer bo prišel po njo.« »Kaj pa si mi hotela tako nujnega povedati?^ , ,. »Gospa nji je sicer naročila, da moram molčati, toda povedala vam bom. Seveda se morate potem delati, kakor ne bi nič vedeli. Zvedeli smo, kdo je kupil prostor za grobnico Orcivalove.« »Ni mogoče!« »Na mojo besedo! Gospa je to osebno na lastne oči videla, kakor jaz zdaj vidim vas.« »A kdo je. to?« »To vam bo gospa sama povedala. Naj ostane to veselje njej. Jaz bi vam pa rada nekaj dfugega rekla.« »Hitro povej!« »Pozneje. Predolgo bi trajalo. Samo recit« Drobne vesti > , xbJi Ustanovitev samostojne Obrtne zbornice v Ljubljani. Izdana je uredba o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani in o spre-rriembi' in 'dopolnitvi uredbe i O trgovinskih, industrijskih'in obrtnih zbornicah. Z ustanovitvijo Obrtne zbornice' bo pri dozdajšnji Zbornici za trgovino, obrt in industrijo izpadel obrttii odsek. Tako -okrnjena zbornica se bo imenovala Trgovinsko-industrijska zbornica.'Gostinska stroka bo' ostala pri skupni Trgovinsko-ihdustrijski zbornici. _S_L__-—J- D o p 1 si DEVICA MARIJA \ POLJU {Smrtna kosa). Te dni jfe umrla v starosti 61 let ga. Ivanka Staničeva, žena upokojenega železniškega nadziratelja g. Ivana Staniča. Rajnka je bila doma iz Obroba pri Trstu Pred vojno in med njo je živela na Krasu, kjer je, njen mož služboval, po vojni pa nekaj časa v litiji. Leta 1919. je bil .njen imož premeščen v Celje in. se je tu naselil s.jsvoio rodbino. Pred nekaj leti je stopil v pokoja Po več .ko 3ftlpt-nem bivanju v Celju sta-se g Stanič in, njegova žena lani presedla v ,-Dpyu-ff Marijo, v Polju k' svoji hčerki. Rajnka je ,bi]a odločno nacionalna • in napredna žena. Z možem je. vzgojila hčerko in' pet Sinov v strogo nacionalnem duhu. Na ni eni zadni poti so priljub-lieno pokoinico poleg-velike množice domačinov SDremliali, tudi številni prijatelii in znanci izoGeJia. Nenozabni gospe.Jbo.diiohrar m'en časten snomin! Hudo prizadpt;m sVoj-ce~i iskreno sožalie! .m .->' < * r, .. DOLŽ PRI STOPICAH. Pred božičnimi prazniki smo imeli na naši šoli 'božičniCo, ki je prav lepo uspela. Ob tej priliki je bilo obdarovano 59 najsiromasnejših otrok Jz' blagom za perilo, z obleko in ž nogavicami.' Ob-darovanci so bili tega zelo veseli, še bolj pa njihovi starši, ki jim česa takega res ne morejo kupiti, saj še za vsakdanji kruh nimajo in nI nobena redkost pri - nas, da v marsikateri hiši otroci ne vidijo po 14 dni kruha. Da je božičnica tako lepo uspela", je zasluga tehle dobrotnikov, ki so nam priskočili na pomoč: banska uprava v Ljubljani 900 din v blagu, g. Weble Demefrn 50 din, g. Kos Vinko 100 din, g. Pauset 100 din, g. Oeriz^k 30 din. s Vrhovnik d;ri dro^erifa mi. ali se gospod Gaston Darcy. kaj jezi name.« »Zakaj bi seijezil?« »Zakaj? Ker sem grdo govorila o njegovi priiateljici ..Saj ste biji vi sami priča!« t "Rekla si pač, ji a sumiš gospodično Leste-reiovo zločina. Zmotila si se ,«.c« ,»Da, toda čjj( bi bila vedela ,-«' j '»Bi si bila malo zavozlala jezik! Tp nikoli ne "kpdu^e. « , »Čas:h le škoduje. Zdai pa. me moj dolgi jezik ,stane naimanj tisoč zJa^kavJ Poznam te gospode! Če obožujejo kakšno žensko... Toda kai mi ?dai jadikovaniej pomaga? ,?daj sodim tudi jaz drugače o gospodični. Bila je res v loži moje nekdanje gospodarice, pa ni bila sama.« »Kako misliš« »Kako? Takole! Pogosto sem o tem razmišljala in sem se spomnila, da je gospodična vzela takrat, ko je odšla v opero", tri snopiče pisem s seboj. Spomnila seni ke tudi natanko, kaj jetakf-at rekla. Kako so te aristokratke neumne! Dekle, ki živi-od poučevanja- pefia, pa ne spada med plemkinie Rafceh tefgaijaz jioinam plemkinjo. ki je umorila gospodično J-^liio.«,' ( - , ;V ; i' ';• ; ! ' »Ni mogočfe! Povej mi, kdo naj bi bila ta ženska?« < . »Dobro jo poznate! MatkiiZa Baraneospva in nobena druga!«. ; »Draga moja, sodnik je že mislil na njo, toda ona je dokazala, ' da rti prizadeta pri umoru.« • »To ni mbgoče!« ■ »Kakšne nove dokaze proti njej bi bilo treba dobiti.« »Sicer je res nisem videla v trenutku, ko »KRKA« 50 din in g. Barborič 22 jparov no-gavic (vsi iz Novega mesta), g. d«. Kulovec Franc 100, din, tv.ornica »Motvoz« y Grosupljem 100 din, veroučitelj g. Srholič.Jože 50 din, dravski odbor RK 50 din,. Bat'a v Bo-rovu 50 din, Vzajemna zavarovalnica 10.6 din, občina Šmihel-Stopiče 100 din, krajevni šol. odbor, na Dolžu 300 din, tvornima »Metka« v Celju 200 din trgovec g. Turk Frapq na Dolžu en par nogavic. Vsem dobrotnikom prav iskrena hvala z a velikodušni odziv, ostale, katerim smo tudi poslali prošnje, pa vljudno prosimo, naj kaj naklonijo naši šolski kuhinji, v kateri dobiva dnevno 50 otrok po skodelico mleka in po kos kruha. ZelimoA,da bi nam vsi ostali zvesti in nam vedno pomagali, kadar jih bomo prosili. Kakor omenjeno dobiva dnevno po 50 otrok toplo okrepčilo v naši šolski kuhinji, ki jo , prav tako vzdržujemo iz darov- raznih dobrotnikov. Za jšplskp kjihinjo so darovali:; banska uprava 1300 din> g. Pleničar 20 din, g. Sonc 10 din, g.;,Marjan Pblenšek 10 din, ga. Rifelj 5 din, g. Barborič 50 din, notar g. .Manmček 30 din, g dr. Glo-bevnik(50 -din, g. dr.iGros 20 din, g. Agnitsch 20 -din, ga, Turk 30 dia in 'gdč. Mohorčič' '4 din; (vsi iz> Novega mpsta). Otroci ■ pa so na4 btali v vaseh Dolžu, Vrhah, Igleniku*.'Ceroy* cu, Puščah, Zajčjem vrhu. in Pangreem grmii žitd in . fižola v skupni-Prednosti 250 din. j-h Vsem darovalcem prav iskrena hvala inpro-J simovponovno za pomoč. Morda ne boste verjeli,-da še zdaj hbdi in' je hodila vso zimo ena učenka v šolo bosa/ Od šole iein priljub-ljflnegaometliškega posestnika' in bivšega go-stilničauja Ivana Malešiča, ki je .dočakal visoka starost 78 let. Dolga leta je bil v Metliki gostilničar v Čitalnici, pozneje pa je svojo gostiluičarsko obrt opustil in preživljal zadnia Meta svojega življenja pri svojem sinu. Pokoinik je bil znan po vsei Beli krajini kot dobrohoten in značajen mož. Svoje otroke. ki sta med njimi metliški župan g. Ivan in tppstft.Tfti -,-restavrater na Jesenicah g. 'Božidar, ie>yzgojil v strogo nacionalnem duhu. Metličani: bodo ohranili rajnkemu časten skomin. Njegovim svojcem izrekamo iskreno spžalje! > -•> ' » ' •*• i ' * Enotna moka ne sme biti dražja od 5.50 din, bela pa ne več kot 9 din. Referat za jfidzorbvanje cen sporoča: Glede na prija-Vo,' da' šb prodajali v nekaterih trgovinah enotno ;moko po 5.75 din za kilogram in belo nad 9 din za kg, se opozarjajo kupovalci, da po uredbi banske uorave cena enotne moke je zamahnila z bodalom toda v loži je bila vsekako.« »Dobro, dobro. .. Zdaj pa me odvedi k svoji novi gospodarici!« »Takoj, gospod! Oprostite mi. da sem vas tako dolgo zadrževala.« Stotnik je stopil v sprejemnico Kiavdine Risslerjeve Mlada ženska, ga je veselo objela. on pa jo je očetovsko poljubil na čelo. »Naposled si le prišel,« mu je rekla. »Bala sem se že, da te ne bo. Pravijo, da zdaj obiskuješ samo resne dame. Vidiš, tudi jaz sem prijadrala med nje.« »O tem ne dvomim.« »Šališ se.« »Ne šalim se. Dobil sem pismo, ki si trii ga rtisala po svoji sobarici... « »Res je. Marsikaj ti moram povedati. Vladimira sem poslala, da izbere ložo za nocojšno predstavo v drami. Prišel me bo obiskat ob sedmih. Vidiš, midva se nisva srečala od Julijinega pogreba. Marica ti je menda že povedala, da ie Vladimir plaCal stroške za Julijin pogreb?« »Da, toda ... « . »Ti bi rad vedel, kdo je plačal grobnico? Pri pokoDališki upravi niso nič vedeli. Denar je prinesla neka služkinja in ga oddala ood nekim "izmišljenim imenom. Predvčerajšnjim sem bila na pokopališču . .. prvič po pogrebu. Mislila sem si, da;ne bo nikogar tam, in da bom lahko malo v miru molila za Julijino dušo. Ko sem stoDila h grobu, sem zagledala neko žensko, naslonjeno ob ograjo lepo urejenega groba. Ta ženska je jokala.« »Ali si jo spoznala?« »Nalašč sem zakašliala. Gospa se je obrnila, toda njen obraz mi ie bil neznan.« »Ali se nista pogovarjali?« I »Rekla sem ji: Oprostite, go»pa, tu je dovolj prostora, da bova obe jokali. Tudi jaz sem bila prijateljica gospodične Orcivalove! Ko pa sem te besede rekla, je neznanka spustila svoj pajčolan.« »o »In ti ni nič odgovorila?« i, »Niti besede. Pobegnila je in niti pozdravila me ni. Tako sem bila..jezna, da sem že hotela skočiti za njo in jo prositi Za pojasnilo, kaj naj njeno vedenje pomeni.« »To bi bila res morala storiti,« »Da,- toda kaj naj bi bila rekla? Kdo ji more braniti, da ne bi jokala na prostoru, ki ga je s svojim denarjem plačala? Stavila bi, da je plemenitega rodu.« »Ali si jo dobro videla v obraz?« »Spoznala bi jo med tisoč ženskami.« »Ali bi mi jo lahko opisala?«> »Svetlolaska je, svetle kože, temnih oči, majhnega nosu in ust, drži se pa kakor kakšna grofica.« Nointel se je oddahnil. Ze se je bal, da mu bo Klavdina opisala markizo. »Koliko let pa utegne imeti?« »Tri in dvajset ali štiri in dvajset. Vec ne.« »Visoka? Nizka?« »Srednje postave.« »Ali je prej še nikoli nisi videla?« »Kolikor se morem spominjati, ne, V operi je nikoli ni, jaz pa sem tam zelo pogosto. Razen če hodi k drugim predstavam kakor jaz. Lepa je pa tako, da je nikoli ne bi pozabila.« »Ali bi jo spoznala, če bi jo zdaj videla?« »Seveda!« »Če je tako, mi lahko napraviš zelo veliko uslugo. Obljubi mi, da ji boš prvič, ko jo vidiš, sledila tako dolgo, dokler ne zveš, kdo je, ali vsaj, kje stanuje.« ne sme biti višja od 5.50 din, cena bele moke pa ne višja od 9 din. Vsi, ki bi prodajali pšenično moko draže, morajo računati s kaznimi, razen tega še s tem, da se jim bo razdeljevanje pšenične moke sploh prepovedalo. * Rusini v Jugoslaviji. Beograjska »Ravno-pravnost« poroča o občnem zboru Rusinskega narodnega prosvetnega društva v Krsturu, kjer je g. Kovač poročal o kulturnem združenju Rusinov v Jugoslaviji. Iz njegovega poročila prinaša list: »Ko je naš narod prišel v te kraje, je bil vzgojen pod tujimi vplivi, ki so bili slovanstfu tuji. Naš narod živi na teh tleh že 200 let. V bratski državi seje oprostil tega vpliva in se je v Jugoslaviji začel svobodno razvijati. Njegovi šolani možje so gledali in še danes gledajo na to, kako bi svojemu narodu dali boljšo podlago, na kateri naj bi se zgradilo njegovo narodno živ-lejnje, da bi si ohranil svojo narodno samobitnost.« »Ruski novini«, glasilo jugosloven-skih Rusinov, kliče Rusine, naj se drže gesla »Svoji k svojim!« Rusini v Jugoslaviji imajo dovolj svojih trgovcev, svojih obrtnih mojstrov, zdravnikov, odvetnikov v Krsturu, Zablju, Derventi, Novem Sadu in Šidu Ru-sinski izobraženci vzgajajo otroke v rusin-skem duhu, imajo rusinske šole, toda Rusini ne kažejo dovoli spoštovania do rusinskih učiteljev in izobražencev. Rusinsko narodno prosvetno društvo je letos spet izdalo Rusin-ski koledar. Doslej so Rusini izdali že 18 narodnih koledarjev.« * Srbskohrvatska oddaja po turškem radiu. V soboto ob 19.10 (po ankarskem času) so prvič oddajali po radiu v srbskohrvatskem jeziku, in sicer na valovni dolžini 36.70. * Nove cigarete »Dubravka«. Uprava državnih monopolov je dala v prodajo novo vrsto cigaret ood imenom »Dubravka« v zelo lepih kartonskim zavitkih. Da bi cigarete ostale sveže, so škatlice zavite tudi v celofan. Imajo zelo prijeten duh in okus, ker so izdelane iz posrečene mešanice južnosrbskih vrst tobaka s primesjo hercegovskega in dalmatinskega. Cigarete »Dubravka« so namenjene v prvi vrsti ženskam. Škatlica cigaret »Dubravka« stane 9 drn in jih je v njej 15. * Slovenska posojilnica in hranilnica v Dobrli vesi je slavila 50Ietnico obstoja. Med ustanovitelii so bili ugledni slovenski posestnik Janez Šumah iz Sinče vesi in župnika Jožef Rous in Štefan Bayer. Ljudstvo je v kratkem času dobilo izredno zaupanje v domači denarni zavod in posojilnica je naglo napredovala. Tik po svetovni vojni se je preselila s svoiesa orvotnega sedeža v Sinči vesi »Bom, toda povedati mi moraš, zakaj ti je ta zadeva tako pri srcu.« Nointel je že hotel odgovoriti, v tem trenutku pa je stopila v sprejemnim Marica in tiho povedala: »Gospod je prišel.« »Dobro,« je odvrnila Klavdina. »Privedi ga sem! In ti dragi moj stotnik, — ali ne bi maral spoznati mojega Vladimira?« »Hvala, draga prijateljica. Mudi se mi. Ne pozabi svoje obljube!« Marica je odvedla stotnika tako, da Rusa ni srečal. Nointel je bil zelo zadovoljen. Zdaj je bil prepričan, da je markiza nedolžna. Stopil je v prvo gostilno, da se je malo pokrepčal. Nato se je šel izprehajat. Potem je bil namenjen v dramsko gledališče, da bi tam poiskal preiskovalnega sodnika Rogerja Darcyja in mu oddal tisti usodni gumb. Ko je prišel do širokega sprehajališča, je nedaleč stran zagledal »poslopje opere. Ta večer ni bilo predstave, vendar pa so bila skoraj vsa okna razsvetljena. Mislil je, da bi utegnila biti kakšna skušnja, kjer bi bili zaposleni tudi obe gospodični Majore, in z njima seveda tudi njuna mati, o kateri je vedel, da ju zmerom spremlja. In ni se zmotil. Bila je velika skušnja za balet in tudi mnogo občinstva jo je gledalo. S pomočjo napitnine mu ni bilo težavno priti do oblačilnice baletk. Takoj je tam opazil gospo Majore. •»Dober večer, gospa,« ji je tiho rekel. Starka se je preplašeno ozrla. »Gh, saj res, vi ste! No, hvala bogu, da ste prišli!« »Ko sem se zvečer vrnil z lova, sem dobil yaše pismo in takoj pohitel k vam.« v svoj lastni dom v Dobrli vesi, leto nato pa je dogradila slovenski društveni dom, ki je ponos vse Podjune. Svoje imetje upravlja vestno in pošteno in je v teku svojega obstoja ohranila premnog slovenski dom. * Dalmatinci hočejo povečati površino vinogradov. Dobre cene letošnjega vina so iz-podbudile dalmatinske vinogradnike, da so začeli trtam posvečati še večjo pozornost in zasajati nove vinograde. Toda strokovnjaki so jih opozorili, da je njihov račun napačen, kajti ne sme se pričakovati, da bo vsako leto v drugih delih države tako slaba vinska letina, kakor lansko jesen. Za lansko letino menijo, da je v Dalmaciji dala okrog 900.000 hektolitrov vina. Trgovina dobro uspeva in liter belega vina velja povprečno do sedem liter črnega pa do šest dinarjev. Strokovnjaki in oblastva so vinogradnikom nasvetova-li, naj plodno zemljo rajši posejejo z žitom, da si bodo pridelali več hrane, ki bo potreb-nejša od vina. * V Ljubljani ni preveč hripe. Ko se je pred dnevi tako naglo spremenilo mrzlo vreme v južno, so ljudje sodili, da se bo razširila hripa. Toda to se m zgodilo, vsaj v Ljubljani ne, sicer pa je precej ljudi obolelo za hripo v mnogih naših krajih, toda ne šele zdaj zaradi spremembe vremena. Hripa se navadno razširi med mrzlim vremenom, kakor kažejo izkušnje iz prejšnjih let. * Oproščeni Ijotičevci. Pred sodnikom po-edincem v Ljubljani je bila te dni razprava proti štirim slovenskim članom medtem že razpuščenega Ljotičevega Zbora Obtoženi so bili odvetnik dr. Mirko Trilier iz Radovljice, klepar Boris Hmeljak z Jesenic, pletar Viktor Horvat iz Radovljice in varilec Valentin Zen z Jesenic Obtožnica je navajala, da so se obtoženci 7. junija 1. 1938, na Jesenicah na tajnem sestanku dogovarjali, da bodo nekaj dni kasneje ob priliki zaključka jeseniškega Slovenskega tedna izvršili napad na tedanjega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in pokojnega ministra dr Antona Korošca Postopanje proti omenjenim obtožencem ima za seboj že precejšnjo zgodovino. Aretacija zlasti glavnega obtoženca pred dvema letoma je zbudila v naši javnosti veliko pozornost: Devet aretirancev je bilo prepeljano v Beograd, kjer je bilo proti njim uvedeno pred državnim sodiščem za. zaščito države postopanje po zakonu o zaščiti države Od obtoženih je bil dr. Trilier tri mesece v preiskovalnem zaporu nato pa je bilo postopanje proti njemu in tovarišem prepuščeno v redno postopanje ljubljanskemu okrožnemu sodišču »Nikoli več ne pojdem na skupno večerjo v Ameriško kavarno « »Vaši hčerki sta jo predlagali. . . « »Res je, toda moj Alfred se je takoj iezil!« »Alfred?« »Tako je mojemu možu ime. Tako neumna sem bila. da sem mu izdala, kaj je bilo z gumbom Zdaj niti ne spi več Listal je po zakoniku in odkril, da bi me lahko za deset let zaprli In ne bo se pomiril, dokler ne odnesem gumba k preiskovalnemu sodniku. Ali ga imate s seboj?« Nointel je premišljal, kaj naj ji bi odgovoril, tedaj pa je kopica plesalk pritekla na oder. Gospa Majore je bila zdaj vsa zatopljena v ples in Nointel ie vsaj lahko pre-udarjal, kako na.j se ji izgovori Iznenada je vratarica vzkliknila: »Poglejte, gospod ravnatelj si nekaj zapisuje, in prav zdajle plešeta moji hčerki! Mogoče bosta napredovali!« »To vam bo pa v veliko veselje, gospa Majore!« »Ne vem, ali se bo moj mož kaj pomiril. Samo o sodišču zmeraj sanjari. Če bi mi takoj vrnili tisti gumb .. . « »Da ga izročite preiskovalnemu sodniku0« »Seveda Bojim se pa, da me bo sodnik oštel, ker nisem . .. »Nič se ne bojte Zelo prijazen bo z vami.« »Ali ste ga mar videli?« »Da in gumb sem mu tudi že izročil. Sodnik je pohvalil vas in mene.« »Ali je to mogoče?« »Za naju oba je govoril gospod Gaston Darcy, ki je njegov nečak. Vse je bilo takoj urejeno.« »Hvala bogu!« Razprava v Ljubljani je bila kljub predlogu državnega tožilca, naj se vrši ob izključitvi javnosti, po odločbi sodnika javna in ji je prisostvovalo precej občinstva. Obtoženi, ki sta jih zagovarjala odvetnika dr. Stanko La-pajne in dr. Fran Kandare, so sicer priznali, da so se udeležili očitanega jim sestanka, toda odločno so zanikali da bi bili kovali tako daljnosežno zaroto proti članom vlade, kakor je trdila obtožnica. Sestanek se je vršil na domu Franca Rustje in njegove žene Irme, od katerih so za vest o sestanku izvedela'tudi varnostna oblastva. Kakor pa so trdili obtoženci in njihovi zagovorniki, je imel Rustja v svoji ovadbi bujno domišljijo, ki m bila oprta na resnico. Glede Rustje sta branilca navajala še nekatere podatke, iz katerih bi se dalo sklepati na kaj majhno verodostojnost ovaditeljevo. Poleg tega pa se je tudi izkazalo, da se izpovedi zakoncev Franca in Irme Rustjanovih niso ujemale v nekaterih važnih točkah, a ponovno zaslišanje ne bi bilo možno, ker sta zakonca trenutno povsem neznanega bivališča. Po končanem dokaznem postopanju je sodnik vse štiri obtožence oprostil vsake krivde in kazni. . * Pes je rešil dečka iz Ljubljanice. Te dni sta se sprehajala ob Ljubljanici blizu Špice v Ljubljani ioletni deček in deklica, nekaj let starejša od dečka. Iskala sta po travnikih ob vodi vrbove mucke. S seboj sta imela tudi velikega psa. Po neprevidnosti je deček padel v precej naraslo Ljubljanico, ki ga je takoj začela odnašati proti Špici. Deklica je prestrašena začela kričati na pomoč, a pri tem tudi sama začela že gaziti v vodo, da reši dečka. Prihitele so neke ženske v soseščini, vendar si nobena ni znala pomagati Tekle so ob vodi in pri tem kričale na pomoč. Deček je že izginil pod vodo in je bilo malo upanja, da ga bo mogoče rešiti, posebno ker ni nihče znal plavati. Pes je v?s čas nemirno tekal sem in tja ob vodi. Na mah pa je rešil položaj. Skočil je v vodo, priplaval do dečka, ga zagrabil z zobmi za obleko in ga rinil s seboj iz vode do brega. V plitvi vodi ga je potem rešila na suho neka ženska. * Žalostna usoda kmečkega pesestnika. Posestnik Marko Strelec iz Markovcev pri Sv. Marku je mnogo trpel zaradi božjasti. Pozneje pa so se začeli poiavljati pri njem znaki omračevanja uma. Žena in tri hčerke niso vedele, kaj bi z njim, pa so ga zaprle v konjski hlev Tukaj je bival eno leto, dokler ni zaradi zime ves prezebel Zdaj šele so se domače ženske zbale morebitnih posledic, pa so nesrečnika soraviie v neko sobico V zve- »Focla sodnik še računa na vas. Saj veste, da so tisto gospodično izpustili iz zapora?« »Zmerom sem pripovedovala, da je ona nedolžna.« »Vmešani sta najmanj še dve ženski. Dve smo spoznali, vi boste pa odkrili zločinko.« »Jaz? Kako?« »Obe bosta oblekli domino in si zakrinkali obraz. Privedli ju bomo pred vas Ponovili bosta besede, ki sta jih rekli, ko sta vas prosili, da jima odprete ložo štev. 27, vi pa boste povedali, katera izmed njiju je poslednja vstopila« s »Toda tega je že tako dolgo ... Če bi se morda zmotila.. . « »Sodnik vam bo pomagal. On ve, da je četrt ure pred zločinom odšla ena ženska iz lože, druga pa je stopila vanjo.« »Tako je. Spominjam se še tega.« »To boste že iahko ugotovili, katera je bila zadnja. Sodišče vam bo hvaležno, vaši hčerki pa bosi a lahko na vas ponosni.« »In Alfred! On šele! Kar pokliče naj me gospod sodnik!« Med tem je sluga gospej Majore povedal, da je njeni hčeri Parneli postalo slabo. Gospa Majore je pustila Nointela in hitro odšla k hčeri Nointel ni vedel, čemu naj bi se še mudil v operi. Zato je šel proti dramskemu gledališču. Sedel je na konec prve vrste v pritličju in se začel ozirati, da bi videl, kje se nahaja gospod Roger Darcy, preiskovalni sodnik. V loži prve vrste je opazil Klavdino Rissler-jevo, v drugi vrsti lož pa je odkril gospo tambryjevo in Gastonovega strica. (Dalje) DOMOVINA št. 5. STKA1N S zi s tem so se razširile po okolici razne govorice, ki so prišle tudi do ušes orožnikov. Orožniki so šli k Strelčevim in so našli nesrečneža v sobici. Ko so ga vprašali, zakaj stoka, je dejal, da čuti bolečine po vsem telesu in da ga zlasti hudo bolijo noge. Orožniki so si ga ogledali in spoznali, da ima prste na obeh nogah zmrzle. Zato so zaslišali domače in odredili vse potrebno za takojšnjo zdravniško pomoč. * Kazen za dolge prste. Pred malim senatom v Celju sta se zagovarjali 271etna tvor-niška delavka Marija Kojčeva in 25letna delavka Erna Bevčeva iz Celja, ker sta izvršili več tatvin v trgovinah, ko sta izbirali blago. Lani oktobra sta ukradli v trgovinah modistk Anice Barbove in Karoline Koširjeve v Gosposki ulici dva damska klobuka, novembra pa v desetih trgovinah v Mariboru več klobukov, mnogo perila in druge reči. Pri razpravi sta valili krivdo druga na drugo, glede tatvin v Mariboru pa sta se delali nevedni in sta trdili, da se ničesar ne spominjata, ker sta bili vinjeni. Kojčeva je bila obsojena na dve leti, Bevčeva pa na eno leto in šest mesecev strogega zapora. Obe sta tudi obsojeni na izgubo častnih pravic za dobo treh let. ' * Drzen vlcm v shrambo živil. V nedavni noči so neznani tatovi vlomili v hišo Katarine Rožančeve, po domače Apatove, v Pon-dorju, ki stoji tik ob državni cesti Vransko—■ Celje, in iz jedilne shrambe odnesli tri posode, napolnjene s svinisko mastjo, v skupni teži okrog 150 kg. Sinu Rožančeve pa so ukradli zimsko suknjo. Vlomilci so prišli v jedilno shrambo na ta način, da so s silo odprli najprej zunanja vrata kuhinje, na no-traniih pa zdrobili stekla in zlezli v kuhinjo. Npsledni dan so r.ašli domači eno posodo z msstio v obcestnem jarku ob državni cesti. Vlomilci so jo verjetno pustili tam zaradi tega, ker niso mogli toliko nositi s seboj. Splošno se domneva, da so bili pri tem vlomu udeleženi liudie, katerim so domače razmere pri Apatovih dobro znane. Orožništvo sc je takoj z vso vnemo lotilo posla. * Sprejem mladeničev v inženjersko ped-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna poiasnila dobite ustno ali p;smeno v konces toni rani pisarni Franca Pera, kape-tana v p.. Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. ■ f^.tmmViH-ii iir"i.wT-TrjTr-ra ,i nnmiiimniiiiniB »Tako mislim tudi jaz«, je odvrnil Stern, »kajti sicer mi je nerazumljivo, zakaj bi nam bil hotel škodovati. Nedvomno je pobalin plačano orodje neznane osebo, ki hoče meni storiti zlo. Vse vsaj kaže na to.« »Naš voz že stoji popravljen in naprežen pred gostilno«, je vzkliknila Gertruda. »Kar spravimo se vanj. Ti si potreben počitka!« Kmalu je drdral voz proti prijaznemu Arn-StaolU. 8. Gledališka si^zona v T... se je začela za Roberta Sterna, odnosno Nerza, kakor se je rdaj imenoval, zelo ugodno. Nastopi v gledališču so mlademu umetniku čedalje bolj večali slavo. Bodočnost, polna slave, se je obetala bivšemu visokošolcu, ki pa kljub tonu ni bil zadovoljen. Včasih je kar potrt lazil okrog. Dostop v očetovo hišo mu je bil še zmeraj prepovedan. Pravni svetnik nikakor ni mogel preboleti, da bo ostala neizpolnjena njegova najljubša želja, da bi postal njegov sin nekoč naslednik njegove odvetniške pisarne. Robert si je mnogo prizadeval, da bi sc spravil z očetom. V tem sta ga podpirali mati in sestra. Pošiljal je domov pisma, v katerih je razpravljal o svojih umetniških uspehih in o lepi bodočnosti, ki ga čaka. Toda staroverski mož se ni dal zlahka upog-niti. Domači so se pač zavedali, da bo po- PopolnlKiroatorio Gradnja ceste naj daje zaslužek Podlehnik v Halozah, januarja. Tukaj se je že vrsto let gradila nova cesta Leskovec—Podlehnik in tako so vsaj najpotrebnejši prišli do sklomnega zaslužka. Zdaj, pa, ko je zaradi lanske slabe letine in čedalje bolj rastoče draginje potreba za primerno zaposlenje tukajšnjega prebivalstva, ki životari v največjem pomanjkanju, največja, je delo naenkrat zastalo. Ne vemo sicer vzroka, govori se pa splošno, da je kriv temu neki nesporazum med bansko upravo v Ljubljani in med bivšim odborom občine Podlehnika. Ker so tukajšnji kraji zelo ubožni glede živil, je prebivalstvo pomoči nujno potrebno. Res je tu pomladi in čez poletje delo v vinogradih, toda vinogradniki, ki so po veliki večini ptujski, mariborski in inozemski trgovci, gostilničarji, odvetniki in drugi, plačujejo za delo v vino-gradh le 6 do 10 dinarjev dnevno. Kako naj tedaj viničar preživlja sebe in še kup malih otrok. V mnogih družinah že od lanskega poletja ni bilo kruha v hiši. Uboge družine'otepajo dan za dnem turščični močnik. Ponekod pa še tega ni. Vse to se čuje skoraj neverjetno, a je bridka resnica. Otroci, ki jih je navadno več v eni družini so bledi, slabokrvni, zagrenjeni in brez veselja do življenja. Ali se more od takšnega otroka pričakovati, da bo vreden član človečke družbe, sposoben vršiti svoj poklic? Nujna potreba je, da oblastva priskočijo takšnim krajem na pomoč, da bodo n=sSi ctio-ci zrasli v krepke može in žene, ki bodo ljubili svoj dom in branili svojo domov no Zato prosimo odločujoče činiteljc, da prekinjeno gradnjo omenjene ceste v najkrajšem času spet nadaljujejo. Tako bo prišlo prebivalstvo spet do najpotrebnejšega za življenjski obstoj. Tudi za vinogradna dela bi bila potrebna neka zakonito določena mezda, ker večina vinogradnikov plačuje delavcem pri vino-gradnih delih še zmeraj toliko kakor pred enim letom, čeprav so se življenjske potrebščine dvignile v ceni za več kakor enkrat. One vinogradnike, ki ne bi imeli toliko so- trebna velika vztrajnost, preden bodo v starem gospodu zbudili spravljivejše razpoloženje. Toda še bolj je zavzemalo srce mladega gledališkega igralca njegovo razmerje do lepe pevke Malvine Tautenbergove. Ta ga je počasi privezovala nase, da se je skoro nezavedno zapletel v njene mreže in to opazil šele, ko ni mogel več iz teh mrež, ne da bi bil zbudil v javnosti mučno pozornost. V prvih tednih po nastopu svoje nove namestitve je mladi umetnik še izmenjaval nežna pisma z Greto, a počasi je v njem obledela slika skromne mladenke pred ponosno in pozornost vzbujajočo lepoto Malvine. Robertova pisma so postajala kljub Gretinim prisrčnim pismom čedalje redkejša in hladnejša, tako da je ubogo dekle kmalu spoznalo, da so odgovori ljubljenega mladega moža še samo vljudnost. Njen ponos se je zbudil in nehala mu je pošiljati pisma. Le še enkrat je nezvestemu z ganljivimi besedami predočila njegov postopek in ga* na koncu pisma pozvala, naj ji vrne polno svobodo, če je njegova volja taka. Roberta je bilo sram spričo te Gretine velikodušnosti in jo je že nameraval prositi za odpuščanje ter ji zagotoviti svojo ljubezen, a prišla je k njemu Malvina, pred katero so se vsi njegovi dobri sklepi razbli- cialnega čuta, da bi povečali mezde svojim delavcem na višino, primerno zdajšnji draginji, naj oblastva prisilijo k temu.. H »Domovine« ne pustimo Kamnje pri St. Rupertu, januarja. Strašna nevihta traja že ves januar v šent-ruperški župniji. Neki ljudje si prizadevajo čisto izriniti iz naše župnije napredno časopisje. Kljub gromu in blisku pa so dozdajšnji naročniki naprednih časopisov ne samo ostali zvesti, temveč so pridobili še nove naročnike. Najbolj se je izkazalo Kamnje. Več let je bil v naši vasi samo en naročnik »Domovine«. Cez leta smo napredovali do petih naročnikov. Na zdajšno nevihto smo pa odgovorili tako, da smo pridobili kar pet novih naročnikov za »Domovino«, a obstoji upanje, da bo še kaj plodu od naše neutrudne agitacije za naše edino dobro časopisje. Hvaležni smo »Domovini« za njeno točno poročanje v vseh smereh in še posebej za njene domoljubne in kmetijske članke. Vsi naročniki »Domovine« smo prepričani, da vsakdo, ki je le kdaj dobil v roke »Domovino«, postane kmalu njen zvest bralec. Pri nas je usidrano mnenje, da dober časopis sam zase agitira. Pri nobenem listu se ni to tako pokazalo, kakor pri najboljšem slovenskem tedniku »Domovini«. Zatorej naj bo pri nas še taka nevihta nas ne bo oplašila, da ne bi čitali svojega glasila. Posebnih novic pri nas ni. Le snega imamo dosti na zalogi. Pa še to moramo povedat;, da so poleti pri nas začeli graditi vodovod. Toda so sn.rro na posestvu g. Zurca odkrU izvirek, naredili pa še n^so ničesar raren sitnosti staremu g. Zurcu, da mora hod;ti po lestvi po vodo, medtem ko je prej lahko z»-jel vodo kar v studencu. — Naro":n;ki; iz Kamnja pri St. Rupertu. F^ep-t? I štel pvs K vprašanju priključitve ŠtrigoVi Ir banovini H~v."tski se je oglasil tudi zagrebški »Kctolički list«, ki pravi med drugm: »Hrvatski ban in zagrebčki nadškof sta javno napovedala, da je vprašanje priključi've Strigcve pred rc"itvijo. Za to se i .i odkrito zavzemal tudi krplan Miklaužič v Štrigovi, ki pa se je zaradi te?p zr.a."e! ar-: l sodiščem. M«sl«mo da bi bilo dosti potre1 -nejše. če bi poklicrl: pred sod'rčd 4:r'e lju.r ki poslovenjajo hrvatske kraie. knkor s'a nili v nič. Greta je nehala obstojni zani. Le še enkrat mu je o njej govoril njegov prijatelj visokošolcc I assendorf Greta je zelo trpela zaradi svoje nesrečne Uufcemi. Zdrava barva je izgini'a z njenih lic in v i v skrbeh je njena starajoča sc mati opazovala tiho hčerko, ki je bila svojo hudo bolečino zaprla globoko v srce Zdaj pa zl-j se je sicer pred Robertovimi duševnimi očmi pojavil v meglenih črtah lik prijaznega dekleta in slišal jc svarilni glas vesti, toda skušal jc to sliko pregnati in g'as vesti omamiti. To se mu je najlaže posrečilo s tem. da si je poiskal razvedrila pri tisti, ki je to njegovo notranjo razkrojenost zakrivila, to je pri lepi, ponosni pevki Mal-vini. V elegantno modro domačo obleko oblečena se je bila Malvina v svoji sobi malomarno vlegla na otomano. V bližini je bilo stojalo, po katerem je plezala pisana papiga in s svojim neprijetnim kričaniem polnila sobo. Na debeli preprogi pred otomano pa je ležal debel psiček. V lepo oblikovani roki jc primadona držala prepis vloge, ki ga ji jc poslalo gledališko ravnateljstvo. Zdaj pa zdaj je Malvina malo pogledala v zvezek, toda očitno ni bila zbranih' misli, zakaj kmalu je zvezek odložila, začela božati psička in krmiti s sladkorjem papigo, ki je za vsak košček na vso moč zavriščala od veselja. Nekdo je lahno potrkal na vrata. Ne da bi bila vstala, je zaklicala: »Naprej!« Vstopila je služkinja. »Kaj hočeš, Mina?« jo jc vprašala Malvina, ne preveč prijazno. Mcriiz Lilie: Povest iz preteklih časov STRAN 8 DOMOVINA št. 5. Štrigova in Šafarsko. Če je kdo izzval plemenski in narodni razdor, potem so bili to ti ljudje, ki so širili slovenstvo po teh krajih. Zato bi morali pred sodišče ti ljudje, ne pa kaplan Miklaužič, ki je branil stoletne hrvatske pravice- Skriti činitelji v dravski banovini delajo prav slabe usluge dobrim odno-šajem med Slovenci' in Hrvati, ko podpirajo protinšnvvno odtujevanje medmurskih Hrvatov. Primer s Štrigovo je primer zaslepljenost^ ki bo hudo škodovala koristim slovenskega naroda, Hrvatom ne more nihče jemati to, kar jim po božjih zakonih pripada.« . —- -1 v> • »Katolički list« je fedensko glasilo pripadnikov Ijivše Hrvatske ljudske stranke, ki je bila svoje dhi tesno povezana s Slovensko ljudsko stranko'. Zati? je njegovo bstro pisanje toliko bolj čudno. Kar pa se'tiče zadevi same, je treba povedati, da nam je razburjenji v Zagreba nerazumljivo. Vsa poročila, "_i_<£__C* i ki prihajajo iz Strigove, soglašajo v ugotovitvi, da se tamkajšnje domače prebivalstvo prav nič ne vznemirja. Ako bo to prebivalstvo res želelo priti v banovino Hrvatsko, gotovo ne bo v Sloveniji nikogar, ki bi ga hotel pri tfem oviVati, kakor smo na drugi strani prepričani, da tudi na Hrvatskem ne bo nobenega razsodnega človeka, ki bi skušal preprečiti, da se vrnejo v Slovenijo oni slovenski kraji, ki so zdaj priključeni Hrvatski. Sodimo pa, da dopisnik »Katoličkega-. listi« nima niti pojma o narečju, ki se govori v Štrigovi in okolici. Nepobitno dejstvo je, da je to natfečje kajkavsko in slovensko. Za-; to besede o nekem poslovenjanju ne pričajo o ničemer drugem kakor o neznanju, ki odlikuje še nekaj takšnih majhnih skupin v Zagrebu. S to ugotovitvijo pa se nismo mor;'; da izrekli proti priključitvi Štrigove in Sa-f-arskega k "Hrvatski, ako bo to ljudstvo hotelo. ,,, : r" * ' Po udušenem uporu je uvedena v Rumuniji vojaška diktatura •i tr ' 1 ? ,• r4- .; *>« <-*<>. &*' o *"Vi v , Upor iegionarjev (Železne garde) v Ru-muniji, ki ga j'd vodil bivši podpredsednik vlade HOna" Sima,rje židušen. Kakor poročajo iz Bukarešte, vladata zdaj v prestolnici Bukarešti kakor na deželi 'red in mir. i Močni oddelki vojske varujejo najvažnejše državne in zasebne ustanove in tudi domoVe odgovornih državnikov in uglednih politikov, Vojaške patrole križarijo* po ulicah, ki so bile torišče najhujših spopadov: Preiskave se neprestano nadaljujejo, povsod iščejo upornike. Pred policijsko direkcijo so nameščeni tanki. Prebivalstvo je bilo pozvano, naj ne ovira preiskave, ki jo vrše vojaške patrole, da se izslede uporniki in -najde blago, ki je bil«? odnešeno iz trgovin. Tu pa tam pade še kak strel, toda prebivalstvo se je na to že navadilo, ker ve, da je bil spet kak""upornik ujet ali pa ustreljen. Na posebno svečan nsčin s6 na državne stroške pokopali oficirje in vojake, padle V borbi z uporniki. Upravitelj države general Antonescu dobiva z vseh strani zahvalne brzojavke in celo tudi znatne denarne zneske za sklad, ki bo ustanovljen za podporo-družinam padlih vojakov. Rumunski tisk, ki je doslej obsegal nad 40 listov, je znatno skrčen. Zdaj izhajajo- samo trije jutranji in trije popoldanski' bsti. Poslopja treh dnevnikov »Universula«. *Ču- iVS- tr jUi\ £gntu]^«,in »Timpula«, ki so jih dva drti jmeli v pblastii uporpiki, so bila precej, poškodovana, tako da Jisti nekaj ,casa niso mogli ižiti. Zdaj objavljajo listi lioVa službena obvestila .gejjgralnega štaba, ki poziva nov^ kontingente rezervistov na tridešetdnevne orožne vaje v februarju in . marču'. Poveljnik vseh armadnih zborov, k^akor tufti poveljniki mornarice in letalstva so poslalf generalk Antonešcu izjave svoje neomajne vdanosti. Ker' naredba vojaških oblastev prepoveduje občinstvu zadržanjS''Čez' 21.'uro'V gosftl-nah'iri drugih javnih lokalih, in po 22. na ulicah morajo imeti kinematografi in gledališča predstave že Zgodaj popoldne. Veljke mpožice ljudi si'ogledujejo židovski okraj, kjer je opustošenje naravnost strahotno. Opustošena stk zlasti mestna okraja Du-desti in VSkarešti. Kinematografi, , gostilne, lekarne, trgovine: in drugi Jokali so čisto-ropani in opustošem. Porušeno je bilo tudi več zasebn;h. hiš in izcppano- mnogo zasebnih stanovanj. Žalosten prizor se je nudil opazo2 valcu pred mrtva?n;co zdravniškega zavoda blizu,židovskega .okraia, kjef so.neskončne vrste meščanov v.seh stanov, med mrliči iskale, svoje pogrešane rodbmske (člaoe in pov-trpež^vo čakale na dovoljenje.' da so si lahko ogledate mrliče. Strašen prizor se je nudil oVskovalcu pri vhodu v zavod, kier je takoj »Gospod Tautenberg vprašuje, ali sme za trenutek vstopiti. Senca nejevolje je sprcletcla lepi obraz mladega dekleta. Nehote je sunila psa. ki je cvileč zlezel pod zofo. »Reci mojemu očetu, da pii je čas odmerjen zavoljo učenja nove vloge. Naj torej pride.« Služkinja jc^šla in kmalu nato je stopil v sobo stari gospod. Bil. je skrbno oblečen. Visoki postavi sof pristajali elegantna obleka, zlati naočniki in dolga bela brada, ki je napravljala vtisk nekqke odličnosti. Možak je vzel stol, ga postavil k zofi in sedel. »Kakor se,mi zdi, nisi posebno dobre vo\ lje,« je začel Tautenberg. »Namen mojega prihoda pa tudi ni takšen, da bi te spravil v boljše razpoloženji;.« »Če se'tvoj namen tiče moje skrinjice'z dragocenostmi, si se gotovo uštel,« je odvrnila Malvina ledeno mirno. »Občudujem tvojo bistroumnost,« je rekel stžtri gospod nekoliko posmehljivo. »Uganila si. Upam, da me danes ne boš zavrnila.« »Moja volja jc neomajna, zapomni si to. Ne morem in nočem več doprinašati zate žrtev, .četudi jih mogla.« »Ti dobivaš letno 6Q00 tolarjev plače, a tlaješ mi mesečno lc siromašnih sto tolarjev,« je odgovoril z neomajno ravnoduš-nostjo Malvinin oče. »Ta skromni znesčk ni v nikakem razmerju s tvojimi dohodki.« »Jaz iz svojega vzdržujem vse gospodinjstvo, medtem ko ti ^krbiš .le za svojo zabavo!« je razburjena, vzkliknila mladenka. Ni se mogla več premagovati. »Pustiva te nepomembne reči,« je odločil stari gospod in vstal »Dovolj je tega, denar nujno potrebujem! Če ga nimaš, daj vzefi predujem, ki ti ga bodo gotovo dali.« »Tega ne storim,« je odločno rekla umetnica, »in to jc moja zadnja beseda « Stopila je proti vratom v stransko sobo. toda Jautenbe,rg jj je naglo zastavil Pot »Torej nočeš?« jc* rekel in v njegovih očeh je gor.cj zagoneten ogenj. »Dobro ves, da* te lahko uničim. I-na |tama beseda, pa bo konec tvoje slave '.'.« Vsako' besedo je izrekel počasi in s po-scbnTm naglasom. »Kar izvrši svojo grožnjo. Torla konec moje slave je tudi tvoj konec!« Hlastno in s tresočim se glasom je izrekla pevka tc besede. Kljub silnemu premagovanju ni mogla čisto skriti svoje razburjenosti. Starj gospod, se je malomarno naslonil na vrata ..jn prekrižal roke na prsih. »Prav imaš Malvina, s teboj vred'bom padci,« je rekel ravnodušno se smehljaje. »Toda nimam kaj izgubiti, medtem ko si ti slavljena umetnica. Oboževana . prim.adona našega gledali&pa, ljubica našega slavljene-ga mladega, umetnika. Ti lahko torej mnogo izgubiš.«* Pcvkir je molčala*. Hud' boj se je bil v njeni .notranjosti, o čemer $o pričali njeni globoki dihi in krčevit, drget, ,ki je zdaj pa zdaj spreletcl njčn obraz. »Kako si bpdo tvoje tovarišice, ki te tako že smatrajo za (^gabnico, škodoželjno pripovedovale velijo novico, kako bodo ljudje vrtali po tvoji preteklosti in iskali pri vhodu ležalo na stotine golih trupel, ki so jih po raztelešen ju položili tja, ker di-u-< god ni bilo več prostora. • , , Palača telefonske uprave, kjer so bila razbita, vsa okna, je.obita z deskami. Poslopje še zmeraj varujejo močni--oddelki vojske. Po bližnjih hišah so,.še zdaj vidni znaki krvavi^ boje,y, ki so se vršili okrog telefonske centrale. . $ .i- , .... g Po Reuterjevi vesti je bil glavni povzročitelj krvavih pobojev Horia Sima aretiran. Po isti vesti je "rumunsko vojaštvo prevzelo pod svoje nadzorstvo ves železniški promet in zaštražilo tudi vse elektrarne in plinarne v. državi. Druga poročila javljajo, da je vsa' rumunska policija postavljena pod vojaško poveljstvo. Ruski listi objavljajo poročila, da je bilo ob priliki nemirov v "RtiniUniji samo v Bu-karešt ubitih skupno 2500 oseb. Izven Bukarešte so nemiri terjali še 300 žrtev., Da bi zagotovil red v,državi je general Antonescu sestavil generalsko vlado in uvedel vojaško diktaturo. General Arttonescrii je poleg predsedstva vlade obdržal še ministrstvo ža zunanje posle. Minister za notranje posle je general Popescu. V svoji deklaraciji pravi nova vlada, da je njena prva in glavna naloga: zagotovitev reda v državi in. obnova rednih življenjskih pogojev. Iz Prekmurja Vlomilska trojica je okradla dva inursko-soboška trgovca. Pred nedavnim je bil ob- soien na pet mesecev zapori 33letru Štefan Flisar* ker jp svpjemu. gospodarju ukradel benejn ip razno orodje. Ker pa so .orožniki dvomi,li, da bo šel sam v zapore v Mariboru sta šla dva orožnika zgodaj zjutraj iskat na dom, da b iga potem spremila na jutrni vlak. Flisar.ia pa ni bi Jo doma. Orožnika nista "hotela oditi praznih rok in sta ga počakala skrita. Kmalu je prišel Flisar s težkim zabojem in ga odložil pred hišo. Ko. sta ga orožnika pobarala, kaj je prinesel, je rekel, da ima v. zaboju drva. Ta firva pa so pri pretresu čudno za.žvenketala, in ko so zal}oj odprli, so se prikazali v njem fotografski aparati in razni sestavni deli za koles^, šivalne stroje in gramofone. Flisar je prostodušnon priznal, da je vlomil v Štivanovo trgovino,' Medtem je prišel k Flisarjevemu stanovanju še j 8-letni mizarski vajenec Ludvik Seru ga, ki je reči, ki ne bodo prijetne zate! A kaj bo tvoj prijatelj Nerz ...« »Nehaj, grozovitež!« je zakričala Malvina, stopila k pisalni mizi, vzela iz predala nekaj denarja in ga vrgla Tautenbergu. V tistem trenutku so se odprla vrata in na pragu se je pojavil Robert. Imel je pravico, nenajavljen vstopiti, česar Malvina nI dovoljevala niti očetu. En sam pogled na obadva mu je povedal, da sta se oče in hči prepirala. Fz nemirnega obnašanja ljubice je uganil, da se moral prepir nanašati na zelo neprijetne reči. Vljudno se je hotel odstraniti. »Ne maram motiti,« je rekel, obrnivši se, »v eni uri se spet vrnem.« »Ostani, Robert!« je vzkliknila Malvina in se vrgla na njegove prsi. »Oprosti me tega človeka!« je hlastno pristavila. Mladi umetnik je gledal zdaj starega gospoda, zdaj njegovo hčer in ni vedel, kaj naj bi odvrnil na čudni pevkin poziv. »V napotje sem tu,« je naposled Tautenberg prekinil mučni molk. »dovolite, da odidem.« Priklonil se je Robertu in šel. »Lopov!« je zašušljala. Malvina in ošinila odhajajočega s pogledom neskončnega sovraštva. Gledališki igralec se je oprostil mladega dekleta in osupel,stopil korak nazaj. »Malvina! Tvoj oče je!« je rekel očitajoče. \ Z velikiip; očmi, kakor bi nc bila razumela besed mladega moža, mu je gledala Mal vina nekaj sekund v obraz. Nafo je vzkliknila z rezkim glasom: »Moj oče, praviš? Ne, ni moj oče ...« DOMOVINA št. 5. tudi kot zrelo jabolko padel v roke orožnikom. Zdaj ni bilo težavno, najti še tretjega člana vlomilske družbe, Štefana Luteršmida. Vsi trije so bili vlomili v Štivanovoi trgovino kar dvakrat. Trgovec g. Ernest Štivan.-je šele od orožnikov izvedel;.'da je bilo dvakrat zaporedno vlomljeno v njegovo trgovino. Vlomilci so pač tako spretno izbirali blago, da od iste vrste niso, vzeli' preveč primerkov. Orožnikom je bilo tudi takoj jasno, da so morali vlomilci z nakradenim blagom zalagati kakega trgovca. Res so' aretiranci priznali, da so dobavljali blago trgovcema T. v Selsu in Z. v Prosečki vaši. Orožniki so takoj napravili preiskavo in prišli do presenetljivega odkritja. V trgbvini na Selu so namreč poleg predmetov iž"Štivanove trgovine od- krili še kar celo zalogo železnine, ki so jo vlomilci odnesli iz trgovine Arnolda Hei-•merja'v Murski Soboti. Flisar -in Luteršmid "Sta bila vsak nekaj- časa uslužbena pri Hei-•merju. Ker je trgovec ugotovi^ da mu nekdo -krade železnino.iz skladišča, je pričel sumiti v poštenost obeh uslužbencev in ju je odpustil. Po površnih cenitvah , je bil trgovec Stivan oškodovan za okrog 33.000 din. Večino 'blaga iz svoje trgovine je menda dobil nazaj. Ni pa izključeno^ da so vlomilci itudi še t kdaj prej obiskali njegovo dobro založeno trgovino.; Koliko so odnesli ?liz Hei-merjeve trgovine,- .pa še ni mogoče oceniti, ■ker so'iz nje najbrž ie dSlje časa odnašali -blaga - «* jt < J; t' c t V » ' L-U. Kaj pravi bivši negus « ..i 'i, r. t -v - » _ t — jsr^f. ' > **' v Abesimu t --i hv 'i '«' ' v. r o Dopisnik. United, Pressa je bil nedavno > sprejetji pri bivšem abesinskem, negušu Haile Selasijtt v Kartumu, ki je ^daj neguševo bi- | vališče-. Dopisnik je o tem napisal flanek, iz katerega povzemamo: < -c> 7*» 1 »Ponoči se' slišijo s !hribov, .< obdaj ajočih, Kartum, votli udarci bobnov, ki pošiljajo dalje v notranjost Abesirtije vest,, na katero so ( čakaji Abesinci še pet }et. Ta vest se glasi,( da se ^njihov bivši cesar vrača in da J)ližaj čas osvoboditve.^ -•» ■»-■'• Iz posebnega razgovora, ki mi ga je do-' volil, sem, izvedel,:/da je neguš že prišel v stike z mnogimi abesinskimi poglavarji. Ko je neguš pred leti v Hajfi stopal z angleškega rušilca, na: katerem je-moral pobegniti-'iz svoje domovine, ie bil potrt od skrbi in žalosti, zdaj pa je bil ves živahen, ko sem ga -al ovitega v rdečo svilo in sedečega na lesenem prestolu sredi palače; ki jo obda-jejo zelene palme tik ob miriti in globoki vodi Modrega Nila. Z glasom, ki se je tresel od notranjega zaupanja, mi je rekel, da tisti dan, ko bo prekoračil abesinsko mejo in po vedel evojo vDjsko proti sovražniku, ni več daleč. Notranji upori v Abesiniji se zelo širijo, mi je rekel, in abesinska vojska se že pripravlja. »Res je, sovražniki so zgradili krasne ceste«, je govoril neguš, »toda zasužnjili so na tisoče mojih rojakov, ki jim pa duha niso mogli (rv r. zlomiti. Z veseljem gledam v bodočnost, ko jih - bomo osvobodili in ustanovili ustavno vlado. Osebno Hočem -'voditi' zmagoslavno 'abesinsko vojsko do Adis Abebe na ponovnem belem konju, kakor je to storil maršal Bado-■glio.« r ' Neguš mi je tudi razložil pomen bobnanja, 'kise vsako^noč sliši z gor. T-1 enkrat je po- nja«, je dejal neguš, kajti na stotfre abesin-skih vojakov, ki so i- oH»l; shi^t.' v sovražnikovih Vrfetab, je; že pribežalo k tr-eni in mi prisegajo zvestobo. Vsi ti se zbirajo ža osvobodilno abesinsko vojsko. Pri GoTzamu vihra moja zastava. Tja prihajajo in prisegajo pred • ( njo. , Haile Šel^asie je nadalje priznal, da se je nedavno sestal ob meji s številnimi glavarji abesinskih "rodov, ki so prišli k hjemu'kljub < življenjski nevarnosti in mu prisegli zvesto- bo- . , . ' »Upam, da me boste spremljali, ko se povrnem v domovino«, je neguš končal razgovor z ameriškim novinarjem. Po zadnjih vesteh, ki jih prinaša londonski dnevnik »Times«, je abesinski neguš Hai-!'e Selasie potoval z razvito zastavo in 'na'če- ' ,lu svojih čet več dni z abesinske meje v vd-.iiko taborišče upornikov sredi abesinskih Z rokami na obrazu se je ihte vrgla na otomano. - 1 - ,• t »-Ni tvoj oče?« je vprašal Robert skrajno začudeno. »Kdo pa je potem ta mož?« Drget je spreletel lepo postavo mladenke, ki se je še zmerom z rokami na obta-t zu obupno jokala. '- 't »Pozheje, Robert, pozneje,« je izdavila iz sebe, »ne zdaj! Pusti me eno uro samo, moja uboga glava potrebuje miru!« , Mladi umetnik je vzel klobuk in jokajo-iči se nemo, dal roko. . ^ ( Tautenberg ni Malvinin oče;'a vendar ga ,je imenovala ^ako, Kaj se je zgodilo, da se je dekle tako razburilo? Majaje z glavo je korakal Robert po stopnicah navzdol. Mračna uganka je stala pred'njim. Rešiti jo bo mogla samo Malvina. > iS Ogi ; >; . I i Ipiam t v' *» Ji U ' t Po peronu železnjške postajej/v T... je korakal Robert Nerž sem in tjav Vse je kazalo, da je nekoga pričakoval, saj je zdaj pa zdaj pozorno pogledal ,v smer, od ko-, der se je moral pripeljati naslednji vlak. Naposled se je oglasil zategel t pisk in kmalu nato je prjlirumel vlak na postajo., Robert je pozorno motril prihajajoče potnike in naposled odkril iskanega. ..Trenutek' nato sta se objela dva moža: Robert pravni svetnik St^rn, njegov oče. v r, » Naraščajoči sloves mladega gledališkega umetnika j^e bil naposled zlomil trmo starega gospoda, ki si je mpral prvzrfati.-ifja pi( je Robert- izbral t-^t svoj poklic iz nepremagljivega notranjega nagiba. ,Spretno s.tfl j obe ženski, mati in hči, izrabili to spozna- nje starega, le praktično mislečega pravni- , ka. Življenjski položaj mladega-moža je bil sijajen, kar je pot do sprave le lajšalo Stari mož je naposledtodgovoril na sinovo pismo, četudi ie kratko in še zmerom nekoliko zadirčno, vendar je .bil prvi korak k Spravi storjen in popolna sprava je kmalu j sledila. Bila je1 ^lofboka želja Obeh da bi i se čimpre j"sešla, ift zato se je.pravni syet-1 nik odločil' potovitr v T...v. *■'r ; i \ .». j-", j Tiže.jniaš nevesto,, ka^or sta mi-doma rekli ženski,«; je začel pravni svutnik, ko1 sta bila prišla v udobno Robertovo stanovanje.! »Upam, da mi jo boš predstavil!«! Mladi 'mož je lahno zafdfel.- motiš. Ta mladi tnož^ni, ne gluhonem in ne (Zločinec, temveč sluga.starega gospoda Tauten-fterga, ki ga je bil že ko£ dečka vzel v službo int je z njim ze}o zadovoljen.« f Majaje z glavo js Robertov oče ševzme-trdm» gledal za fantom. Sinovo^pojasftiio ga ni zadovoljilo.v . , - Jrt . 1 J ' Šla sta dalje in 'ce mlačnega mleka ter pusti dobro k;pniti (vzhajati). Medtem pretlači skozi sito na desko tri sredne, v slani vodi pravkar kuhane krompirie, malo soli, žlico sladkorja in eno i a j ce. Dobro premešaj in dodaj vzhajani kvas in slabo polovico litra moke. Naglo napravi testo, ga zvali a j za ool prsta na debelo, razreži s kraoovim obodcem in nadevaj z marmelado. Nato pusti krape kipniti in jih spvri kakor navadne krape. Kroglice iz suhih češpelj. Skuhaj tri četrti litra suhih češpelj ne preveč mehko. Zatem jim odstrani koščice in češplje na drobno sesekljaj. Pridaj jim eno jajce, žlico sladkorja, malo cimeta in toliko drobtin, da postane snov gosta. Iz te snovi napravi za debel oreh velike kroglice, povaljaj jih v moki, jajcu in drobtinah ter ocvri na maslu. Ocvrte potresi s sladkorjem. Golaž iz koštrunjega mesa. Razreži poldrugi kilogram koštrunjega mesa od pleč na kosce. Medtem deni v vročo mast žlico sesekljane čebule. Ko je ta rumena, dodaj meso, malo timeza, lorberjev listič, korenino peteršilja, malo korenja, dve zmi česna in za nožev vršiček sladke paprike. Prilij vode (ali pa juhe) in pusti pokrito, da se počasi praži. Ko se moča posuši in meso zmehča, ga potresi z žlico moke, dobro premešaj, 1.1. I.i J...JI.^.I, ti naiiHK zalij z juho in malo okisaj. Nato naj še malo prevre. Kako si napraviš kvašo (paco). Deni v dobro loščen ali prsten lonec dva litra vode. Ko zavre, dodaj košček korenja, polovico čebule, malo peteršilja in zelene, vse na koščke zrezano. Ko je to mehko, dodaj še en lorberjev list, tri zrna česna, vršiček timeza, dva ldin-čka, malo muškatovega cveta, nekaj zrn popra in malo kisa. Kvaša naj bo kisla kakor dobro okisana juha. Vse to naj še vre četrt ure, potem pa zlij vrelo ali čisto mrzlo na meso, ki ga nameravaš kvasiti. Kvasi se po navadi divjačina, pa tudi meso domače živali, če mu hočeš dati okus po divjačini. Mesa mladih živali ne kvasi. Kvasiti smeš meso v prsteni, leseni ali porcelanasti posodi (nikdar v kovinski). V kvaši pusti meso en dan. Ako pa hočeš ohraniti meso tri ali štiri dni, tedaj moraš kvašo vsak dan odi iti, prekuhati in zelo mrzlo vliti na meso. Mlačne kvaše ne vlivaj na meso. Kvaše tudi ne smeš soliti. V vročem poletnem času je dobro pri daljšem kvašenju enkrat kvašo izmenjati in novo vliti čisto mrzlo na meso. Praktični nasveti Ksko odpraviti iz vina duh po žveplu. Duh po sodu odvzamete vinu tako, da ga precedite skozi lesno oglje, zdrobljeno v prah. Duh po žveplanju pa poskusite odpraviti s ponovnim pretočenjem in zračenjem. Na ta način bosta duh odpravili ali vsaj omilili. Če to ne pomaga, ga zmešajte v primernem razmerju z zdravim dobrim vinom. Sladkorna voda z limonovšm sokom pomiri srce. Če ti ponoči srce premočno utriplje, vzemi kozarec vode, vodo primerno osladi s sladkorjem in dodaj limonovega soka. Izpij nato ves ta kozarec tekočine in srce se kmalu Domiri. Z vato, pomočeno v vrelo vodo, ustaviš kri. Neredko se zgodi, da ne moreš ustaviti krvavitve iz kaklne rane. Pravijo, da krvavitev hitro zaustaviš, če položiš na rano vato, ki jo prej zmočiš v vreli vodi. Vata mora biti seveda še p; scej vroča, ko jo deneš na rano. Z jabolčnim čajem ublršiš kašelj. Za katar v vratu in b"onhialni katar je dober jabolčni čai. Naprav'š ga takole: Jabolka zre-na ze'o Jarke kose, ki jih nopariš z vrelo vodo Tekočina nai n°kij č?.sa stoji, nato jo odcerhš. osladiš s sladkorjem in izpiieS Jabolka so kp smejo shranjevali v presu-hem prostoru. Če ti jabolka venejo, je temu verjetno vzrok oremaihna vlaga v kleti. Sh^mba za iabo'ka mora biti dovolj vlažna, vendar pa se morate izogibati shrambe, ki bi bila zaradi vlage plesniva. X Tretjemu ustoličenju Roosevelta za ameriškega predsednica je prisostvovala velikanska množica. Washington se je več dni pred tretjim ustoličenjem Roosevelta za pred sednika Zedinjenih držav pripravljal na ta svečani dogodek. Pripeljalo se je iz raznih krajev države do 400.000 oseb z vlaki ali z avtomobili. Tribune, ki so jih v ta namen postavili po ulicah in pred Kapitolom, so komaj ime^ dovolj prostora za vse gledalce. Stojišča so bila po deset dolarjev, a vsak Američan je rad žrtvoval to vsoto, da je videl tretje ustoličenje državnega poglavarja, kar predstavlja v zgodovini Zedinjenih držav edinstven dogodek. Hoteli v Washingtonu so bili več dni zasedeni do zadnjega kotička. Železniške družbe so tudi napravile dobro kupčijo, kajti oddale so prav vsa ležišča v spalnih vozovih, ki so jih nalašč v ta namen pripeljali na v/ashingtonsko postajo, ki se je razvila za nekaj časa v svojevrstno prenočišče za ameriške državljane. X Obletnica Leninove smrti. Sovjetska zveza je posvetila dan 21. januarja spominu ustanovitelja Sovjetske zveze Vladimiru Ilji-ču Leninu, ki je umrl 21. januarja 1924. Po vsej Rusiji so bile velike spominske svečanosti, katerih so je udeležilo na milijone dr-žavlianov. Posebno lepe svečanosti so bile v Moskvi in Leningradu. Sovjetsko poslaništvo v Beogradu je proslavilo 171etnico Leninove smrti brez tujih zastopnikov in je bilo ves dan zaprto. _ DOMOVINA št. 5. ■amM#lli IIMiiiii i »--ni. -imfc-i-rff -»■ 1 - .a X Vprašanje, ali bo kdaj mogoče potovati na luno. Do naših dni so bili vsi učenjaki bolj ali manj prepričani, da spadajo potovanja na luno med nemogoče reči, ki se ne morejo nikoli uresničiti. Leta 1923. pa je nastopil Hermann Obert s svojo knjigo »Z raketo v vesoljstvo«, ki je postavila vsa vprašanja na novo podlago. Danes priznavajo že na vseh straneh, da bi moglo le raketno letalo doseči hitrost, s katero bi se moglo izmuzniti privlačnosti zemlje. To je najvažnejše vprašanje poleg drugega vprašanja, kako zavirati ob povratku iz vesoljstva vozilo tako, da bi se ne razpršilo kakor meteor v žareč prašek. Je pa še vrsta drugih vprašanj, ki jih bo treba rešiti, preden bomo lahko rekli, da smo se starodavni sanji človeškega rodu približali za nov korak. Vsekakor nam ostaja dotlej še dosti časa za ugibanja o bodočih do-letih v vesoljstvo. Ljudje takšne reči radi poslušajo in zato je imel pisatelj Doležal. ki se v dveh svojih romanih bavi z vprašanjem takih poletov, natlačeno polno dvorano, ko je te dni na Dunaju predaval o tej svoji pri-liubljeni snovi. Doležal je prepričal, da bodo ljudje že v doglednem času tvegali raketno potovanje v vesoljstvo in ie z zanimivimi slikami zelo nazorno Dodal pot na druge svetove. Prikazal je tudi film potovania z raketnim letalom do lune, okrog nje in nazaj na zemljo. Seveda je film slikan, vendar pa tako spretno sestavljen, da zbuja vtis resnice. X Anglija ima zdaj moderno opremljeno vojsko. Glasilo sovjetske vojske »Rdeča zvezda« piše: Angliia je opustila svoj stari boini način, to je obrambo, in začela napadati. Angleži so pri svoii ofenzivi v Afriki nastopali z najmodernejšimi vojaškimi sredstvi in načini ter dosegli uso-ehe. To kaže, da bo Nemeija naletela na resne t^žkoče, če bo poskusila vdor v Anglijo, zakaj vse angleške sile so zdaj usmerjene v preprečenje takega vdora X Bolezni, ki ugonabljajo Francijo. Francoska vlada je na osebno pobudo maršala Petaina začela delo za izbolišanje zdravstvenega stanja francoskega ljudstva. V neki izjavi, ki naznanja vrsto novih zakonov v tej smeri, pravi vlada, da so bili poleg drugih vzrokov tudi zdravstveni nedostatki krivi francoskega poraza. 2e leta ni znašala umrljivost na Francoskem nikoli manj kakor 15 na 1009, medtem ko znaša v Angliji 12, v Nemčiji 11 in v skandinavskih deželah 10 na 1000. Otroška umrljivost je v Franciji zelo velika in umre letno naimanj 40.000 otrok. Za 1. 1935. so ugotovili, da so morali 20 odstotkov mladih nabornikov iz zdravstvenih razlogov zavrniti. Često nezadostna je bila tudi borba proti boleznim. V oetih mirovnih letih je za jetiko, sifilido in rakom umrlo več Francozov, nego je padlo vojakov v svetovni vojni. Samo za jetiko umre po zdravniških navedbah vsako leto 20.000 do 30.000 Francozov, ki bi se dali z boljšo ureditvijo zdravstvene službe in s pravočasno pomočjo rešiti. Velika umrliivost gre nekaj tudi na račun zlorabe alkoholnih pijač. Letna poraba pitnega alkohola znaša v Franciii na glavo 23 litrov, medtem ko v večini drugih dežel ne presega 13 litrov. V Franciji je okrog 500 tisoč gostiln in kavarn, to se pravi po ena na vsakih 80 prebivalcev, medtem ko pride v Nemčiji po ena na vsakih 240 prebivalcev. Visoka umrljivost otrok ima zlasti tri vzroke: alkoholizem, sifilida in prenaporno delo mater med nosečnostio. Sicer je umrljivost v zadnjem stoletju kakor v vseh prosvetlie-nih deželah nazadovala (še 1. 1892 je umrlo 258 novorojenčkov na tisoč rojenih. 1. 1939. pa le 90), vendar pa je sedanje število zaradi nazadovanja porodov v Franciji še zmerom mnogo previsoko X V ognju jc oživela. V vasi Buriipuru pri Kalkuti v Indiji so položili truplo 60 letne ženske na grmado, da ga po tamkajšnjem običaju sežgo. Ko je pa grmada zagorela, se je ženska nenadno vzdidnila. Svojci so mislili, da jih varajo hudobni duhovi in so začeli s palicami udrihati po nesrečnici. Naposled se je policiji posrečilo, da je žensko, ki je bila pač le navidezno mrtva, rešila in jo oddala v bolnišnico v Kalkuti. Zaradi udarcev s palico je dobila na glavi več poškodb. RADIO Liubliana od 2. do 9. februarja. Nedelja, 2. febr. 8: Jutrni pozdrav. 8.15: Kvartet pihal. 9: Napovedi, poročila. 9.15: Re-produciran orkestralni poncert. 9.45: Verski fovor (dr. Gvido Rant). 10.00 Prenos iz St. rida: blagoslov sveč in služba božja. 11.15: Po domače (plošče). 11.45: Zbor »Gosposvet-ski zvon«. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Praznični koncert radijskega orkestra. 16.30: Kam z našimi najmlajšimi (dr. Rudolf Hanželič). 17.00: Kmetijska ura: Vihske zadruge' (Vladimir Kuret). 17.30: Veselo popoldne. Sodelovali bodo brata Kosca (dueti harmonik) in Bežigrajski pevski zbor. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Slovenska ura: a) Radijski komorni zbor brez spremljave. b) Pesem o Slovenski krajini (prof. Vilko Novak), c) Radijski komorni zbor in radijski orkester. 20.30: Urica za dobro voljo (radijski' orkester). 21.30: Virtuozi (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos iz kavarne »Nebotičnika«. Ponedeljek, 3. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: Za krajši čas (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi: 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Pol-očila, objave. 17.30: Na pla-nincah lužtno je (radijski orkester). 1810: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). 18.30: Plošče. 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. France Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Rezervirano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila. Torek, 4. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.06: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: Ruske pesmi (plošče). 12.30: Pomočila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, objave. 14.15: Šolska ura: Ustanovitelj skavtizma in njegovo delo (Miroslav Zor). 17.30: Iz znanih oper (plošče). 18.00: Solistični koncert: Cen-da Šedlbauer (violončelo), pri klavirju prof. M. Lipovšek. 18.40: Znanost in naša hrana (prof. Miroslav Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Šolska posvetovalnica (prof. Etbin Boje). 20.00: Smetana: Walensteinov tabor (plošče). 20.15: Ivan Cankar: »Jakob Ruda«, drama v treh dejanjih (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 21.15: Radijski orkester. 22.00: Napovedi, poročila. Sreda, 5. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. T.C6. Napovedi, poročila. 7.15: pisan venček veselih zvokov. 12.00: Simfonične slike (plo-iče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: V veselje in oddih (plošče). 14.00: Poročila, objave. 17.30: Wagner: Rienzi, zadnji tribun, uvertira (plošče). 17.45: Mladinska ura: Arnošt Adamič: »Ivan Žiga Popovič, slovenski učenjak«, zvočna igra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 18.40: Pomen protestantizma za Slovence (prof. Lenarčič). 15.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Obisk pri severnih Slovanih (plošče). 20.15: Prenos iz Maribora: Orkestralni odsek Glasbene Matice. 22.00: Napovedi, poročila. ' Četrtek, 6. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: lz Mozartovega kraljestva (plošče). 12.30: Poročila objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Magistrov trio. 14.00: Poro-tila, objave. 17.30: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Pevsko društvo »Grafika«. 20.45: Večerni koncert radijskega orkestra. 22.0&*. Napovedi, pdročila. Petek, 7. februarja:. 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 11.00: Šolska ura: Teden dni po zlati Bosni (Albin Sajovic). 12 00: Jz naše zakladnice (plošče)' 12.30: Poročila, objave. 13.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila, ob- jave. 17.30: Klavirski koncert (Silva Hrašov-čeva). 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Plošče. 19.50: Borba za delavske plače (Mirko Pirih). 20 00: Prelovčeve narodne pesmi v orkestralni priredbi za orkester bo pel Franc Deržaj (igral bo radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. Sobota, 8. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov. 12.00: Plošče se v pisanem venčku vrste z njih pa veseli napevi done. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Plošče se v pisanem venčku vrste, z njih pa veseli napevi done. 14.00: Poročila, objavi 17.00: Otroška ura: Nastop otrok (vodila bo Slavica Vencajzova). 17.30: Med igračkami (plošče). 17.50: Pregled sporeda. 18.00; Radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Vojaške godbe (plošče). 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Veseli Korant. Pustni narodopisni prizori iz Pr» lekije. Besedilo sestavil Leopold Stanek. Izvajali bodo prleški rojaki. Sodelovala bost« harmonikar Ivo Podobnikar in klarinetist Franc Urbanec. Vodil bo Jože Zupan. Kako je rimski vojskovodja Julij Cezar osvojil Anglijo Glede na zdajšno vojno bo marsikoga zanimalo, da je angleški otok napadel že sloviti rimski vojskovodja starega veka Julij Cezar. L. 55. pred Kristusovim rojstvom se je Julij Cezar odločil za pohod proti Britaniji. Zasedel je vso Galijo (zdajšno Francijo) in hotel napasti še Brite. Ni sicer nameraval podvreči si Britov, temveč je hotel' enkrat za vselej odstraniti nevarnosti, ki so grozile rimskemu gospodarstvu v Galiji od prebivalcev otoka. Gali in Briti, ki so tedaj prebivali na angleškem otoku, so bili keltskega ali galskega izvora. Mnogi galski begunci so našli na otoku zatočišče in Briti so svoje brate pogosto podpirali. Rimljanom seveda to ni bilo všeč. Cezar je najprej poslal svojega visokega oficirja, ki naj bi ugotovil, kje bi bil mogoč pristanek na britanskem otoku, a hkratu navezal stike s prebivalstvom. Oficirju se je v resnici posrečilo pridobiti nekaj prebivalstva za Cezarja. Tako so bili izpolnjeni pogoji, da se je Cezar, lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rimsko brodovje dvigriilo sidra v bližini današnjega francoskega mesta Boulognea in že zjutraj prihod-nega dne je bilo ladjevje pred današnjim Doverjem. Sovražnik je pa sprejel Rimljane v gostih vrstah na obali. Cezar je spoznal, da pristanek ni mogoč. Zato se je ladjevje usmerilo proti severovzhodu in doseglo kraj, kjer je dandanes Valmercastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimskega bro-dovja in so se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih namreč obmetavali s posebnimi kovinskimi stroji z ladij. Cezar je zapovedal, naj bi se vojaki izkrcali, pa se niso upali. Naposled se je opogumil neki praporščak Cezarjeve telesne garde in potegnil za seboj svoje tovariše, ki niso hoteli pustiti, da bi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira ni bila več mogoča. Vojaki so se izkrcali in napadli sovražnika. vendar pa ga niso zasledovali dolgo, ker rimska vojska ni imela konjenice. UtaboriMi so se na obali in odbijali sovražne napadej sovražnik se je kmalu opogumil po prvi zmedi. ' ■ Slabo vreme z viharjem je zelo poškodovalo rimsko ladjevje in vojakov se je polastil preplah, zlasti še, ker so se bali, da *• ne bodo mogli umakniti na ladjah in da ne bodo morali slabo oboroženi nadaljevati vojno na suhem. Zato so se naglo odločili, da odplujejo. Čeprav niso dosegli velikih uspehov, je vendar rimski senat pripisoval velik pomen junaškemu napadu na otok, kar je razvidio že iz tega, da so priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesnosti, ki so trajale 20 dni. ! Cezar pa ni bil zadovoljen s prvim pohodom. Že nasledno leto je izvršil drugi napad. Odplulo je nad 80 ladij s petimi legijami in 20.000 jezdeci. Pristali so v današnjem Ken-tu in sovražnik njihovega pristanka ni motil. Viharji so pa spet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta neuspeh Cezarja ni odvrnil od pohoda v notranjost otoka. Rimske legije so premagovale hrabro vse naravne in umetne ovire in pognale sovražnika po zmagovitem boju britanskega poveljnika Kasivelana v beg. Rimski vojaki so se kmalu navadili na posebne bojne vozove Britov. čeprav so se jih v začetku silno bali. Rimljani so prodrli kmalu do Temze in jo prekoračili nekje blizu današnjega Londona, približno med King-stonom in Breetfordom. Britanski poveljnik Kasivelan je bil po teh zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimskega orožja in vojaške sposobnosti Cezarja so prišli do popolne veljave. Rimljani so dosegli svoj smoter, da se Briti pozneje niso veS vmeševali v zadeve na evropski celini. Z zadoščenjem se je lahko Cezar vrnil kot zmagovalec v Rim. Kako je Aljehin Igral šah s Trockim in si rešil življenje Znani šahovski mojster Aljehin, ki je po rodu Belorus, objavlja v nekem nemškem listu, izhajajočemu v zasedeni Franciji, tole: »Bil sem v carski vojski kapetan. Ko so vzeli oblast boljševiki, so me v Odesi prijeli kot bivšega oficirja in člana stare plemiške rodovine. Ko so me odvedli v ječo, so mi sporočili, da je Trocki odredil, naj me ustrele. Bil sem skrajno obupan. Hodil sem po svoji celici gor in dol ter razmišljal, kako bi se mogel rešiti. Nekaj dni potem sem slišal pred svojo celico korake in glasove Prepričan, da je prišla moja zadna ura, sem že videl v duhu. kako me bodo ustrelili. Vrata so se odprla in prikazali so se štirje stražniki Za njimi je bil peti, ki sem ga precej spoznal po sliki. Bil je ljudski komisar Trocki. »Kapetan Aljehin,« mi je dejal eden izmed stražnikov, »tovariš Trocki bo hotel s teboj igrati šah.« Nato je položil na mizico pred oknom moje celice šahovsko desko. Vedel sem že dalje časa, da je imel Trocki zelo rad šah in da je med vojno na Dunaju, r Berlinu, Curihu in Londonu igral cele noči šah. Medtem ko so postavljali figure, je Trocki nepremično stal in me ogledoval. Nato je sedel k meni in ko sem ga vprašal, ali želi bele ali črne figure, mi je molče pokazal, da prepušča izbero meni. Odločil sem se za bele, in tako se je začela najzanimivejša partija šaha v mojem življenju. Sicer se nisem niti za en trenutek med igro zmedel, čutil pa sem, da je bilo od nje odvisno, ali ostane živ ali ne. Vedel pa nisem, ali mi bo Trocki oprostil, če zmagam jaz ali če zmaga on. Zato sem večkrat dal njemu možnost, da bi me prekosil. On me je pogledal, a ni rekel ničesar. Nato sem si dejal, da je neumno, če premišljam, kako in kaj, ampak sem igral tako, kakor je terjal položaj, in sem zmagal. Trocki me je pozdravil in šel. Drugo jutro so mi prinesli v celico listino s podpisom Trockega. Bil sem prost in sem lahko zapustil Rusijo.« X Ameriško trgovinsko brodovje za Anglijo. Te dni je podal državni podtajnik angle-gkega ministrstva za trgovinsko mornarico Arthour Sorter daljšo izjavo o položaju angleške trgovinske mornarice. Dejal je, da se je od pričetka vojne v 1. 1939. tonaža ladij 8 katerimi je razpolagala Anglija zmanjšala v celoti komaj za tri odstotke. Anglija bo lahko še dolgo vzdržala sovražno letalsko in pod-morniško ofenzivo na svojo trgovinsko mornarico, ker si je v tem času pridobila na milijone ton trgovinskega brodovja zavezniških in nevtralnih držav, pa tudi sovražniku je zaplenila mnogo njegovih ladij. Res pa je, da da so se izgube angleške vojne mornarice povečale, odkar se je sovražnik polastil francoskih luk na Atlantskem morju in ob Ro-kavskem prelivu in se jih poslužuje kot oporišč za svoje nadaljnje pomorske vojne operacije. V svojem govoru je Sorter pozival Zedinjene države, naj v čim večji meri izpolnijo svoj pomorski gradbeni program, ki so si ga izdelale pred kratkim. Zedinjene države lahko Angliji učinkovito pomagajo tudi z dobavami trgovinskih ladij, tako da se bo mogel promet med Anglijo, njenimi domi-nioni, Ameriko in ostalim svetom kljub vsem napadom sovražnika nemoteno nadaljevati. Opozoril je, da so Zedinjene države samo 1. 1918. zgradile za tri miljone ton trgovinskega lidijskega prostora, kar je bilo mnogo več, kakor pa so znašale izgube Anglije v prvih 16 mesecih zdajšnje vojne. X Velik razvoj Moskve. Moskovski listi poročajo, da se je Moskva v zadnih 20 letih močno razvila. Nekatere nove ulice so široke 30 do 35 m, one za avtomobilski promet celo 60 do 70 m. Vse ulice so na novo asfaltirane. V Moskvi je 41.457 uličnih svetilk. Prebivalcev ima Moskva zdaj 4.342.000. Vsak dan hodi na delo 2 milijona delavcev in uslužbencev. Študentov je v Moskvi 150.000, taksijev 3297, tramvajev 2.500, avtobusov pa okrog 2000. V Moskvi se steka 11 železniških prog na devetih kolodvorih. Telefonskih naročnikov je bilo v Moskvi lam 1. iaaaurja 1^5.000 j Velika skrb je posvečena v Moskvi šols+vu in zdravstvu. Mesto ima 690 različnih šol z 22 tisoči učitelji. V moskovske šole hodi 600 000 otrok. Materinskih šol je 974, otroških igrišč 340, otroških zavetišč 262. Moskva ima 1000 knjižnic. Vsak četrti prebivalec Moskve se česa uči, da bi izpopolnil zaostalo povprečno izobrazbo. Bolnišnic ima Moskva 35, ambula-torjev in poliklinik 470, zdravniških postaj v tvornicah 479, porodnišnic 31, lekarn 115, , zdravnikov pa 14.000, od teh 1214 zobnih zdravnikov. MALI HCsLlSi Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio strogo tajni PREPROSTO SOBICO NA DEŽELI iščem z ali brez hrane. Grem tudi kot sostanovalka. K. Danpest, Javornik, Gorenjsko. 35 POSESTVO z gospodarskim poslopjem, nova hiša — zgrajena za trgovino in gostilno ali obrt v prometnem industrijskem kraju naprodaj. Ustne informacije pri Zitko Alojz, Verd, Vrhnika pri Ljubljani. 34 DEKLETA — POZOR! Več najboljših šivalnih strojev (konkurz-na partija) je po izredno nizkih cenah naprodaj pri »Prometu« v Ljubljani (Nasproti Križanske cerkve). 33 POPOLNOMA ZASTONJ ni, pač pa če pošljete 36 din za pošto in recept s potrebnimi kemikalijami, s katerimi si morete napraviti iz jabolčnika zdravo in okusno šampanjsko vino, ki se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca. Ako ne odgovarja, vrnemo denar. Ponudbe na E. Hribšek, Maribor, Tržaška cesta 57. 36 SODARSKEGA VAJENCA sprejme sodar Klemanak Jože, Mozirje. 29 STOLE VSEH VRST vam dobavlja najboljše in najcenejše J. Pučko, Maribor, Tržaška cesta 57. 37 NOVOST! SAMO DIN 49.50 81 02.300 Anker-un pravi ivlcarskl stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlraa akrov • pismeno garancijo Din 49.50 ■tov. «2.301 ista a osvetljenimi kazalci In Številčnico (Radiom) Din 59.50 Zahtevajte cenik, k) i, -am ga poilje — itooj ln poštnin* prosto Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ui v Svlot MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" L aaso umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z najhnlml stroški pripravi Izborno, obstojno ln zdravo domačo pijačo Cena 1 stekl za 150 litrov din 25 —, po poŠti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75 —, 3 steklenice po pošti din 100,— Preizkušen redilni prašek PRAŠIČE REDIN ZA Pri malih prašičkih pospešuje »REDIN« prašek hitro rast, krepi Kosti ln jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro piebavljajo. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav, H din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja RANO, Ljubljana, Židovska ui. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerlja KAN C, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. PodaljSaj si življenje .ivijeojt morami pouaijiati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oiačiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne napraviti srečne! Raj Je vzrok vsake bolezni? Oslablienie živcev, potrtost, izguba dobrih pri-liteliev ali svotih bližnjih, razočaranie, strah pred boleznno, slab načio živlienja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo |e najbolj!) zdravniki So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te i novim upaniem; ta pot pa je opisana « razpravi, ki je že more, ki jo zahteva, dobiti takoi in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici |e raztolmačeno, kako moiere » kraiiccrr času iD Dre' ovire med delom oiačiti živce in mitice, odpraviti slabo razpoloženie, trudnost. raztresenost. oslablienie fpomina, nerazpoloženje za delo m nebroi drugih bolestnih poiavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ar če ne morete takoj pisati, tedaj ta oglas spravite. PANNONIA apoteka, Budapest, 72, Postfach 83. Abt. 88. Kdo je najboljši grafolog? Uganili ste ie, da Je najboljši grafolog P. T. Karmah, priznan po celem svetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, lote-rlja, poslovni uspehi, ljubezen, za« konsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarno stl, ki Vam pretijo, ln katerih sa morate ogniti, prilike, ki Jih morate Izkoristiti, kakor tudi vs« vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje. Vse to dobite popolnoma BREZPLAČNO, ako kupit« najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjig« Je zelo interesantna in velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter ain 30 z« knjigo na moj natančen naslov- P. T KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun 17455. Oglašujte v »Domovini«! Broširana knjiga: din 10,— Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE CTIV0! Ravm: Zgodbe brez groze Klabund: pj0f f - RaSPUtii! Ravijen: (ma y0ff|a Thompson: £fyffQ Majerjeva: Rudarska balada ZALOŽBA »CESTA" LJUBLJANA KNAFLJEVA ULTCA 5 Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Reisner. Urejuje Filip Omladlč Za Narodno tiskarno Fran Jeran. 4848232323532390532353539100235323482353