SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 38
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 29 de septiembre - 29. septembra 2005
KDO JIH IMA?
Za las, a je zmagal ZA
KSENIJA HOČEVAR
(Ta članek se nanapa na položaj mladine in Cerkve v Sloveniji. A nekateri odtenki so vredni, da jih premislimo tudi v zvezi s položajem m^cd^ne v napi skupnosti, ki tudi ni vsa rož^nata. V" tem du^hu ber^^o vrstice, ki s^edij^o.)
,,Cerkev je živa, Cerkev je mlada!" Sobotna Stična je bila resnična podoba vzklika papeža Benedikta XVI. ob začetku pontifikata. Osemtisočglava množica vernih mladih, ki ,,se mu je pripla poklonit", — vsebinsko geslo iz Matejevega evangelija so organizatorji vzeli iz svetovnega srečanja mladih avgusta v Kölnu — je ob ritmih pop glasbe valovala v ptevilnih poklonih, veselju in praznovanju.
Kritiki nekaterih na novo podobo Stične, čep da je duhovno zvodenela in le pe eno zabavipče več, lahko, če gledamo le iz enega zornega kota, celo pritrdimo: mladi pridejo v Stično, da se srečajo in zabavajo. To je koncept nove Stične, to je ,,cilj" organizatorjev. V Stično ne vabijo na duhovne vaje, stipko srečanje ni enodnevna duhovna obnova za deset tisoč mladih kristjanov. Stična je festival vere in mladosti. Včasih je ,,glavno" vlogo opravil osrednji gost, ki je mlade nagovoril, duhovno spodbudil, zadnjih pet let pa je Stična že zasnovana tako, da mladi pričujejo mladim. Spropčeno ozračje v dopoldanskem programu, ki ga na osrednjem prizoripču z glasbo in s plesom ustvarjajo Hitri polži, omogoča srečanje mladih med seboj. Popoldanske delavnice pa so pravi sejem mladinske pastorale. V živo vidimo, kdo, kje in kako se v slovenski Cerkvi trudi za mlade; učijo se različnih prijemov in načinov, kako živeti svojo mladost v Cerkvi danes. Ponudba ptiridesetih delavnic je raznolika: lahko splezajo na vojapke tanke ali se pomerijo v ulični koparki, se pogovarjajo s pkofom ali pa razpravljajo o zaljubljenosti, gledajo film ali pa v tipini molijo. Krpčanstvo namreč ni samo ena oblika duhovnosti, pač pa ena sama ljubezen do tisočobličnega življenja. In to poskuna povedati Stična.
Povedano z besedami nadpkofa Urana je srečanje mladih ,,injekcija življenja, ki jo slovenski prostor zelo potrebuje". Najbrž pa se je tako on kot ptevilni kaplani in župniki, ki so pripeljali mladež v Stično, hkrati sprapeval: Koliko časa drži doza injekcije? Kje so ti mladi v napih župnijah? Zakaj pridejo v Stično, v nedeljo pa jih ne vidimo v domači cerkvi? Z veliko energije in pompa, a malo učinka, se s problemom ,,pomanjkanja mladih" ter njihovim zapiranjem v majhne klape ali pa kar doma za računalnik, ukvarjajo tako država in civilna družba kot Cerkev. Politiki, pevovodje, gasilci in ne nazadnje župniki jih poskupajo zaman pritegniti v svoje vrste in vsi tarnajo enako: ,,Mladih ni!" Kje sploh so? Kdo jih ima? Zakaj se po birmi tako množično oddaljijo od Cerkve?
,,Množičen odhod mladostnikov po birmi razumemo kot pastoralno katastrofo in zakramentalni nesmisel," je dajal nekaj dni pred srečanjem mladih prav tako v Stični na pastoralnem tečaju o oddaljenih p. Branko Cestnik. ,,In to upravičeno, a iz pedagopkega zornega kota gre za povsem normalen razvojni proces. Nekaterih vzgojnih agencij in metod ptirinajstletnik več ne potrebuje, nekaterim se poskupa upreti in jim reči 'ne'." Štirinajstletniku, ki ipče svojo identiteto in samostojnost, je najlaže reči ne župniku in Cerkvi. Tveganje je po Cestnikovo minimalno, ,,saj župnik nima nobene možnosti represije, simbolna vrednost pa je velika, saj se upre največjemu moralnemu sistemu. 'Ne' Cerkvi naredi najstnika za nekakpnega junaka v svojih očeh in očeh vrstnikov, obenem pa konča dvoumno versko prakso — ne bo mu treba več moliti molitvic, ki jih ne čuti v srcu." Kako jih torej obdržati? Ali drugače: kako se oddaljenim spet približati?
Brez ,,himničnih tonov", z besedilom plenarnega zbora, Cestnik opozori, naj se pastorala oz. evangelizacija ,,novih poganov" zgodi predvsem skozi redno dejavnost, ki jo na župnijah že imamo. Nevarno namreč je, da duhovniki v mladinski pastorali, ko hočejo mlade pritegniti z vsem mogočim, od pporta do glasbe in filma, pozabijo na katehezo in zakramente, na bogoslužje. Pozabijo na bistveno. Noben mladinski ,,happening" ne more nadomestiti liturgičnega izkustva. To se posebej vidi na srečanju v Stični, ki bi bilo brez mape enako ničli. Mapa je osrednji dogodek dneva. Mladi pridejo v Stično, da se srečajo, in evharistija je prostorje največjega združenja in srečanja — z Jezusom, s Cerkvijo, med seboj. ,,Naj evharistija postane sredipče napega življenja," je mladim zaklical nadpkof Uran in v pridigi ponovil papeževo vabilo mladim v Kölnu, naj goreče verjamejo, da je Jezus v najsvetejpem zakramentu resnično navzoč.
Da ima slovenska mladina, ki se zbere v Stični, pe občutek za sveto in da odkrivajo globoko bogastvo bogoslužja, morda lahko merimo po bogoslužni tipini — ko osemtisočglava množica ob robu plesa in poskakovanja vesele aleluje utihne in zbrano prisluhne nadpkofovi pridigi ali ko v trenutkih liturgične tipine zares ustvarijo tipino.
Če gledamo samo sobotni dan v Stični, papežev vzklik o mladosti in živosti Cerkve vsekakor drži. Vendar če rečemo, da v (slovenski) Cerkvi stavimo na mladost, mora to pomeniti, da stavimo na vsako mladost, zlasti na tisto najbolj ogroženo, morda že oddaljeno; ne pa samo na varni krog že preverjenih animatorjev, bralcev beril, ministrantov, skavtov. Morda pa so nam maloptevilni mladci, ki se pridejo v Stično opijanjat po bližnjih gostilnah in pobočjih okrog samostana, le znamenje več, h komu nas Bog posebej popilja in na koga ne smemo pozabiti.
(Po Družini)
Po večmesečni kampanji so državljanke in državljani na nedeljskem naknadnem referendumu po neuradnih izidih potrdili v državnem zboru sprejeti zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Referendumski izid je zelo tesen, saj je bilo zagovornikov zakona ob 30,65-odstotni udeležbi le 6217 več kot nasprotnikov. Na uradne izide bo treba pe počakati, po preteku pritožbenega roka in preptetju glasovnic volivcev iz tujine.
Po neuradnih podatkih Republipke volilne komisije (RVK) po preptetih 503.410 glasovnicah je za uveljavitev zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) na referendumu glasovalo 252.844 oziroma 50,23 odstotka, proti uveljavitvi zakona pa jih je glasovalo 246.627 oziroma 48,99 odstotka. Neveljavnih je bilo 3939 ali 0,78 odstotka glasovnic.
Na referendumu je imelo pravico glasovati skupaj 1.639.989 volivcev, po podatkih RVK jih je skupaj glasovalo 503.410 oziroma 30,65 odstotka.
Kot je dejal tajnik RVK Marko Golobič, gre za neuradne izide. Uradne izide bodo predvidoma razglasili 14. oktobra po preteku pritožbenega roka in preptetju vseh glasovnic, ki bodo priple pe po popti iz tujine in domovine. Volilne komisije volilnih enot bodo tako v ponedeljek začele s preptevanjem poptnih glasov iz Slovenije, predvsem domov za ostarele, konec tedna pa bodo pe prepteli glasovnice, ki jih bodo iz tujine poslali slovenski izseljenci in zdomci.
Novi zakon o Radioteleviziji Slovenija v primerjavi z dosedanjo ureditvijo prinapa predvsem spremembe v sestavi in pristojnostih organov RTVS. Med pomembnejpimi spremembami bo zakon zamenjal 25-članski sveta zavoda z 29-članskim programskim svetom, povečal pristojnosti generalnega direktorja ter uvedel poseben parlamentarni televizijski program.
S tem zakonom Slovenija dobiva končno ureditev nacionalne medijske hipe, ki je primerljiva s 23 od 25 članic Evropske unije. Šele z novim zakonom namreč celotna slovenska javnost prvič dobiva možnost, da kandidira v organe upravljanja javne RTV in prek tistih, ki jih neposredno voli, tudi nadzira.
VLADA ZADOVOLJNA
,,S potrditvijo zakona o RTV Slovenija na referendumu je napočil čas, ko se bodo razmere na nacionalni radioteleviziji začele urejati," je po razglasitvi neuradnih izidov referenduma poudaril predsednik vlade Janez Janpa. Vzrok za nizko udeležbo na referendumu je po njegovem mnenju dejstvo, da večina državljanov zakona ne pozna, dvomi pa tudi, da je večina odločala o vsebini zakona.
Zakon je bil v državnem zboru sprejet z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, s kakrpno se sprejme le malo zakonov, je pojasnil Janpa. ,,Tisti, ki so referendum predlagali, pa bi morali takpno odločitev prepričljivo zavrniti, vendar se to ni zgodilo. Predlagatelji bi morali biti tako prepričljivi, kot smo bili prepričljivi mi, ko smo predlagali zadnji referendum."
Poslanec SDS in soavtor zakona o RTV Slovenija Branko Grims ocenjuje, da referendumska potrditev zakona pomeni ,,veliko zmago za Slovenijo, saj to odpira možnost, da dejansko dobimo tudi pluralne osrednje medije".
Minister za kulturo Vasko Simoniti pozitivni rezultat referenduma o zakonu o RTV Slovenija ocenjuje pozitivno, saj je bistveno, da so k glasovanju za uspeli prepričati zadostno ptevilo ljudi.
Po njegovem prepričanju se je poskupala opozicija na tem zakonu poenotiti. „Predvsem pa jim je plo za to, da ne bi priplo do nikakrpnih sprememb, kar pa bi bilo zelo slabo, ker je zakon dober in omogoča postavitev nove organizacijske strukture." Ta bo po njegovih besedah omogočila jasnost, preglednost in to, da bo RTVS delovala v prid javnosti in za javnost.
Referendum o RTV Slovenija je bil odveč, saj
Argentina absolutno
Tudi slovenski državljani, ki živimo v Argentini (vsega skupaj je 2204 volilnih upravičencev), smo se udeležili referenduma. Nekaj jih je glasovalo po popti, kjer pa je znova priplo do neprilik in zamud, in so nekateri prejemali volilno gradivo že po končanih volitvah.
Kar precejpnje ptevilo pa je pohitelo v nedeljo med 9. in 17. uro na veleposla-niptvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. Končni položaj v Argentini je bil sledeč: skupno ptevilo oddanih glasovnic (izseljenci, zdomci in glasovnice, ki so prispele s strani pooblapčencev) je bilo 491. Vo ilni izidi so bili naslednji: ZA: 483 glasov, PROTI: 8 glasov. Številke same so dovolj prepričljive in ne potrebujejo komentarja.
je bilo dosedanji zakon zaradi neustavnosti tako ali tako treba odpraviti, je po razglasitvi vzporednih rezultatov referenduma v imenu NSi pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič.
V NSi trdijo, da je novi zakon o RTVS nujno potreben, saj odpravlja neustavno stanje, zato nima smisla, da bi ga z referendumom odpravili, meni Drobnič. Zakon v slovenski prostor prinapa javno televizijo in radio, kot ju poznajo v drugih evropskih državah.
ZADNJI REFERENDUM?
Kot kaže, je tokratni referendum bil zadnji po starem pe veljavnem referendumskem zakonu. Če državni zbor preje ne bo sprejel ustreznih sprememb zakonodaje, bodo februarja prenehale veljati določbe predhodnega zakonodajnega referenduma, kot je sedaj urejen v zakonu.
Ker bo s tem razveljavljen tudi postopek, ki se nanapa na izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov tudi tega ne bo možno več izvajati. Sicer v vladi že pripravljajo celovite spremembe referendumske zakonodaje, s katerimi bi poleg uskladitve z odločbo ustavnega sodipča tudi racionalizirali referendumsko odločanje.
Slovenci mnogojezični
Kar 89 odstotkov Slovencev se zna pogovarjati vsaj v enem tujem jeziku, kar je precej nad povprečjem v Evropski uniji, ki dosega 50 odstotkov, razkrivajo na Evropski komisiji v Bruslju objavljeni rezultati Eurobarometrove javnom-nenjske raziskave Evropejci in jeziki. Najpo-gostejpi tuji jezik v EU je anglepčina, ki jo govori tretjina prebivalcev, v Sloveniji pa največ ljudi zna hrvapko.
To vsaj izhaja iz raziskave, sledeč kateri kar 61 odstotkov prebivalcev govori jezik sosednje države. Na drugem mestu je v Sloveniji anglepčina, v kateri se lahko pogovarja 56 odstotkov, torej krepka polovica ljudi, medtem ko je na tretjem mestu s 45 odstotki nempčina, razkriva raziskava, objavljena pred bližnjim evropskim dnevom jezikov.
GLEJ_
ASADO PO SLOVENSKO............2
WWW.SLOMSKOVDOM.ORG ....3 KOŠARKA NA JAPONSKO 2006 .6
Hrva pko-slovensko srečanje na Brezjah
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
,,Skupna vera nas povezuje" - ,,U radosti zajednintva, Majci u pohode!" Pod tema gesloma so se v soboto, 24. septembra 2005, na Brezjah zbrali slovenski in hrvanki romarji. Na skupnem romanju se je zbralo več ko sedem tisoč ljudi iz Slovenije in Hrvapke; hrvankih romarjev je bilo več kot ntiri tisoč. Romarji so se pripeljali s 112 avtobusi in 550 osebnimi avtomobili. Ker sta slovesnost oddajala v neposrednem prenosu Radio Ognjinče in Hrvatski katolički radio Marija, se je zbranim romarjem pridružila pe mnogo večja množica radijskih poslunalcev iz obeh dežel.
Eno uro pred mapo je bil uvodni duhovni program. V začetku so zapeli slovensko in hrvapko državno himno. Petje in molitev je bila menjaje v slovenskem in hrvapkem jeziku. Molitvi rožnega venca so dali pri vsaki desetki poseben namen. Pri molitvi in maP so sodelovali pevski zbori iz obeh dežel; nekaj je bilo tudi ljudskega petja.
Evharistično slavje je vodil zagrebnki kardinal Josip Boza-nič, ob somanevanju devetih hrvankih nkofov in večine slovenskih nkofov ter okrog 140 duhovnikov iz obeh dežel. Med somanevalci je bil tudi apostolski nuncij v Sloveniji, nadnkof Santos Abril y Castello. Romarjem je v začetku izrekel dobrodo^ico ljubljanski nadnkof msgr. Alojz Uran. Kardinal Bozaniž se je nadnkofu zahvalil za pozdrave in
dobrodonico in tudi sam pozdravil vse zbrane. Homilijo je imel splitsko-makarski nadnkof in metropolit dr. Marin Barinič.
Pri darovanju so verniki obeh dežel prinesli darove. Slovenski verniki so prinesli spominsko svečo (mariborska nkofija), knjige pričevanj o letih preizkunenj Cerkve na Slovenskem (ljubljanska nadnkofija) in darove slovenske istrsko-kranke zemlje (koprska nkofija). Hrvanki romarji pa so prinesli molitvenika s Trsata in Marije Bistrice, splitski evangeliarij in rožni venec ter dar za Karitas, namenjen družini z Bizeljskega.
Ob koncu mane je vse zbrane romarje nagovoril tudi predsednik Slovenske nkofovske konference nkof Kramber-ger. Kardinal Bozanič pa je v svoji zahvali dejal, da je sporočilo tega romanja mogoče izraziti s trditvijo, da je vera tista, ki povezuje, ker človeka vodi k Bogu.
Po mani je bil na prireditvenem prostoru koncert, ki sta ga pripravila Slovenski oktet in klapa Nostalgija iz Zagreba. Ubranemu petju so romarji radi prisluhnili.
Sklep romanja je bil v baziliki Marije Pomagaj pred izpostavljenim Najsvetejnim. Meditaciji so sledile pete Litanije Matere Božje, po katerih so se romarji podali na pot proti domu, veseli nad doživetjem duhovno bogatega dne in z novim upanjem za dobro dveh sosednjih narodov, slovenskega in hrvankega.
TONE MIZERIT
Mladinsko gledalinče v Urugvaj in Argentino
Slovensko mladinsko gledalinče iz Ljubljane z uspennico ,,Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?" v režiji Matjaža Pograjca konec septembra odhaja na gostovanje v Latinsko Ameriko.
Najprej jo bodo ntirikrat odigrali na mednarodnem gledalinkem festivalu El Galpon, ki poteka v urug-vajski prestolnici Montevi-deu, nato pa v začetku oktobra v argentinskem mestu Cordoba ne trikrat na mednarodnem gledalinkem Festivalu Mercosur.
Predstava ,,Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?" je doslej že navdunila publiko
na festivalih v Čilu, Paragvaju, Dominikanski republiki in na Kubi, kjer je zanjo režiser Matjaž Po-grajc dobil nagrado Vil-lanueva za najboljne tuje gostovanje, ki so ga leta 2003 videli na Kubi.
Festival El Galpon v Montevideu letos organizirajo prvič, sodelovanje s Cordobo pa traja že nekaj let, saj sta doslej na tem festivalu že gostovali Slovensko narodno gledalinče Nova Gorica in Prenernovo gledalinče iz Kranja, cor-dobski režiser Omar Viale pa je v Kranju z domačimi igralci režiral predstavo Benetke.
V	Italiji zadržane umetnine
Slovenska vlada je sklenila, da bo od italijanske strani zahtevala vrnitev vseh umetnin, odnenenih iz slovenske Istre. „Priložili bomo tudi seznam umetnin, kot je bil objavljen v publikaciji v Italiji zadržane umetnine iz Kopra, Izole in Pirana," je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Istrske umetnine, ki jih je fanistična oblast leta 1940 in tudi pozneje odpeljala iz cerkva, muzejev in samostanov na slovenski Obali, so po prepričanju Rima - italijanska last. V tržankem muzeju Revoltella je tačas odprta razstava teh umetnin z Obale z naslovom Histria. Italijanski minister za kulturne dobrine Rocco Buttiglione je ob odprtju dejal, da morajo umetnine postati ,,most med Italijo in Slovenijo".
V	muzeju Revoltella bo razstavljenih 21 del, nastalih od sredine 14. do sredine 18. stoletja, katerih avtorji so sloviti italijanski mojstri, kot so Paolo Veneziano, Alvise Vivarini, Alessandro Algardi, Giambattista Tiepolo ter Vittore in Benedetto Carpaccio. Dela so bila odnenena iz piranskih cerkva sv. Jurija, sv. Štefana in Marije Tolažnice, koprskega Pokrajinskega muzeja, piranske občinske palače, nekdanje piranske bolninnice in koprskega samostana sv. Ane.
VTISI IZ SLOVENIJE
Asado po slovensko
Kot je modro zapisal nek Argenti-nec, ki že vrsto let živi v Španiji, so neumni oziroma si zapravljajo življenje tisti, ki pravijo, da bi duno prodali za kos asada ali za mate, alfahorje, dulce de leche ... Ob tem pa izgubljajo možnost uživanja drugih užitkov v vsakdanjem življenju.
Vse po meri in skladno je menda pravil General, ko jo je pred 50. leti pobrisal v Paragvaj. Saj ni, da bi duno prodajali, prileže se pa le okusiti kdaj pa kdaj dober kos mesa, pečenega
nad žerjavico. Tako nekako so preminljali tisti, ki so se za tretjo nedeljo v septembru prijavili k skupnemu asadu v Šentjakobu ob Savi. Župnik Toni je bil eden najbolj navdunenih pobudnikov te iniciative, ki jo je potem Izseljensko druntvo Slovenija v svetu udejanilo in razposlalo vabila članom in prijateljem.
Vreme ni nič dobro kazalo. In tudi ni: soboto in nedeljo je neprenehoma deževalo, zato tudi po asadu ni bilo nogometne tekme. Kar žalostno je
bilo gledati lep zelen travnik z goloma, v katera (pa tudi mimo njiju ne) ni prinla nobena žoga. A najavljen je bil asado in res je gorel ogenj! Lepi kosi slovenske govedine so se že v dopoldanskih urah pekli na ražnju, nekaj so jo tudi „križali", medtem ko smo pri argentinski mani molili in peli.
Vreme nam ni bilo dano, vendar sta ogenj in žerjavica pod velikimi reklamnimi marelami pridno pekla in privabljala drunčino, da se je ob kozarčku belokranjske črnine hitro raz-govorila. Res da je bila večina prisotnih argentinskega ,,porekla", a so se jim pridružili tudi drugi prijatelji, ki ne niso (ali pa ker so že) na lastne oči videli, kako se meso lepo peče, kako lepo dini in kako prijetno je klepetati v takem okolju.
Ko je prinel čas, smo se civilizirano postavili v vrsto in naročali svoje porcije ter jih potem Pod Skalco — tudi v Šentjakobu jo imajo — pri mizah z užitkom pospravili. Dobro meso, lepo in okusno pečeno, se je prileglo v mokrem in mrzlem dnevu. Sicer je kdo z nostalgijo omenil, da bi se prilegel tudi činčulin, pa možeha in ne drugo — a kdor z malim ni zadovoljen ...
Kljub vremenu je bilo vzdunje na-elektreno s pozitivno energijo in tako smo se vračali domov mokri, a zadovoljni in veseli dneva.
GB
Volilna kampanja je stopila v zadnji mesec. Od 23. oktobra na ločijo komaj dobri trije tedni. Ni mnogo upanja, da se bo po tem datumu kaj bistvenega spremenilo. A veselje vzbuja že dejstvo, da potem ne bo treba vsak dan poslunati toliko potvarjanja in sprenevedanja, kot v teku kampanje.
Izginite, dobrodo nli!
Zadnje tedne smo iz ust najvinjih vladnih predstavnikov večkrat lahko slinali trditve, kako je nujno potreben prispevek tujega kapitala, da bi se lahko argentinska gospodarska rast nemoteno nadaljevala. Te trditve in sledeča vabila, naj mednarodni finančni krogi investirajo v tukajnnji produktivni aparat, pa ne najdejo vzporednega odgovora v vladnem nastopanju. Položaj francoske investicijske družbe Suez, ki je napovedala nepreklicen odhod iz države, to zgovorno ponazarja. Vlada je toliko časa nategovala vrv okoli pogajanj za podpis nove pogodbe, da se je vrv pretrgala. Po mnenju večine opazovalcev vlada ni resno jemala grožnje te skupine, da bo zapustila državo, če ne pride do soglasja. Zato tudi ni mogla zakriti presenečenja, ko se je znanla pred dejstvom, da je veliko podjetje vodnih storitev za vse prestolno velemesto in okolico ostalo brez lastnika. Neprijetno je bilo vladi tudi zaradi jasnega (in javnega) sporočila tujemu kapitalu, da v Argentini stvari niso tako z rožicami posute, kot hoče pokazati vlada.
Kaknno poletje? Sedaj pač ne more biti več izgovora na prejnnje vlade, niti sprenevedanja, da o tem niso bili poučeni. Jasno je, da vlada nima na področju javnih storitev stvarnega načrta in da dolgoročno načrtovanje ni ena njenih lastnosti. Kot smo se pozimi tresli pred vprananjem, kdaj da bo zmanjkalo plina, sedaj lahko zaskrbljeno preminljujemo, kaknno bo poletje in koliko bo priteklo vodi iz cevi. Kar smenno je bilo videti, kako so si v vladi oddahnili, ko je francosko podjetje pristalo na to, da bo ne prihodnje mesece imelo na skrbi tehnično vodstvo vodnega sistema. Država namreč ni v stanju tega uspenno izvajati in nobena privatna družba ne more prevzeti odgovornosti takole, čez noč. Seveda se sedaj začne dolgotrajna legalna borba, ki lahko državo stane ogromna denarna sredstva. Pač, učimo se iz napak; problem je da to učenje plačujemo vsi državljani.
Po starih tirnicah . Volilna kampanja se medtem nadaljuje po že običajni poti. Ni ga v tem bolj aktivnega politika, kot je predsednik države. Večkrat na teden (včasih kar dvakrat na dan) pohiti v
notranjost, da otvori kako javno delo ali podeli podpore v različne namene. To seveda niso državninka srečanja temveč politični mitingi, na katerih napada svoje nasprotnike in hvali lastne kandidate. Prav tako pa opozicija osredotoča politični govor v rastočih kritikah na vlado. To seveda ne vzbuja zanimanja in vedno bolj jasno je, da državljani pričakujejo volitve kot neko skrb, ne pa kot priložnost nečesa konstruktivnega.
Ankete kažejo ali usmerjajo? To sicer ni samo argentinski pojav, saj smo ga zasledili povsod po svetu in tudi v Sloveniji. Anketam se ne da veliko zaupati, ker je odvisno, kdo jih izvede in kdo jih naroči. Mnogokrat so bolj del volilne propagande kot pa stvaren prikaz položaja. Vendar v nečem večina soglana: jasno je, da bo v provinci Buenos Aires zmagala gospa Cristina Kirchner s precejnnjo razliko nad Du-haldejevo ženo. Tudi postaja vedno bolj jasno, da ne v prestolnici niti v provinci Santa Fe vladni kandidati nimajo izgleda za zmago. Še več, v prestolnem mestu vladni kandidat zunanji minister Bielsa zaseda komaj tretje mesto. Mnogi si stavijo zanimivo vprananje: bo vlada s svojimi različnimi povezavami lahko presegla 50% glasov? To je namreč zelo važno, če gledamo sedanje volitve v luči predsedninkih, ki bodo čez dve leti.
Kako z desnico? Če sprejmemo tezo, da predsednik Kirchner predstavlja levico, potem je na mestu vprananje, kako z desnico. To bi namreč lahko bila tudi postavka za leto 2007. Trije odločilni možje se sučejo v tem krogu: oba desničarska kandidata Lopez Murphy in Mauricio Macri, ter guverner province Neuquen, So-bisch. Macri pa je v prestol-nem mestu presenetljivo ostal brez konkurence na desnem krilu. Bivni gospodarski minister Domingo Cavallo se je iz volilne tekme umaknil tako nepričakovano, kot se je pojavil. Vzrok za ta umik pa niso bile le slabe napovedi za volilni izid (pripisovali so mu komaj en procent glasov). Najprej je sodinče odločilo, da njegova žena So-nia ne sme kandidirati v prestolnici, ker je vpisana v Cordobi. Zatem so se pojavile težave v njegovi lastni stranki. V mestu se namreč voli narodne poslance in poslance v mestni parlament. Kandidate za mestni parlament je izbral kar sam; večinoma so bili njegovi osebni prijatelji. Na to pa je vodstvo stranke ostro reagiralo in to listo pred volilno komisijo enostavno umaknilo. Tega upora Cavallo ni prenese; odstopil je in se umaknil iz politične arene. Dokončno?
SLOVENCI V ARGENTINI
,,PREKO NAŠIH MEJA"
Ob 44. obletnici Slompkovega doma
V nedeljo 18. septembra je slovensko sredince v Ramos Mejiji slavilo svoj praznik. Ob lepi udeležbi domačinov in predstavnikov iz bratskih Domov, so v prijaznem pomladanskem jutru zavihrale zastave na dvorinču Slomnkovega doma, državni pa sta dvignila na drog ob spremljavi himen botra Doma Katica Konr Potočnik in Herman Zupan, častni član Doma in častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu. Podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc je izrekla pozdravne besede in odprla slavje obletnice, nakar so otroci v narodnih nonah načelovali sprevodu z zastavonošama v zgornjo dvorano k službi božji. Daroval jo je delegat dunnih pastirjev prelat dr. Jure Rode. Z izvrstnim petjem je sodeloval mepani zbor pod vodstvom Pavleta Erjavca in spremljavi na orgle prof. Mirjam Klemenc.
Po službi božji je prof. Neda Vesel Dolenc uvedla praznovanje, ki so ga odprli pozdravi: predsednik Doma cont. Gregor Hribar, predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj in v imenu veleposlaništva Republike Slovenije Igor Šef, pravkar dospeli diplomat iz domovine.
Sledila je predstavitev spletne strani Slomškovega doma (www.slomskovdom.org) navezano na geslo današnjega praznika „Preko nanh meja". Mojstrsko jo je izvedel MBA Martin Dobovšek, ki je uvodoma strnjeno prikazal izum svetovnega spleta, njegov bliskovit razvoj in razpritev po celem svetu (preko meja). Uporabnost spleta v vseh dejavnostih človeštva vsak dan doživljamo, saj nam že spreminja življenje. Kaj vse se lahko pričakujemo od spleta se bo pokazalo šele, ko bo zrasla današnja generacija otrok. Kot vsi izumi tudi splet lahko služi za skupno dobro s svojimi pozitivnimi učinki, slabona-merni človek pa lahko uporabi to sredstvo tudi za slabo.
Na orjaškem zaslonu je bila najprej prikazana globali-zacija sredstev družbenega obveščanja, zatem pa je za-blestel portal spletne strani Slom-škovega doma, kakor se prikaze obi-skovalcu strani na domačem računalniku. Marko Selan je video predstavitev strani razlagal in pokazal na možnosti, ki se nudijo obiskovalcu, da poišče podatke ali informacije, ki ga zanimajo.
Zavest, da imamo tolike, da ne rečemo neomejene možnosti, za komuniciranje na dosegu roke, mogočno vpliva na človeka. Počuti se kot drobec v vesolju. In že
smo v globalizaciji ali kot je sanjal pesnik ,,In ni ti meja" (Zupančič - Duma; Kremžar - Slovenija v svetu).
Predsednik cont. Gregor Hribar se je nato zahvalil graditeljem spletne strani, stebrom, na katerih je slonelo poglavitno delo: MBA Martin Dobovšek za tehnične iznajdbe in oblikovanje, Aleksander Kastelic za grafično oblikovanje, Marko Selan za zamisel predstavitve, kjer so sodelovali se Jure in Dani Cestnik ter Matjaž Ribnikar. Na vse navzoče je predstavitev naredila mogočen vtis in so to tudi izrazili z močnim odobravanjem.
Slavju Slomškovega doma pa kaže, da se je želela pridružiti tudi davčna uprava naše province, ki je prav te dni sporočila, da oprošča Dom nepremičninskega davka do leta 2024. Ni kaj! Vzpodbudna gesta, ki jo je bil deležen sedanji delavni odbor.
Posebnega poudarka je vredna gesta mojstra Jožeta Žerovnika, ki se je odzval povabilu Doma in za obletnico pripravil razstavo svojega nad 50-letnega podobarskega in rez-barskega ustvarjanja. Za Slomškov dom je mojster že pred leti ustvaril mogočen lesorez blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki krasi veliko dvorano. Razstavo je odprla in spregovorila o mojstru akademska slikarka Andreja Dolinar Hrovat. (glej članek na tej strani — celotno mojstrovo delo pa na www.slomskovdom.org). Družina Slomškovega doma čestita mojstru za plodno delo in se mu zahvaljuje, da se je z veseljem odzval na odborovo povabilo za pripravo razstave v Domu.
Kar velika družba je ostala na skupnem kosilu, ki so ga pripravile žene krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom Pavle Kovač Škraba in postrežbi mladih.
V popoldanskih urah se je pa na odbojkarskih igriščih Doma odvijalo tekmovanje v odbojki seniorskih damskih in moških ekip iz vseh Domov Velikega Buenos Airesa. Ob veliki udeležbi in v zelo prijateljskem vzdu^u so se ekipe po več letih spet srečale in pomerile (vse igralce in rezultate lahko vidiš na www.slomskovdom.org).
Prvo mesto med damskimi ekipami so dosegle dame iz Slomškovega doma, pri moških ekipah pa so dosegli prvo mesto možje z Našega
doma in, že zaslužene poka
proti večeru, prejeli
e.
JT
MOJSTER JOŽE ZEROVNIK
Razstavljal je v Slomškovem domu
Jože Žerovnik, po-dobarski in rezbarski mojster, je bil rojen 28. aprila 1924 v Vodicah na Gorenjskem. Študiral je v Domžalah pri akademskem kiparju Karlu Hrova-tu, pri katerem je polagal izpit z deli v lesu, marmorju in ilovici. V Domžalah je dokončal tudi strokovno šolo. Leta 1948 je polagal mojstrski izpit v Spittalu, Avstrija, in dobil
naslov ,,Master Trade Man" od Assembly Center Office.V Arge nti n i je kmalu
postal znan po številnih delih v tukajšnjih cerkvah. Izdelal je kipe, križe za glavni oltar, križeve pote itd. za 265 cerkva. Leta 1987 je predstavljal Argentino na mednarodnem srečanju sakralne umetnosti v Teatro Colon v Buenos Ai-resu. Prvi izdelan kip v Buenos Airesu je bil kip Ivane Arške. V Vodicah stoji Žerovnikov kip posvečen spominu po vojni pobitih domobrancev (1998).
Papež Janez Pavel II je odlikoval Žerovnika z medaljo za lesen kelih, ki so mu ga darovali urugvajski duhovniki. Njegova dela krasijo cerkve v mnogih argentinskih pokrajinah, pa tudi v Cilu, Urugvaju, Paragvaju, Ve-
nezueli, Ekvadorju, Kolumbiji, Brazi-lu, Puerto Riku in Združenih državah Amerike.
Za svoja dela uporablja tukajšnji les kot beli quebracho, guatambu, palo blanco, petirib^ in bolivijska mara. Mojster je prisoten v raznih medijih, posebno se v krajevnih v Caserosu, kjer opisuje, kako je sakralna umetnost obšrna, kakšna je priprava in proces do nastalega kipa. Globoko mora poznati življenje osebnosti, katero bo upodobil. Poznati mora njena čustva, da se bodo pozneje odsevala na pogledu, na čelu, na rokah končanega kipa.
Jože Žerovnik je šE vedno aktiven v svojem ateljeju v Caserosu.
A. D. H.
MENDOZA
Praznovanje 56. obletnice dru štva
V nedeljo 7. avgusta je Društvo Slovencev v Men-dozi praznovalo svojo 56. obletnico. Za to priložnost je bila najprej zahvalna sveta maša, nato pa skupno kosilo z domačimi kolinami. Izvrstne krvavice je pripravila skupina deklet in fantov pod izkušenim nadzorstvom gospe Marjane Žumer. Slavnost je potekla v zelo veselem razpoloženju kateremu sta doprinesla s svojima harmonikama Janez in Tomaž Bajda z venčkom polk in valčkov.
Po kosilu pa je nova predsednica Društva, gospa Marjana Šmon-Žumer takole nagovorila navzoče: ,,Ob vsaki obletnici nam pride na misel bodisi delo, trud in odgovornosti ter predvsem poslanstvo, ki smo ga prejeli od našh prednikov, našh staršev. Brez njihove daljnovidnosti in sanj danes ne bi bilo praznovanja. Njihove sanje smo mi. Sedaj pa je odvisno od nas, v koliko bomo znali vliti potomcem navdušenje, da bodo oni lahko v bodoče praznovali nove obletnice Društva. Ob tej priložnosti naj gre zahvala vsem, brez izjeme, prav vsem, ki ste danes tukaj, vsem ki jim danes ni bilo mogoče priti in tistim,
ki so se že za vedno poslovili in slednjič vsem, ki so na katerikoli način pomagali ohranjati naše korenine, našD slovensko zavest ter graditi in ohranjati naš Dom. Vsem Bog plačaj!"
,,Danes se prvič obračam na vas kot predsednica Društva Slovencev v Men-dozi. Želim poudariti, da v načrtu moje poslovne dobe predvidevam pridobivanje vseh rojakov, posebno pa mladine in mešanih zakonov ker opažam da je teh čedalje manj med nami, da bi jim slovenski Dom bil res topel in domač. Prepričana sem, da moramo za bližnjo bodočnost pripraviti nove vodilne moči. Zato moramo vzgajati mlade in jim pomagati, da bodo nalogo lahko prevzeli v najboljšem in uspešnejšem stanju pripravljenosti. Za vse to delo, ki ga ne bom mogla sama izvršti, računam na pomoč od vas vseh in seveda na božjo pomoč!"
Nato je pa še pozdravila v španščini ostale goste: „Cenimo vašo navzočnost in vam odpiramo naš Dom in naša srca. Družijo nas družinske in prijateljske vezi. Zato vas vabim, da se nam zaupljivo približate. Združeni bomo veliko naredili"
MB
NASA SKUPNOST ZIVI
V	četrtek, 15. septembra, je bil v Slovenskem domu San Martin redni sestanek krajevne Zveze slovenskih mater in žena. Vodila ga je predsednica Marjeta Smersu Boltežar. Na programu je bilo predavanje strokovnjakinje za rožne aranžmaje Gabrijele Tomazin Kastelic s sodelovanjem prof. Lučke Marinček Kastelic s petjem. Naslov predavanja je bil ,,S cvetjem in petjem v pomlad".
V	soboto, 1 7. septembra je bil v Slovenskem domu San Martin spomladanski ples.
V	nedeljo, 18 septembra so v Ramos Mejiji praznovali 44. obletnico Slomškovega doma pod naslovom ,,Preko našh meja". Najprej je bil pozdrav, nato dviganje zastav, slovesna sveta maša in predstavitev spletne strani doma. Sledilo je prijateljsko kosilo, popoldan pa je bilo tekmovanje v odbojki. V mladinski sobi je bil ogled umetniških del Jožeta Žirovnika. Kosilo je pripravila Zveza slovenskih mater in žena.
V	soboto, 17. septembra je v mali dvorani Slovenske hiše Slovenska kulturna akcija priredila razgovor z prof. Jelisavo Dobovšek Sethna z naslovom ,,Slovenščina na tujih univerzah — primer iz Japonske".
V	četrtek, 22. septembra je bila izredna seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik Lojze Rezelj.
V	soboto, 24. septembra je bila v Slovenski hiš v Buenos Airesu Slomškova proslava naših šolskih otrok.
Najprej je bila v cerkvi Marije Pomagaj sveta maša za žive in mrtve učiteljice in učitelje. Daroval jo je dr. Jure Rode. V dvorani škofa Slomška pa je sledila igra Tomaža Lapajne ,,Od kod si, kruhek". Predstavila jo je Rožmanova šola iz San Martina, režiral pa inž. Tone Podržaj s sodelovanjem učiteljic. Prireditev je bila pod okriljem šolskega odseka Zedinjene Slovenije.
V	nedeljo, 25. septembra je bil v Slovenski vasi v Lanusu 54. mladinski dan. Na programu je bilo tekmovanje, sv. maša, dviganje zastav, skupno kosilo in kulturni program. Sledila je prosta zabava.
Isti dan je bil sklican referendum o Radioteleviziji
Slovenija. Volili smo na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu.
D-ova za tisk. referat ZS
Seja Slovenske pkofovske konference
V ponedeljek, 26. septembra 2005, je v prostorih nadškofijskega ordinariata na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani potekalo 24. redno zasedanje Slovenske pkofovske konference (S©K), ki se ga je poleg vseh slovenskih pkofov udeležil tudi apostolski nuncij v RS msgr. Santos Abril y Castello.
Slovenski škofje so se seznanili z večjim ntevilom domačih in mednarodnih vlog. Obravnavali so vprapanje novih pkofij v Cerkvi na Slovenskem. Kot možne nove pkofije, ki jih bodo kot predlog predložili Svetemu sedežu, so ponovno navedli pkofije v Celju, Murski Soboti in v Novem mestu. Možnosti za morebitne dodatne nove pkofije v prihodnje pe vedno ostajajo odprte.
©kof Kramberger je bil imenovan za odgovornega v Slovenski liturgični komisiji, nadpkof Uran pa za odgovornega v Slovenski oznan-jevalni komisiji. Obe komisiji poleg Slovenske komisije za karitativne dejavnosti, sestavljata Slovenski pastoralni svet. Slovenski pastoralni svet je posvetovalno telo S©K, ki spremlja delovanje pastoralne dejavnosti v Cerkvi na Slovenskem ter določa njene prednostne naloge.
©kofje so se seznanili z delovanjem tiskovnega urada, tajniptva in stalnega sveta S©K v obdobju od zadnje seje. Sprejeli so preimenovanje dosedanjega Slovenskega katehetskega sveta v Slovenski katehetski urad in potrdili njegov statut. Potrdili so tudi na skuppčini Sveta katolipkih laikov Slovenije izvoljenega novega predsednika g. Igorja Blažiča. Razpravljali so o ptudijskih pogojih na Teolopki fakulteti Univerze v Ljubljani, seznanili pa so se tudi s potekom priprav na leto Svetega pisma leta^2007.
©kof Kramberger se bo kot predsednik S©K udeležil plenarnega zasedanja predsednikov evropskih pkofovskih konferenc, ki bo od četrtka, 29. septembra 2005 dalje, v organizaciji Sveta evropskih pkofovskih konferenc (CCEE) potekalo v Rimu, pkof Glavan pa se bo kot izvoljeni delegat S©K od 2. oktobra 2005 dalje udeležil zasedanja pkofovske sinode (1) v Rimu, ki bo v okviru zaključka leta evharistije potekalo na temo Evharistija, vir in vrhunec življenja in poslanstva Cerkve.
Slovenska kultura v Veliki Britaniji
S slovenskim večerom se bo v londonskem Inptitutu sodobnih umetnosti (ICA) začela t. i. slovenska sezona, predstavitev slovenske kulture v Veliki Britaniji. V njenem okviru se bodo s svojimi deli predstavili ptevilni slovenski umetniki, ki delujejo na področjih multimedijske umetnosti, gledalipča, filma, elektronske glasbe, filozofije in oblikovanja. Slovensko sezono v ICA bodo v naslednjih mesecih dopolnjevale predstavitve v Londonu, Edinburghu in Shrews-buryju.
Slovenska sezona na ICA bo prinesla tudi retrospektivo slovenskega filma. Predstavljenih bo pest celovečercev in pet kratkih filmov.
V retrospektivi kratkih filmov bodo zastopani Hop, SkipČJump Srdjana Vuletiča, Srce je kos mesa Jana Cvitkoviča, Sirota s čudežnim glasom Mihe Mazzinija, (A)torzija Stefana Arsenijeviča in delo Bizge-ci: Čepnje Grega Mastnaka.
Retrospektiva slovenskih filmov se bo po Londonu selila pe v Edinburghu. Od kratkih filmov bo prikazan le Cvitkovičev Srce je kos mesa kot predfilm pred njegovim celovečercem Kruh in mleko, prikazali pa bodo pe filma Ples v dežju Boptjana Hladnika in V leru Janeza Burgerja.
Pobudo za predstavitev sodobne slovenske kulture v Veliki Britaniji v času njenega predsedovanja EU so dali slovenski ministrstvo za kulturo, ministrstvo za zunanje zadeve in urad vlade za informiranje. Program so sestavile britanske kulturne ustanove.
Papež pripravil presenečenje
Švicarji za Evropo
Papež Benedikt XVI. je pripravil prvo veliko presenečenje v času svojega pontifikata. Sprejel je pvicarskega teologa Hansa Kuenga, ki mu je Vatikan leta 1979 zaradi javnega izražanja dvoma v dogmo papeževe nezmotljivosti glede verskih in moralnih vprapanj odvzel pravico do poučevanja teologije. Kot je sporočil tiskovni predstavnik svetega sedeža Joaquin Na-varro-Valls, je srečanje potekalo v soboto v papepki rezidenci v Castelgandolfu.
Navarro-Valls je pe pojasnil, da so pogovori potekali v ,,prija-teljskem vzdupju". Sogovornika, ki se po njegovih besedah dobro poznata, sta se strinjala, da ne bosta razpravljala o vprapanjih doktrine, glede katerih se 76-letni pvicarski teolog ne strinja z Vatikanom. Namesto tega sta se
pogovarjala o drugih teolopkih vprapanjih, med drugim o globalni etiki in o dialogu med znanostjo in katolipko vero, je dejal Navarro-Valls.
Papež je dejal, da spoptuje Kuengova prizadevanja, da bi človeptvu približal razmipljanje o skupnih moralnih vrednotah ter dialog med vero in znanostjo.
Kuengu je tedanji papež Janez Pavel II. leta 1979 odvzel pravico poučevanja teologije na univerzi v nempkem Tuebingenu, ker je podvomil v nekatere doktrine rimskokatolipke cerkve. V minulih letih je Kueng večkrat ostro obsodil konservativno držo Vatikana in je bil oster nasprotnik stalipč papeža Janeza Pavla II. Aprila pa je Kueng izrazil razočaranje nad izvolitvijo nempkega kardinala Josepha Ratzingerja za novega papeža.
Evropska unija je pozdravila izid pvicarskega referenduma kot nov mejnik v evropskih integracijah. ,,Toplo čestitam pvicarski odločitvi za razpiritev ugodnosti prostega pretoka ljudi na vse prebivalce Evropske unije," je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Kot je dodal, pvicarski ,,da" kaže na to, da ©vica in EU ,,uspepno sodelujeta pri spodbujanju integracije na-pih ljudi in gospodarstev ter pri piritvi kohezije Evrope".
Približno 56 odstotkov pvicarskih volivcev je na referendumu podprlo vladni predlog in delavcem iz novih držav članic unije dopustilo pravico do iskanja dela v ©vici. Državljani starih članic unije uživajo to pravico že poldrugo leto.
Po drugi strani je Evropska unija formalno potrdila skupen odziv na turpko zavračanje priznanja Cipra ter s sprejemom skupne izjave, v kateri med
drugim pričakuje priznanje vlade v Nikoziji s strani Ankare v času pristopnega procesa, odpravila eno od dveh ovir za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo.
EU je zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Turčijo prižgala na vrhu v Bruslju decembra lani, ko je državi postavila dva pogoja, podpis protokola o piritvi sporazuma o carinski uniji ter uveljavitev pestih zakonskih svežnjev, med njimi kazenskega zakonika. Po oceni Evropske komisije je Ankara oba pogoja izpolnila.
K protokolu o piritvi sporazuma o carinski uniji pa je Turčija ob podpisu 29. julija dodala enostransko izjavo, s katero je poudarila, da podpis ne pomeni priznanja Cipra. EU je zato oblikovala proti-izjavo in se v njej med drugim po dolgotrajnih pogajanjih uskladila, da mora Turčija Ciper priznati v času pristopnega procesa.
Obnova Pre pernovega spomenika
Prihodnji teden naj bi se začela obnova Prepernovega spomenika v Ljubljani. Obnova spomenika bo potekala na licu mesta in bo predvidoma končana v drugi polovici oktobra.
V okviru obnovitvenih del na spomeniku, ki krasi osrednji ljubljanski Prepernov trg, bodo preverjeni in po potrebi ojačeni temelji stopničastega dela spomenika, del temeljev nad povrpino tal pa bo popravljen. Obnovljen bo ves kamniti del spomenika, ki bo očipčen, po potrebi pa bodo obnovljene tudi figure med kamnitimi bloki. Kamniti del bo zapčiten s premazom proti umazaniji, grafitom in podobno. Očipčen o tudi bronasti del spomenika.
Spomenik Francetu Prepernu je leta 1905 ustvaril kipar Ivan Zajc.
Prvič je bil temeljito obnovljen leta 1970, ko so bili obnovljeni temelji spodnjega, stopničastega dela spomenika.
IZ MOJIH SPOMINOV
(7)
FRANC ZOREC
Ko smo prevozili tri kilometre, so se pojavili avioni, zato je avto ustavil, da so se žandarji in mi trije poskrili po posameznih jamah, ki so bile za to izkopane ob cesti. Na fronti so imele vse ceste na obeh straneh izkopane jame, globoke dober meter, za kritje enega ali dveh vojakov. Avioni so v trenutku zažgali nap avto, da je zgorel z vsemi mojimi papirji in dokumenti vred. Ponavadi je priletelo pest avionov v skupini. Prikazali so se kadarkoli in obstreljevali z mitraljezi vse, kar se je premikalo. Navadno so napad ponovili, da so do konca vse uničili, če bi od prvega poleta slučajno ostalo pe kaj celega.
Ker smo ostali brez avtomobila, smo naprej potovali z vozom. Svojo robo so naložili na voz s konjsko vprego, mene oprtali z dvema nahrbtnikoma in privezali za voz. Nanj so se usedli žandarji in oba vklenjena nempka vojaka, jaz pa sem moral hoditi ali pa teči za vozom, z verigo na rokah in nogah. Ko smo pripli po petih kilometrih do nekega hleva, smo se ustavili in počivali. Mene in enega od vklenjenih vojakov so privezali za steber v hlevu, kjer je bila živina in več nempkih vojakov. Naenkrat se je spet pojavil avion in čisto nizko preletel hlev. Ker je neki nempki vojak streljal v avion, se je ta takoj vrnil in z vžigalnimi kroglami zažgal poslopje. Vojaki so pli repevat živino, za naju pa se ni nihče zmenil. Ko se je začel hlev podirati, sem začel kričati, da je pripel neki nempki vojak. Začel je sprapevati, kdo je odgovoren za naju. Končno je le pripel žandar,
naju odvezal in potegnil iz gorečega hleva. Od tam naprej pa spet z vozom. Ker sem ves čas hodil za vozom z verigo na nogah, mi je železni obroč ranil nogi do kosti. Obleko sem imel že čisto strgano. Ko so me videli Italijani takpnega, privezanega za vozom, so se kar križali!
Pripli smo do reke Pad. V tistem kraju se je nahajala Divizija Prinz Eugen, ki je pripla ojačit fronto. Enega od vklenjenih vojakov so žandarji oprostili. Pred visokega oficirja te nempke divizije so pripeljali samo vojaka, ki je bil doma iz Nürenberga, in mene. Po reportaži so naju odpeljali v sobo. Nempki komandant je poklical kurirja, nato pa podpisal smrtno obsodbo za dva človeka. Vedel sem se, kaj to pomeni! Da je z menoj zdaj vsega konec! Od strahu sem se začel tresti. Nasprotno pa je nempki vojak poleg mene ostal miren.
Ko sem tam stal in čakal, so pripli trije podoficirji, eden pa se je približal meni v spremstvu tolmača, sudetskega Nemca. Na prsih mi je strgal srajco, s prstom pokazal kraj in rekel: ,,Jaz te bom streljal sem, moj kolega pa v glavo." Ko je to rekel, je začela tuliti sirena za protiletalski alarm. Vsi oficirji in vojaki so se v trenutku razbežali, ostala sva samo midva, na smrt obsojena, pa med seboj vklenjena.
V tistih trenutkih sem molil in se priporočal Materi Božji: ,,Že od otropkih let sem izgubil mamo, bodi zdaj ti moja mama, ko grem na drugi svet! Ti me sprejmi!"
Živo sem si predstavljal, kaj me čaka. Malo me bo zapeklo, pa me ne bo več in se bom zbudil v večnosti... Grenila me je samo zavest, da doma ne bodo niti vedeli,
da me ni več. Jaz bom na tujem umrl za domovino, komunisti me bodo pa blatili z izdajalcem, čeprav imam dokaze, da so oni izdajalci. Naenkrat sem zgubil strah, začel ignorirati smrt in postal ravnodupen do vsega. Nič več mi ni bilo mar, naj se zgodi karkoli! Če boli, naj pa boli, kar če! Zdaj pa umrimo!
Pa so spet zatulile sirene, zdaj za konec alarma in vsi so se vrnili iz zaklonipč. Prvi se je prikazal nadporočnik, eseso-vec. Po slovensko sem mu rekel: ,,Tudi vi se bojite umreti!" Nemec, ki ni nič razumel, je vprapal: ,,Was, was?" Ko je pripel tolmač, se je k njemu obrnil in ga vprapal: ,,Kaj hoče povedati?" In začel sem govoriti, tolmač pa sproti prevajati: ,,4. aprila 1941 je dal Hitler povelje za napad na Jugoslavijo, ker smo mi vapi sovražniki. Vi njegovo povelje vrpite. Jugoslovanski kralj pa je dal povelje, da moramo domovino braniti. Vi ste moji sovražniki in jaz vrpim njegovo povelje." Nemec je rekel samo: ,,So?" Čeh mi je z očmi dal vedeti, naj se pripravim, da zame ni več pomoči... Nato je pripel pe vrhovni komandant, ki je malo prej podpisal smrtno obsodbo. Esesovec je hotel, da pe on slipi mojo izjavo: ,,Si ga slipal, kaj govori?" In sem moral pe enkrat ponoviti isto. Tudi ta ni pripomnil drugega kot: ,,So?"
Na koncu je komandant odločil. Najprej se je obrnil k vklenjenemu vojaku in mu ukazal, naj prebere iz vojapke knjižice
V Senigalliji leta 1946, od leve sedijo: Stane Guzelj, Pavel Žakelj, Vinko Žakelj in Jakob Žakelj. Stojijo, od leve: Franc Slanovec, Franc Zorec in Jože Žakelj. Pavel Žakelj in Franc Zorec sta bila poslana februarja 1946 v Jugoslavijo in bila tam mesec dni v službi zahodnih zaveznikov.
deset zapovedi nempkega vojaka. Besedijo teh zapovedi se je končalo s stavkom: Če pa tega ne vrpim, sem zaslužil smrt. Ko je nempki vojak prebral ta stavek, je komandant dal povelje: ,,Tega ustrelite!"
Nato se je obrnil k meni in odločil: ,,Ta je vojni ujetnik!"
Pet minut kasneje je bil nempki vojak na vrtu ustreljen, jaz pa sem ostal živ, čeprav ujetnik! Zamenjali so mi obleko, dobil sem pkornje od nempke pehote, vijoličaste hlače kot letalci in rjavo srajco.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Z AVTOBUSOM NA LETALIŠČE
S ponedeljkom je začela delovati dnevna avtobusna povezava slovenskih obalnih mest s tržapkim letalipčem Ronke/Ronchi. Na letalipču bodo odprli tudi turistično informativni center, v okviru katerega bodo promovirali Slovenijo ter slovenske turistične storitve in proizvode, kar bodo skupaj sofinancirale obalne občine Koper, Izola in Piran.
GUME IZ SAVE
Kranjska Sava je praznovala 85-letnico gumarstva v Kranju, ki jo je obeležila s slovesnostjo ob tradicionalnem Dnevu Save. Na slovesni prireditvi so podelili nagrade za izjemne dosežke zaposlenim v poslovni skupini Sava, pogopčeni pa so bili tudi župani iz občin, v katerih delujejo njene družbe.
V POMOČ LOGARSKI DOLINI
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je v okviru letne konference v pvicarskem Brigu najboljpm osmim projektom trajnostnega razvoja na območju Alp podelila nagrade natečaja Prihodnost v Alpah v skupni vrednosti 160.000 evrov. Eno izmed pestih glavnih nagrad v vrednosti 25.000 evrov je v kategoriji zavarovanih območij prejela družba Logarska dolina.
ROŽANČEVA NAGRADO ALEKSANDRU ZORNU
Letopnji dobitnik Rožančeve nagrade za najboljpo esejistično zbirko je Aleksander Zorn, ki je žirijo prepričal z delom Smepna žalost preobrazbe. Zornu literatura pomeni na eni strani zbirko idej, ki ga bodo oplajale ob analiziranju družbenih dogajanj, na drugi strani pa metodo, s katero se bo sklanjal k vsakodnevnemu družbenemu, ekonomskemu in političnemu dogajanju, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Za Rožančevo nagrado sta bila nominirana pe Dupan Jovanovič s knjigo Sobotna knjiga in Brane Senegačnik z zbirko Paralipomena poetica.
NOV SLOVENSKI FILM
Padla je prva klapa novega slovenskega filma z naslovom Traktor, ljubezen in rock'n'roll. Igrani celovečerec režira Branko Djurič - Djuro, ki je navdih napel v romanu Ferija Lainpčka Vankoptanc. Filmska ekipa bo snemala v Prekmurju, večinoma na Goričkem, predvidenih je okoli 35 snemalnih dni. Film bo za kino distribucijo nared predvidoma jeseni 2006.
PO SVETU
POPOLNA RAZOROŽITEV IRE
Mednarodni inppektorji, ki so v minulih tednih na skrivnih lokacijah nadzirali zbiranje in uničevanje orožja Irske republikanske armade (IRA), so v Belfastu uradno sporočili, da je popolna razorožitev IRA, dolgoletni cilj mirovnega procesa na Severnem Irskem, uresničena. IRA je izjavo o popolni razorožitvi in odpovedi nasilju objavila konec julija. Kot je takrat pojasnila, je svojim tajnim enotam ukazala, naj končajo vse aktivnosti, ne namerava pa se formalno razpustiti. Mnogi poznavalci so odločitev IRA opisali kot zgodovinsko, saj pomeni, da je ta katolipka polvojapka organizacija po več kot 30 letih opustila oborožen boj z britanskimi oblastmi. Večletna mirovna pogajanja strani na Severnem Irskem so leta 1998 pripeljala do sklenitve t.i. velikonočnega sporazuma, ki je vzpostavil delitev izvrpne oblasti med katolipko in protestantsko skupnostjo.
ZMAGA DESNICE NA POLJSKEM
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Poljskem so volivci podelili oblast desnousmerjeni opoziciji. Kot kažejo izidi po preptetju 60 odstotkov glasovnic, je doslej opozicijska konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) prejela 26,56 odstotka glasov, sledi pa ji desnosredinska Državljanska platforma (PO) s 24,08 odstotka glasov. Če bosta stranki oblikovali koalicijo, bosta imeli 274 sedežev v 460-članskem spodnjem domu poljskega parlamenta, sejmu. V skladu z delnimi izidi volitev bo imela PiS v novem sejmu 151 sedežev, PO pa 123. Stranki sta že pred volitvami napovedali, da bosta v primeru zmage sestavili vladno koalicijo, pri čemer sta za prepričevanje volivcev uporabljali evroskeptične argumente. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 40-odstotna.
PROTIVOJNI PROTESTI V ZDA
V Washingtonu in Londonu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so zahtevali umik ameripkih in britanskih vojakov iz Iraka. Medtem ko podpora vojni v Iraku v ZDA strmo pada - v tem trenutku jo podpira manj kot polovica vprapanih -, pa ameripki zagovorniki vojne za nedeljo napovedujejo demonstracije v podporo ameripkemu predsedniku Georgu Bushu in njegovi irapki politiki.
Nekaj tisoč protestnikov se je zbralo pred Belo hipo in zahtevalo, da predsednik George Bush umakne vojake iz Iraka, čeprav predsednika danes ni v svoji pisarni, saj je na
Kot smo že zapisali v zadnji ptevilki, je Svobodna Slovenija tudi obrarno poročala o političnih spremembah v Argentini. V tej ptevilki objavljamo zanimiv opis.
POSLANICA REVOLUCIONARNE RADIJSKE POSTAJE ,,GLAS SVOBODE" VSEM NARODOM SVETA
V četrtek dne 22. septembra t. l. ponoči je radijska postaja narodne revolucije ,,Glas svobode" v Cordobi oddajala zanimiv program v raznih jezikih: Poslanico demokratske Argentine narodom vsega sveta. Oddajo radijske postaje ,,Glas svobode" v Cordobi so istočasno prenapale tudi vse ostale radijske postaje v Argentini.
Prvi je govoril Anglež, ki živi v Argentini. V svoji poslanici anglepko govorečim narodom je sporočal pozdrav vsem tem narodom novo vstale svobodne Argentine. Za njim je govoril argentinski duhovnik. Omenjal je veliko zaskrbljenost papeževo zaradi zadnjih dogodkov v Argentini, trpljenje vernikov zaradi svojega verskega prepričanja in vseh ostalih, ki so bili preganjani. Vernikom vsega sveta se je zahvalil za molitve, ki so jih poraljali Bogu za Argentino. Vse je prosil naj pe naprej molijo za njo, ker jo sedaj v svobodi čakajo pe velike naloge.
Naslednji govornik je pa bil Slovenec. In se je zgodilo tokrat gotovo prvič v zgodovini, da so vse radijske postaje neke države oddajale slovensko besedo bratom in sestram v domovini. Govornik je naglapal, da se tudi Slovenci iskreno vesele zmage svobode, ki jo je dosegel argentinski narod z zmago narodne revolucije. Pri tem sicer čuti notranjo bol, ker slovenska zemlja take svobode, kakor jo je dosegel argentinski narod, pe ne more uživati. Prepričan pa je, da bo tudi do tega pripo, zato iz globine dupe vzklika ,,Al gran pueblo argentino salud" -Pozdrav velikemu argentinskemu narodu.
Za Slovencem so pe govorili Nemec, Francoz, Rusinja in Italijan. Vsi so v svojih pozdravnih govorih svojim narodom v Evropi poudarjali napore svobodoljubnega argentinskega naroda, ki so bili končno kronani z zmago in s pridobitvijo svobode in demokracije.
Vse govore so predstavniki posameznih narodov, živečih v Argentini, oddajali v svojem materinem jeziku, govornik jih je pa nato prebral tudi v kastel-janskem prevodu.
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovencem in Slovenkam!
Četrti slovenski socialni dan v Argentini se bo vrnil letos v nedeljo 20. novembra dopoldne. Predmet letopnjega socialnega dne bo: Slovenska družina v zamejstvu.
Podrobnosti bomo pe objavili.
Prosimo vsa slovenska druptva v Velikem Buenos Airesu, naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Stalni odbor socialnih dni v Argentini.
SLOVENSKA BESEDA
Priredi m a r t i n o v a n j e
na Martinov večer dne 12. novembra v Santos
Lugares
*
Na sporedu srečolov in prosta zabava s plesom.
Svobodna Slovenija, 29. septembra 1955 - pt. 37.
SLOVENCI IN ©PORT
prizoripču orkana Rita. V Londonu so protestniki od premiera Tonyja Blaira zahtevali, naj umakne britanske sile iz Iraka. Po ocenah policije se je v glavnem britanskem mestu zbralo okoli deset tisoč ljudi. Zaradi morebitnih nemirov je policija močno poostrila varnostne ukrepe in povečala ptevilo policistov na ulicah Londona, v bližini vladnih poslopij pa so postavili tudi več barikad. Velika Britanija ima v Iraku okoli 8.500 britanskih vojakov.
SPET ŠPORTNE PLEZALKE
Na prvi jesenski tekmi svetovnega pokala pportnih plezalcev, ki je potekala v ppanski Marbelli, je slovenska reprezentanca nadaljevala serijo odličnih uvrstitev. Maja Vidmar je znova stopila na zmagovalne stopničke, Natalija Gros je pristala takoj za njo, med osmerico pa je bila tokrat tudi Martina Čufar.
JE TUDI TO ŠPORT?
Slovenski kolesar Peter Ševič je postal lastnik slovenskega vipnskega rekorda, prevoženega v dvanajstih urah na cestnem kolesu. Ševič je rekord na trasi Solkan -Sveta gora postavil v sklopu kolesarskih projektov kluba Rekord (Ultra maraton Nova Gorica - Murska Sobota). V dvanajstih urah je prevozil 178 kilometrov in pri tem premagal 8.349 viranskih metrov, tako da je krožil najprej na Sveto goro, se spustil v Solkan in delal sedemkilometr-ske kroge.
TUDI V BOKSU PRVAKI!
Slovenski boksar v velterski kategoriji Dejan Zavec je medcelinski prvak v velterski kategoriji po verziji WBO. V čepki prestolnici je v osmi rundi z knockoutom ugnal 33-letnega Rusa Mihaila Bojarskiha. Rus, ki je bil na jakostni lestvici pred Zavcem, je v 26. profesionalnem nastopu zabeležil četrti poraz.
NE BO NAPREDOVANJA
Slovenska tenipka reprezentanca v Estorilu ni dosegla želenega uspeha, saj so se varovanci selektorja Marka Pora proti Portugalcem poslovili od napredovanja v I. evroafripko skupino, potem, ko so izgubili s skupnim izidom 4:1.
Že pred srečanjem so za favorite veljali gostitelji, ki so tudi na ATP lestvici uvrpčeni nekoliko bolje, vendar pa v slovenskem taboru niso skrivali upanja, da lahko Portugalce tudi na pesku presenetijo.
Po izenačenem prvem dnevu sobota ni bila naklonjena slovenskim tenipkim igralcem. Slovenski par Rok Jarc in Grega Žemlja je zaigral proti Fredericu Gilu in Leonardu Tavaresu ter gladko izgubil, gostitelji pa so tako povedli z 2:1.
Selektor Por se je odločil, da v četrti dvoboj popje Grego Žemljo, ki pa je pod pritiskom klonil. V uvodnem nizu je pe pokazal dobro igro, vendar pa je pe pred koncem popustil in izgubil pe drugi set. V tretjem je že kazalo, da bo v igri vendarle Machadu vsilil svoj ritem, ko se je uspel vrniti s 6:2, vendar pa je v nadaljevanju znova podlegel pritisku in dvoboj s 3:6, 3:6, 6:2 in 4:6 izgubil.
Zadnji nedeljski obračun ni odločal več o ničemer.
ZA LAS JI NI USPELO
Katarina Srebotnik je na odprtem tenipkem turnirju v Portorožu odlično igrala, a v finali se je zataknilo in ni uspela premagati nasprotnice Klare Koukalove s Čepke.
TRETJI NA 200 MILJAH VALLELUNGE
Na zadnji, pesti tekmi svetovnega vzdržljivostnega motociklističnega prvenstva je slovenski dirkač Igor Jerman s svojo ekipo Yamaha Austria in sotekmovalcema Thoma-som Hinterreiterjem ter Gwenom Giabbanijem na preizkupnji 200 milj Vallelunge osvojil tretje mesto, kar je zadostovalo tudi za osvojitev skupno tretjega mesta v sezoni 2005.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	družini inž. Damijana Boltežarja in Silvine roj. Ricciardelli se je 14. septembra rodil sinček Agustin Boltežar.
Srečnim star pem iskreno čestitamo! Krst
V	cerkvi Marije Pomagaj je bil krpčen Martin Santiago Roa. Očka je Juan Manul, mamica pa Kristina Malovrh. Za botra sta bila Patricio Guillermo Roa in Veronika Malovrh Osterc. Krstil je g. Franci Cukjati.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, France Zorec, Jernej Tomazin, Pavlina Dobovpek, Marko Bajuk, Andrejka Dolinar Hrovat, Aleksander Kastelic, Sonja Tomazin Hribar. Mediji: STA, Radio OgnjipčE, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
Nedelja 2. oktobra
"Gradimo na trdnih temeljih"
35. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI
8.00 začetek tekmovanj 11.15 dviganje zastav 11.30 sv. maša 13.00 kosilo 19.30 kulturni program
Nato prosta zabava v spremstvu skupine "Charlies T" in DJ.
S koTiarko na Japonsko 2006
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljša okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illijylf.""?;-	rezerva
■	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A šič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Slovenija se je kot zadnja od dvajsetih reprezentanc uvrstila na svetovno prvenstvo 2006 na Japonskem. Tekmovanje bo prvič zajemalo 24 ekip (prej 16), zadnje štiri potnike pa bo Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) določila 27. novembra letos s povabili. Poleg Slovenije, olimpijskih prvakov Argentincev in gostiteljev Japoncev se bodo za petnajsti naslov svetovnih prvakov merile: Angola, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Francija, Nemčija, Grčija, Libanon, Litva, Nova Zelandija, Nigerija, Panama, Katar, Senegal, Španija, Venezuela in ZDA.
Vendar se slovenski košarkarski reprezentanci navkljub desettisočglavi množici slovenskih navi-
08.00
09.30
11.30 13.00 17.00
sv. maša za vse žive in rajne rojake iz okraja. Daruje sv. mašo delegat prelat dr. Jure Rode ob somaševanju sobratov duhovnikov. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar dviganje zastav in pozdravi
otvoritev in blagoslov novo dograjenih prostorov v spodnjih prostorih Našega doma skupni zajtrk
začetek tekmovanj v odbojki za moško in žensko kategorijo Senior. skupno kosilo popoldanski program:
v dvorani: Na odru Frida Beznika Spominska svečanost ob 60. obletnici begunstva. Sodeluje mladina Našega doma, učenci Balantičeve šole, MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar ter solisti.
na dvorišču: Plesi slovenske folklore. Sodeluje Folklorna skupina Balantičeve šole ter plesna skupina Vesel slovenski duh iz slovenskega doma Triglav iz Rosaria. Prosta zabava in preskrbljena postrežba
jačev v dvorani Arena ni uspelo uvrstiti v polfinale evropskega prvenstva v Beogradu. Nemčija jo je
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SREDA, 28. septembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. v Slovenski hiš. PETEK, 30. septembra:
Mutual Sloga vabi na tečaj ceremoniala in protokola, ob
19,30 v Slovenski hiš, s predhodnim vpisom. SOBOTA, 1. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hiši. NEDELJA, 2. oktobra: Mladinski dan na Pristavi
Društvo upokojencev vabi na skupno kosilo, ob 13. uri v
Našem domu San Justo. SOBOTA, 8. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Zveza žena in mater s Pristave vabi na kuharski tečaj pod
vodstvom gdč. Karoline Potočnik, ob 17. uri. Ob 19. pa bo tudi na Pristavi okušanje vina v režiji Poldeta Goloba. NEDELJA, 9. oktobra:
49° obletnica v Našega doma v San Justu, s celodnevno
prireditvijo. Misijonska nedelja ČETRTEK, 13. oktobra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16,30 v Slovenski hiš. Predaval bo g. Tone Mizerit o volitvah v Argentini. NEDELJA 16. oktobra:
V	Argentini materinski dan. SOBOTA, 22. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hiši. NEDELJA, 23. oktobra:
V	Argentini parlamentarne volitve. SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hiši. NEDELJA, 30. oktobra: 38° obletnica na Pristavi.
Navdušeni slovenski navijači v Beogradu
dotolkla z nizom trojk na začetku zadnje četrtine.
Po izenačenem prvem polčasu je v tretji četrtini znova nastopila kriza slovenske reprezentance. Slovenski košarkarji nikakor niso našli poti do koša, na drugi strani pa se je spisek razpoloženih nemških igralcev širil iz napada v napad. Štiri zaporedne trojke so demoralizirale slovenske igralce, ki se nato kljub naporom niso več vrnili ^v igro.
Štiriindvajseti september
2005	pa bo šel v zgodovino slovenske košarke. Reprezentanca si je z zmago v razigravanju od 5. do 8. mesta priborila vstopnico za svetovno prvenstvo
2006	na Japonskem, hkrati pa se je brez kvalifikacij uvrstila tudi na naslednje evropsko prvenstvo, ki se bo leta 2007 igralo v Madridu, Granadi, Alicanteju in Palmi de Mallorci.
Tekma za peto mesto je bila za obe ekipi brezpredmetna, saj bosta tako Slovenija kot Litva prihodnje leto nastopili na svetovnem prvenstvu na Japonskem in evropskem 2007 v Španiji. Igralo se je le za prestiž in zgodovino, v katero bodo Litovci odši kot petouvr-ščena ekipa 34. eP, Slovenija pa kot šesta.
Zedinjena Slovenija išče upravnika za slovensko zaveti šče Rožmanov dom
Pogoji:
-	sposobnost upravljanja;
-	administrativna izkušnja;
-	poznanje legalnih predpisov;
-	poznanje računalništva;
-	dobro znanje slovenskega jezika
Delovni pogoji in plača po dogovoru.
Pismene ponudbe s priloženim curriculum vitae poslati v dru štveno pisarno, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, do 13. oktobra 2005.
K tebi želim, moj
Vsem članom in prijateljem ter vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da nas je v zapustil častni član našega društva in dolgoletni delavec, gospod
France Gričar
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Društvo Slovenska Pristava
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 2. septembra odšel k Bogu in k svoji ženi pred 82. leti rojen v Kamniku
MIHA GROŠELJ
Otroci se ljubeče zahvaljujemo atiju in mami, ki sta nam dala življenje in nas vzgajala z zgledom in v globoki veri.
Iskrena zahvala č. g. Jožetu Hornu za obiske in spremstvo pri pogrebu, prijateljem ter vsem Slovencem v Mendozi.
Žalujoči:
sinova Stanko in Jože z družinama; hčerki Lenka in Kati z družinama; sestra, nečaki in vnuki, ter ostalo sorodstvo.
Mendoza, Cordoba, Slovenija